Splošne vesti. — Za kai se ie vršila borba na Pokraiinski skuoščini v Celiu? Boi nazoJrov: za ideio ctanovske skunnnsti itt oroti ideii stanovske razdvoieno&ti. — Bci* za novo ideoloeiio učiteliskera stanu. Zivimo v dobi silne^a ustvariama in 7.aradi tpo-f. silnp neenakosti in smn obenem na vrhuncu razdobia idei — smo v dobi borbp stariVi narel 7. novimi. Ne mislim te^a samo v naši orp-anizaciii temveč ie ta zp-odovinsk? nuinost Iast vsesm civiliziraneca sveta. in sp ie ta nuinnst izvanrednn poostriia ro svetovni voini. ki ie bila ravno vzrok raznadania Tdei ki so bntele še enkrat zažareti In baš to iib le zaneslo v borbo z nnvo ide;o enakosti m bratstva. ki ie pričela nsvaiati svet, narode. niib 00edince Taki boii idei sn neposredni činitelii- ki iib spiošno opažamo v zpodovini. ki ravnotako snrv^ tudi nenosredno VPiivain na nne ki :iVi pritee"neir» V boi/ 'Stare ideie. 'ki <postaneio V ta'kih slučaiib za nsRešen boi nezmožne. se Tjnčnn iVkristalizirati in tako se bo na nrime'' ideia nacionalizma mnrala tekom vekov komnromisno s.poiiti v ideio človečanske skupnosti. ki bo ustvarila kulturno in SrČnn pnakost mprl nprodi. ki sp orizein med seboi. Narodi sp bodo v tpin boui oiačili v kulturnpm pravcu. narodnost bo vse rim^ače vzvišen .no'em kakor ie dandanes- ker sp bo spopolnil v lastnem. stoiečem notraniem sistemu. Vsa ta fuziia i,p tako počasna in vztraina ter točna. da niti ne morerao trditi. (čp preidpm cpdai na našo orranizaciin). da ip, sad takih idpi v tiaši ali oa v kaki drnp-i ors^anizaciii zamislek Rosameznika. četudi ie ta rmsameznik moeoče avtor svoie^a npkako v asimilaciii se nahaiaioče^a čutenia. ki <;o mu ?a vdahnilp nkoliščinp 'n na ves milip dubovne evoiucibe napredne^a človeškesra hoterva. Nam se zdi fa ideia. ki io spreiemamo zaenkrat samo v naš oreanizatorični sestav, maihna. Toda če foomfeli,mo. da ie to Pti nas žp proti VRlivom raznih nazorov. ki so škodbivf naši borbi z^ obstanek. ip tr> vpndar oPTomen raRTe-dpV našib vrst! In ker smo izločili iz našib vrst rolitičnp stranke. ki so samo naraziti na tele^u narodovem in tudi nop-imi narodnosti ki va samo v svoie svrbe zlorabliaio kpr smo sp 7.avedli škodliivosti take^a dplovania. smn nostaii borci sološnP'?a nnkreta o enaknsti ;n bratstvu. Postall smo stan kot tak in smelo trdim., da ctno s tem tudi v nat-odnostnpm oziru. čp ^a kulturno noim-uiemo. več združili. kakor razbiii kar nam očitaio. Razmahnili sma s.p v širok obiem, ki nriznava samrt brate nr> stanu. ne pa politični pripadnosti. Postavili smo se na stališčp 7P-oli samo stanovske or^anizaciie. v kateri nai bodo vdrnzeni vsi učiteiii tudi vsi državni nanieščerici. na nai si bodn to demokrati. klprikalci. socialisti itd. Vsak učiteli ie državtii uradnik in kot tak ip prisefel na ustavo, ki že itak vsebuip v sebi narodno in državno edinstvo. Pokoravati sp mora ukrepoTn vlade ki nai noidp pravo pot da se narodno in državno edinstvo čuva. N,p naidem nuihosti. ^a bi bila to ravno naša