IZHAJA VSAKO SOBOTO
Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankiraua pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I.
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto I.
V Ljubljani, dne 10. marca 1934
Štev. 2.
Proglas
članom Jugoslovanske narodne stranke In vsem volilcem kraljevine Jugoslavije
Jugoslovanska narodna stranka je končno priznana in odobrena, ker je izpolnila vse pretežke zakonite pogoje za ustanovitev politične stranke.
Težke politične, gospodarske, socialne, kakor tudi parlamentarne razmere so napotile nas in naše prijatelje, tla poiščemo zdravila in rešitev teh razmer z USTVARITVIJO nove, sodobne in splošne narodne organizacije z imenom: »JUGOSLOVANSKA NARODNA STRANKA«.
Ustvarjajoči program in stranko smo se predvsem držali načela: SVOBODA, PRAVIČNOST IN ENAKOST VSEH JUGOSLOVANOV!
Niti starostrankarske razlike, niti verske, pokrajinske, plemenske ali stanovske niso bile in ne bodo zapreka ali kamen spodtike v našem delu. EN KRALJ, ENA DRŽAVA, EN NAROD — to je naj višje načelo Jugoslovanske narodne stranke.
Splošno preustrojevanje, ki je objelo z gospodarsko, socialno in politično krizo ves svet, je zadelo tudi našo lepo domovino, našo mater Jugoslavijo. To preustrojevanje je privedlo mnoge države do težkih in nezaželjenih dogodkov. To križanje predvojnih, zastarelih političnih generacij in načel z novimi in mladimi generacijami ter s sodobnimi načeli otežkoča skoraj v vsaki državi pravilni parlamentarni potek in je privedlo parlamentarizem v krizo. Splošna želja in potreba po izmenjavi ostarelih političnih generacij bi utegnila izzvati burjo v političnem življenju naroda, če ne krene pravočasno po pravi poti, ki ustreza volji in potrebam naroda.
Jugoslovanska narodna stranka si je nadela težko nalogo, da izpelje vse te težnje in želje, ki jih čutimo zelo potrebno tudi pri nas, po legalni in parlamentarni poti in da znova poživi zamrlo politično in parlamentarno moč ter pravice naših volilcev.
Veliko in težko nalogo je prevzela na sebe in na svoje mlada, toda močna pleča Jugoslovanska narodna stranka, in sicer v času razdrobljenosti starih političnih generacij, ki hočejo še vedno voditi državo po zastarelih in opuščenih nazadnjaških potih. Te stare generacije še ne spoznavajo potrebe po spremembi ljudi in načel ter se krčevito oklepajo oblasti in poti, ki naroda nikakor ne vodijo k blagostanju. Tako vodenje politike še bolj pov čuje tako gospodarsko, kakor tudi parlamentarno krizo ter zavira napredek države in naroda. Jugoslovanska narodna stranka je šele poklicana in zmožna, upreti se z vso energijo takemu dosedanjemu delu v naši lepi, močni in prirodno bogati Jugoslaviji.
S to težnjo je Jugoslovanska narodna stranka pred osmimi meseci razvila svoj program in svojo delavnost med narodom in se ji je posrečilo, da je izredno naglo naletela na navdušen in topel sprejem pri volilskih množicah, da je vzvalovila narod in ga pridobila za sebe. Obvladajoča velike težave in ovire, na čelu z novimi političnimi silami, z mladimi generacijami in z jasnimi načeli je Jugoslovanska narodna stranka srečno dosegla, da se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer je brez ozira na verske, plemenske, krajevne in starostrankarske razloge pritegnila k sebi borce iz v eh stanov in postavila svoje organizacije v vseh volilnih okrožjih ter se predstavila narodu in državi kot močna politična organizacija.
Program Jugoslovanske narodne stranke je program novih generacij, progi am ljudi zanesljive roke, trdne volje in poštene duše. To je program sodobnih teženj in vsakdanjih potreb! To je program, ki izvira iz naroda za narod in državo!