naloea šp, posebei kie opravičena. ki io že itak kot učitelii vršimo. V francoskem učiteliSkem Udruzeniu so včlanieni vsi od nacionalcev pa do knmnnistov. od katolikov do ateistov. na iim niti na um np prfde. da bi «e notom svoip or^anizaciip pkstrpmnn izROstavliab" nalo^am. ki so kot službena dolžnost sama ro sebi nmevna. Če pa se bom kot uradnik v tem oziru preerešil — bom sam zase odeovariai in sam nosil 'krivdo! H koncu omenia še tole: »Da ie prišlo na sRupščini do neliubih incidentov ie iasno. To sp v takih slučaiib ne da oreprečiti. Kar poeleimo v naš parlament- kier ie zbran cvet naroda. kako se erizeio in »blatiio«! Ne bodimn vendar tako domišliavi! Ravno učiteli bi morai biti v vseb n7irib popolnost sama. Sai smo tudi mi liudip in marsikdai <;p ne moremo brzdati. da np. bi s to ali ono nerodnostio dali d-nška svoiim čn^tvom Trditev. da ie ves deklaraciiski boi naperien proti tov. Jelencu in splob staremn vodstvu. ip neutemeliena. Vsaka nova ideia zabteva žrtev ?n boi nazorov le krut. Odnehaš <n si nrisvoiiš nove — ali ostaneš 7vpst starim ideiam iti orooadaš. če v r e v novo smer pretežn 0 s t mase, Veliko ce ie ^ovorilo. češ. kai bo. če sp združimo s Slomškani. 7 onimi, ki smo sp baie smrtno sovražili in v resnici dru? drup-emn iamn kopali. Ja7 ir» vsi, ki so moiih misli. iib bomo no bratovsko spreieli. Ne bomo iib vprašali kai so — od sedai naprei bomo samo tovariši! Bodi ti ono. iaz Ra s.pm to — toda oba imava iste cilie — f>ba sva učitelia! Ce pa iib ie kai slabih. <d kar priznaimo: Tudi v nas iib ie. Toda ti niso v principu več tovariši. temver so ^noini tvor na stanovskem telesu. ki ?a bomo sproti izž^ali. Mi smo se izčistili. Slomškova zveza bo prenebaia in samo ena stanovslka orp-anizaciia nas bo družila in ščitila. Ena družina bomo in v ta namen smo vsi dple^ati krškera sreza ^lasovali za deklaraciin <; trdno vpro v bolišo bodočnost!« (Iz oorcčila Toneta Seliškar'a r, 00kraitnski skuDščini v Celi« cH Krškem učiteHsketn društvu). — Ali te res Dadel u^led naše organizaciie? »Poštni Glasnik« piše: V pravcu asamosvaiitve državnib uslužbencev iip storil prvi korak stan. ki ip bil naiboli doboko no^reznien v politično blato To sn iu?o.slovenski učitelii! Dobesedno pravi: »Kakor ni noben preb tako velik. da bi ne bila milost božia še vpčia, tako se ie ta stan. ki ip bil od vspb stanov državnib nsiiižbencev naifloblip v ?Tioinici. naiorei in naivišre dviptiiil. Seveda ne vsi in vseh nri nobenpm pokretu treba ni.« — Da np ostane samo pri besedah. ip storila Zvezo postnih orp-anizacii za Sloveni'in prvi korak. Povabila ip moralnr> in številčno naimočneiši slovenski oreanizaciii državnib nameščencev. to ie Udruženip iuTOslovenskih narodnib železničanev in Udruženip iu?oslovenskih učiteMev na skuoni sestanek. da dado voditetii imenovanib treb ndruženi ki zastopaio dve tretiini državnib nameščencev v Sloveniii. oravec bodočemu udeistvovaniu državnih uslužbencev in niihovih ori?