Borimo se za svobodo, pravico in enakost vseh državljanov naše domovine. Jugoslovanska narodna stranka zahteva: splošno in tajno volilno pravico, zborovalno svobodo in prostost dogovorov, tiskovno svobodo, najširše samouprave ter reorganizacijo finančne, gospodarske in socialne politike.
Jugoslovanska narodna stranka zahteva neodvisnost sodišč in najostrejše preganjanje korupcije.
Zahtevamo pravilno in pošteno politično moralo ter močno zaščito kmetov, delavcev, obrtnikov in trgovcev. Zahtevamo zaposlitev in dejansko zavarovanje delavcev ter zaščito in možnost dela vseh delavcev, obrtnikov, in trgovcev.
Jugoslovanska narodna stranka zahteva varčevanje v državnem in samoupravnem proračunu in popolno razdolžitev kmetov ter vseh malih pridobitnikov v državi.
Jugoslovanska narodna stranka zahteva, da se v naši državi zaposle samo naši podaniki in SINOVI NAŠE ZEMLJE, fizični in intelektualni delavci, in da se vsi tuji podaniki odstranijo s teh mest, da ne bodo več odjedali kruh in zaslužek onim, ki so ustvarjali to državo in ki jo bodo varovali in branili.
S tem programom in s temi idejami smo prepričani, da delamo v dobrobit kralja, države in naroda in se obračamo, zavedajoči se velike dolžnosti in težke naloge, ki nas čakata pri vpostavljanju normalnega parlamentarnega življenja in gospodarskega blagostanja, z vero v uspeh na vse člane Jugoslovanske narodne stranke in na vse volilce v Jugoslaviji, da krenejo v strnjenih in gostih vrstah pod zastavo programa Jugoslovanske narodne stranke v borbo za pravo parlamentarno življenje v srečo in ponos svoje domovine in svojih pokolenj.
Volilci, pristopajte vedrih čel in iskrenih src k programu in razviti zastavi Jugoslovanske narodne stranke z vero v zmago!
Člani Jugoslovanske narodne stranke, razširjajte in ustvarjajte svoje organizacije in bodite vedno pripravljeni, da se zavzamete za svoje in strankine pravice povsod in vselej brez strah« in z moško besedo! V borbi za Jugoslovansko narodno stranko se borite za svojo in svojega naroda dobrobit.
Naprej!
Živela kralj in narod!
Živela Jugoslovanska narodna stranka!
Glavni odbor
Dr. Ivo Potokar,
predsednik akcijskega odbora za dravsko banovino:
V borbo
za resnično novo, ne navidezno,
Dr. Milan MetikoS,
narodni poslanec in predsednik Jugoslovanskega narodnega kluba:
Novi državni proračun
politično življenje
Moč naroda leži v njegovi enotnosti, upoštevanje njegove volje v njega izživljanju, udejstvovanju. Čim jačja je aktivnost volje, tem hitreje je dosežen njen uspevek.
Pri točnejšem pregledu postavk o političnem udejstvovanju v dravski banovini se pokaže sicer ra/umljiv, a nenavaden zaključek, da velik del gospodarskih krogov, še večji del delavstva, pretežna večina kmečkega stanu in skoro vsa inteligenca svobodnih poklicev, ne kaže razumevanja za politično udejstvovanje, kamoli veselja za politično aktivnost. Iz tega sledi logičen zaključek, da široke plasti naroda ali ne čatijo nobene potrebe za sodelovanje pri reševanju političnih vprašanj ali nočejo sodelovati iz enostavnega razloga, ker se pri obravnavanju teh vprašanj njih volja kratkonialo ne upošteva, tako da se zdi brezplodna vsaka potrošnja najmanjše energije.
Oboje pa je zlo za narod.
Politična brezbrižnost, mlahava apatija leni svežost, miselnost, odpornost, povzroča gnilobne izrodke, sebičnostne podvige, odpirajo se na stežaj vrata izkoriščanju in nemorali, narod sam pa zaide kaj kmalu v zastoj, kjer ugasne vsako delovanje. Kakor se resnično pretvarja stoječa voda v gnilobo, prav tako je samo v pokretu življenje in samo delovanje, ponavljano vsak dan, nam zagotavlja življenje in svobodo.
Politična abstinenca, zajedliva kljubovalnost je po učinu povsem istovetna apatiji, ko se z njo le gnoji in priliva razbohotenju delovanja onih, zoper katere je naperjena sicer živa, a neučinkovita kljubovalnoslt. Le smelemu in delavnemu gre bodočnost, le aktivna borba izvojuje zmago.
Pred resnico ni treba zakrivati oči. Dejstvo je, da široke plasti naroda, ki niso v odvisnostnem odnosu, stoje politično ob strani. Kdor tega ne verjame, naj se potrudi in naj gre med narod, da ga o tem narod sam prepriča. Iskati temu vzrok, ni težko. Po delu in metodah, krivdi in namenu se zaključuje vsaka sodba.
V sodbi smo si bržčas edini z onimi, stoječimi politično ob strani, nismo si pa edini v tem, da bi morda še naprej gledali od strani, izza vogla.
Kdor misli še naprej voglariti, svobodno mu, samo če čaka na povratek starih časov, utegne čakati do mraka. Komur pa so sedanje politične metode všečne In s slavospevom sodeluje, naj poje lepo dalje, nikogar nočemo z vsiljivostjo motiti.
Naša usmerjenost drvi preko ruševin preteklosti v bodočnost, kjer bo izbrisana vsaka sled političnega trnja in osata sedanjosti, zoper katero se borimo. Stari politični ljudje uporabljajo stare politične metode, ker so jih navajeni, mlajša generacija pa išče ob upoštevanju Izkušenosti starejših nova pota, ki jim je začetek v sedanjosti.
Naša usmerjenost se ne izživlja v razglabljanju in uporabi pojmovanj, ki so skozi desetletja dvigala in spreminjala tlak političnega barometra v naši ožji domovini, naša smer je višja In ima Izvor v socialno-gospodarskem, narodnem problemu države Jugoslavije, skupne domačije vseh Jugoslovanov. Kdor kroji politična prepričanja po stari meri, naj pazi, da ne ostane v narodnem salonu navsezadnje sam v staromodni suknji.
Jugoslovansko državno in narodno misel pojmujemo pravilno tako, kakor nam jo narekujeta razum in duša. Jugoslovanstvo ni firma za obdržavanje na oblasti, je resnica, ki jo je treba skrbno ii s taktom negovati, da se vsled napačnega ravnanja ne izpačl. Ob razumevanju srbskih tradicij, hrvatskih čustvovanj In polnem spoštovanju slovenskega jezika, je treba obzirno ustvarjati enotno voljo, skupno čustvovanje. Da pa se to doseže, je predpogoj enakost postopanja v dolžnostih in pravicah, absolutna enakost nas vseh v državi. Pa ne aa papirju, resnično v življenju. Kdor brezobzirno in hote krSl zakon v korist enih, v (kodo drugih in s tem ustvarja ne-razpoloženje, naj mu meč deli pravico, tako glasi postava že od davna In ta postava mora stopiti v veljavo.
Novo politično stanje smatramo za resnično novo. Ne v imenu, v dejanjih. Nadaljevanje starega v novi obliki je pretveza, ml pa odklanjamo pretveze, ker s« te narodu škodljive in imajo le pretvez-nikl koristi. Mesto pretveze naj prevzame skladnost hotenja v prav-cu splošno narodne koristi, skladnost volje v smeri ojačanja državne misli. Politična skupina, okužena od bolezenskih bacilov starih partij, na znotraj zlepljena, a zunaj homogena, navidezno enotna, v resnici razdejana, ne more imeti ne upravičenosti ne življenja, če se pri spremenjenem stanju podeljujejo koncesije ob porazdelitvi oblasti in koristi po stari, navidezno neobstoječi, strankarski svoti. to ni sprememba dejstva, temveč le variacija naziva.