-am'zacii Ker tako ne more in ne srae dalie sti. na5 Sp vSo staro in rivlienia ne/možno Hkvidira. na ustvari nova fconta. Ali in kakšne sadove prinese ta akciia. pokaže naibližia bodočnost. — Izpiremembe v šolskem nadzorstvu. Sreski išolski referent. iooveriemik UJU Andrei Skuli ie odložil mesto sreskeea šols/keea nadzornika za liubliansko okolico in le imetiovan za oblastneea šolske^a nadzormka za šolske vrtove katero mesto ip zavzemai pred imenovaniem za sre'skWa šotekeea referenta. Izprememlba se ie. izvršila, da se očuva slitžbemo razmerie napram članstvu. zaradi oreanVačne^a noložaia. 'ki ara ie zavzel tov. Andrei Skuli ob izvolitvi za poverienika UJU. — Učiteliska d'ruštva naprošarno. da nam t a k o i iaviio novo vstooivše člane. da iim z^moremo pravočasno in redno dostaviti liste. Istočasno pon 0 v n 0 prosimo /a članske i z k a z e . iker toliko časa. dokler . teb nimamo — ne more biti prave^a reda nri ekspediciii listov, Manikaio nam tudi mesečn e p r i 1 a v e članstva. Te nriiave. so za npravo velike važnosti in ako boče.io drustva imeti red v svoiib računib s poverieništvom — nam moraio te redno no danih navodiiih izoolniti in donoslati. V nasprotnem slučain odklania poveneništvn ^lede eventualnep-a nereda v medseboinih računib vsako od?oyornost. Obračun se naoravi labko poliubno. Kdor na izpremeni svoi naslov. nai nam to takoi iavi potom dopisnice. ria mn dostavimo listp na novi naslov. — Upravnik. — Odlikovanja. Prilikom iubileia Glavneea Prosvetnetra Saveza v Beocradu so bili odlikovani nieea riani prof. liubliarmlcp univerzp dr. Karl Osw a I d in direktor eimnazi'i,e dr. J 0 s i y Tominšek z redom Sv. Save. III. razreda in šolski uoraviteli tov. I v a n Š t r u k e 11 z redom Sv. Save IV. razreda. — Umetniška razstava. Pod ^ornjim naslovom prinaša »Praffer Presse« obširneišp poročilo 0 razstavi »K1 u b a m 1 a d i h« umetniškeea društva W. SIoveniie, ki ie razstavil svoia dpln v Prapj v prostorih »Umeledka Beseda«. V prvi vrsti sp zavzp.ma za brata Kralia. katerih umetnost označuip kot ekspresionizem Niihovo ustvarianip ip subiektivno in niihnva moč leži v OORolnoma OSebnem. preobražaniu realnib oblik. barve pa so 73 mor izražania pooolnoma subiektivnr* sestavliene Povdaria, da sp udejstvuieta kot slikaria in erafika ter se bavita tudi s olastiko. Tudi brata Vidmari.a. omenia kot dobra sodobna umetnika. ki sta sicer mani izrazita kot brata Kralia vendar bodita 00 lastni ooti. ki iu vodi bližip do realnosti. Njune portrete in pokraiinske slike nrišteva k tiaibolišim od razstavlienib slik. Nadaiip omenia še F. Stiplovška. Pilona. Frana Zupana, Jakaca in Nanotnika. Na koncu dostavlia. da nai bi tndi dru^i sledili eori navedenim. — Zbtfrovanie liublfanskeca učiteliskeea društva. Nameravano oelodnevno zborovame, ki bi se imelo r>o prvotnem sklepu vršiti dne 20. t. m.. se zaradi zaRoslenosti referenta tov. Breeanta. ki bo predaval o »delovni šoli«. preloži na december. — Tainfk. — Kratko in zelo lahkn izcrico za Miklavža