V našem strankinem programu je poudarjena zahteva po normalizaciji politično-demokratičnega stanja.
Nezdrava atmosfera nezaupanja, tajnostnega šepetanja se mora izčistiti, ker to zahteva interes države, v svobodni izmenjavi misli in kritike je treba razbistriti pojme. Zato zahtevamo svobodo tiska, ki naj se sicer drži zakona, služi pa izključno le resnici.
Zdravo javno politično delo mora biti podvrženo resnični in iskreni kritiki, mora biti stalno pod nadzorstvom, zato hočemo svobodo zborovanja.
Pravijo, da si demagog, če pokažeš na rak-rano našega javnega življenja. Pa naj pravijo, kar hočejo, korupcijsko zlo moramo zatreti v korenu. Kdor se še zdaj v teh časih gospodarske bede koristi na debelo na škodo narodnega premoženja, s tem pred zid, ki ostane hladen, če je tudi oškropljen s krvjo.
Ljudje, ki so vodili našo politiko od stvoritve držav* dalje tako, da je Maral« v državnem interesu priti do preloma, nimajo pravice.
Izdatki presegajo 10 milijard dinarjev. Skupni narodni dohodek v državi znaša okrog 30 milijard dinarjev. Pokojnine zvišane za 185 milijonov dinarjev. Dohodki davkov, carin, trošarin in taks so nižji za več sto milijonov dinarjev. Izvoz blaga in deželnih pridelkov je znatno manjši. Slabe trgovinske pogodbe zaradi težkih zaščitnih carin.
Te dui se v narodni skupščini sprejema državni proračun za leto 1934 35. in sodeluje v razpravi veliko število narodnili poslancev. Vladna nacionalna stranka ima 285 poslancev. Jugoslovanska narodna stranka je kot edina opo-zicionalna stranka s svojimi 10 poslanci v narodni skupščini podvrgla ostri kritiki novi državni proračun, dokazujoča, da je prevelik in da ga sedanje naše narodne gospodarske moči ne bodo mogle prenesti. Narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke so navajali, kako so cene vsega, kar kmet vzgoji in pridela, padle tako, da ne morejo biti nižje, dočim je nasprotno vse ono, kar kmet kupuje, vsak dan dražje.
Narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke zahtevajo, da se zniža zemljarinski davek, ker je spričo tako slabih cen kmečkih pridelkov previsok in je v tej obliki ter višini neznosljiv. V naši državi imamo okrog 380.000 raznih oseb, ki prejemajo plačo kot uradniki, zvaničniki, upokojenci ali invalidi. Zanje se porabi nad pet in pol milijarde dinarjev na leto, kar da okrog 470.000.000 Din na mesec. Če upoštevamo kmečke dohodke iz prodaje žita, dobimo sila žalostno sliko. V naši državi se pridela na leto 23,000.000 meterskih stotov pšenice; če bi prodali vso to množino po ceni 100 Din stot, bi dobili vsega skupaj komaj 2.300,000.000 Din. Pridelek koruze v naši državi znaša na leto 29,000.000 meterskih stotov. Računajmo povprečno ceno po 60 dinarjev za 100 kg, dobimo komaj 1800 milijonov dinarjev, če je prodano do zadnjega zrna. Jasno je torej, da bi prejeli v primeru, da bi prodali vso našo pšenico in vso koruzo prav do zadnjega zrna, je-dva štiri milijarde in sto milijonov dinarjev, za same plače pa je treba po državnem proračunu okrog pet in pol milijarde dinarjev. O tem bi morali temeljito razmišljati tudi oni narodni poslanci vladne nacionalne stranke, ki omogočajo s svojimi 285 glasovi v narodni skupščini izglasovanje tako težkih obremenitev izčrpanega narodne ga gospodarstva, kakor tudi spre jem novega državnega proračuna, katerega naše narodno gospodarstvo ne more prenesti.
Opozicionalni poslanci Jugoslo vanske narodne stranke so poleg ostalih razlogov opozarjali tudi na razliko tečaja našega dinarja v tujini napram tečaju v notranjosti države in so dokazali, da je Češkoslovaška znižala vrednost svoje valute za šestino zato, ker je hotela, da bo denar doma cenejši in da se dvigne izvoz industrij-
skih izdelkov iz države, kar se bo Čehoslovakom tudi posrečilo. Narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke so opozarjali vladno večino tudi na dobro valutno politiko v Ameriki, kjer je bila znižana kupna moč dolarja zato, da se omogoči večja zaposlitev brezposelnih delavcev in da se omogoči povečanje produkcije.
Prav tako so opozarjali ti opozicionalni poslanci vladno večino na to, da ni denarja v prometu, ker je tezavriran pri bogatih ljudeh in bi ga bilo treba z žigosanjem ali z zamenjavo bankovcev spraviti na dan. Ves ta skriti in prometu odtegnjeni denar, ki ni nujno potreben svojim lastnikom za njihove potrebščine, naj bi se naložil v državne denarne ustanove, in sicer z nalogo, da se z njegovo pomočjo omogoči izvrševanje javnih del v vseh krajih države in da pridejo na ta način do zaposlitve, dela in zaslužka vsi oni, ki iščejo delo in ga danes ne morejo najti.
Jugoslovanska narodna kot opo-zicionalna stranka zahteva preko svojih narodnih poslancev v narodni skupščini, da se izda zakon proti korupciji in zakon proti industrijskim ter trgovskim kartelom, da se znižajo cene njihovega blaga in se spravijo v ravnotežje s cenami kmečkih pridelkov, česar vsega pa velika vladna nacionalna stranka s svojimi 285 narodnimi poslanci noče niti slišati niti upoštevati, ker jim pač gre dobro in zato ne razumevajo narodnih skrbi.
Dalje zahteva Jugoslovanska narodna stranka preko svojih poslancev v narodni skupščini, da se ukinejo nepotrebne zaščitne carine za industrijske izdelke, ki ne potrebujejo zaščite, da bomo tako mogli dobiti ugodne trgovinske pogodbe z industrijskimi državami v korist naših kmečkih pridelkov, s čimer se ne bi le dvignile cene kmečkih pridelkov z ozirom na večje povpraševanje, temveč bi se istočasno tudi znatno znižale cene uvoženega industrijskega blaga zaradi večje ponudbe in konkurence. Ker so pa vsi tovarnarji in veletrgovci vpisani kot člani vladne nacionalne stranke, imajo tudi vladni narodni poslanci nujnejši interes na zaščiti tovarnarjev in veletrgovcev, kakor pa na zaščiti dvanajstih milijonov kmetov poljedelcev. Zato je pa tudi mogoče, da ima v naši državi velike^ zaslužke in dobre službe nad 65.000 tujih direktorjev, uradnikov in de lavcev v raznih tovarnah, dočim imamo istočasno nad 200.000 do tnačih sinov, zasebnih nameščen cev brez strehe in brez kruha, ker
se zanje ne zanima in jih ne upošteva velika vladna nacionalna stranka in ker je za njo važno le ono, kar in kakor hočejo veleindustrija, bančniki, veleposestniki in veletrgovci. Prav zato propada naš kmet in so uničeni naš delavec, mali obrtnik in mali trgovec, dočim so ostali močni edinole tujci tovarnarji in vsi ostali, ki so narodne in gospodarske vrste popolnoma izsesali in ki so našo državo na njenih dohodkih pri-krajševali za več milijard vsako leto.