vsebuie ravnokar izišli koledarček »Kraljevič Marko« za leto 1927. Doda se le še par drueih točk: deklamaciia. Retie ali telovadni nastop. Ra ie vzporerl za Miklavževo prireditev t>opoln. . — Himen. Poročil se ie dne 13. t. m. tov. Ivo Pavlič. šolski upraviteli na Kebliu s tovarišico Albino Goleževo. učiteliico istotam Bilo sječno! — Nov ročnl zemljevid Ljubljanske in Mariborske oblasti in obmejnega slovenskega ozemlja v merilu 1 :65.000. risal Slavoj Dimnik, tisk in lftografija Mariborske tiskarne, je izšel te dni v založbi društva Učiteljski dom v Mariboru. ZemIjevid nam prikazuje celotno slovensko ozemlje v osmerobarveni plastični osenjavi, je prvi v tej inaniri izvršeni ročnj zemljevid naše slovenske domovine, brezdvomno najboljši zemljevid in tehnična izvršitev dornačega podjetja. Ta zemlievid je prepotreben ne samo kot učni pripomoček za pouk domoznanstva na vseh šolah, ampak tudi vsakemu Slovencu, da se seznani .s svojo domovino. Zemljevid obsega ozemlie na zapadu od Tilmenta do skraino vzhodne točke Mediimurja, na severu od Št. Gotharda do najjužnejše točke otoka Krka ter ima označeno poleg pravilne državne meje in oblastnih meja, tudi slovensko narodnostno mejo izven okrilja naše kralievine, kar ie na tej karti prvič zaznamovano in zelo poučno. Zemljevid se dobi v vseh knjigarnah in stane v podrobni prodaji 8 Din komad, za šole, ki naroče skupno pri založništvu znižana cena 6 Din komad. — Magus. V štev. 7. »Učiteliskega Tovarisa« 7. dne 23. septembra 1926 obiavlieni nrospekt ?n slikomet »Maeus«. ki stane samo 360 Din. popravliamo v toliko. da sp ie obrniti ^ledp nabave omerrienepa nčila na p. Oskaria Paulmichla. učitelia v Grazu. MiJnzgrabenstrasse 90. — Usposobl"enostni in dcoolnilni izroti za osnovn«> šolo sn sp vršili v iesenskem terminu 1926 na mariborskem državnem učiteliišču od 3.-jpl2. novembra. Prielasilo se ie k izpitu 54 kandidatov oziroma kandidatini. K iznitn niso r-rišli triie. Med izpitom ie odstopil en kandidat. Reprobiranib ie bilo 6. Izpit so napravili 4 z odliko, 40 pa s povolinim usppbom. in sicer: Predan Dra^o. Novak Josip. Gaišek Stanko (z odliko). Lazar Ivan. Kopriva Alfonz, Jelenc SlaVko. Kunst Viliem (z odliko). Hudales Oskar, Rom Viktor. Jamšek Svoirnir (7 odliko). Ferk Ivan. Kotnik Zorko. Zaleer Dra.eo. Boc Boris, Bree:ant Oskar. Sotošek Justa, Kamen.šek Valeriia. s. Kerševan Justa (z odliko). Marob Marica. Zazula Rafael. Černig:oi Karel. Čotar Ol?a. Jenčič Nada. Radei Krista, Elsnik Marta. Rozman Zorka, Jazbec Aneela. Jecl JosiRina. Lašič Jožefa. Jančič Aloiziia Zabovnik Pavla. Korošak Cirila. Leskovar Ana, Korber Ole^a. Jurše Evlaliia. Šturm Frančiška. Sevnik Mariia Zidar Otiliia, Ro^ei Mariia. s. Kolman Terezina. Štrekeli Milica. Vodušek Marrja. Hudales Jadviea. Vimpolšek Ana. — SkleDe »Laškeca učitelfskepa društva« prinaša »Naš Glas« od 10. t m. v celoti ponatisniene. Splošno te opaziti. da vse stroke državnep-a uradništva s simpatiio zasleduieio učiteliski pokret.