Opozicionalna Jugoslovanska narodna stranka zahteva tudi preko svojih narodnih poslancev v narodni skupščini, da se spremeni tako finančna, kakor tudi trgovinska politika primerno dejanskim gospodarskim močem in da se skrčijo vsi izdatki na najnižjo mero, da naše gospodarstvo ne bo izpostavljeno udarcem, ki se ne dajo tako lahko popraviti. Toda vladna nacionalna stranka noče tudi spremeniti davčnega zakona, kakor tudi noče dati narodu zahtevane državljanske in politične svobode, ker je ta nacionalna stranka ne le konservativna, temveč tudi reakcionarna. Niso ji mar skrbi in težave naroda, temveč ji je le za to, da — vlada nad narodom. Ta nacionalna stranka se zaveda, da ni nastala niti po volji naroda niti ni vzniknila iz njega, temveč da
zato
tudi nima skrbi za težke neprilike naroda. Prav zato pa glasuje ta nacionalna stranka ne le za zvišanje zemljarine, kar je sprejela lansko leto, temveč glasuje tudi za nova bremena na narodno gospodarstvo, kar je izglasovala nedavno in kakor glasuje tudi sedaj s svojimi 285 poslanci za novi državni proračun, ki ga naše narodno gospodarstvo ne bo moglo nikakor prenesti.
Toda, ta vladna nacionalna stranka naj se zaveda tudi polne odgovornosti za to in tako delo pred narodom, kar bodo občutili tudi vsi oni. ki se bodo v imenu te vladne nacionalne stranke obračali na narod — pred volitvami. Takrat bo znal narod tudi vladni nacionalni stranki za tako delo izreči — svojo sodbo. In ta sodba mora priti čimprej!
sklicujoč se na avtoriteto politične izkušenosti, še nadalje zahtevati, da se jim prizna ponovno novo vodstvo, ker je ravno po njih prišlo do tega, proti čemur se borimo.
Besedna borba ne zaleže, to vemo, potrebna je organizacija, zato hitimo, da se pripravimo za borbo na terenu!
Tako mislimo, tako hočemo!
Kdor je enakih misli, naj pristopi, nato pa hitro dalje, čas je dragocen, pričakovani vrišč se že približuje...
O politični nemorali...
Marsikomu se zdi čudno, da se naenkrat pojavlja v svetu toliko nemorale, zlasti pa v političnem življenju. Kdo je povzročitelj teh senzacionalnih razkritij, ne pove nihče, res pa je, da zelo smrdi.
Politična nemorala slavi svoje orgije in ne more se poleči njen rjoveči glas, iz katerega v gosti, nerazčlenjeni vrsti izzvenevajo udarci:	afere, škandali, nasilja,
umori, podkupovanja itd.
Čeprav so razni Staviskiji že v grobu in mnogi pomagači blizu ječe, se zdi, da bosa in gola Pravica ne bo zmogla trnjeve fakirske promenade k svojemu zad«-
Or. Stjepan Bačič,
narodni poslanec stublškega okraja in podpredsednik Glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke:
Parlamentarna borba
Komu so res pri srcu vse narodne pravice in zahteve?
V širšo javnost prihaja le malo j so tudi oni brez izjeme ostro kriti-poročil o oni težki borbi poslan- zirali vladno politiko — seveda zo-
skega kluba Jugoslovanske narodne stranke, ki se vodi z 10 člani proti ogromni večini 285 vladnih poslancev sedanje Jugoslovanske nacionalne stranke.
Dočim objavlja dnevni tisk o govorih naših poslancev le tu in tam kak majčken in	iz-
vleček, ki navadno izgubi svoj pomen in smisel
prinašajo nasprotno dnevniki izčrpne govore vladnih poslancev, med njimi celo popolnoma polemičnega značaja.
Taktika vladne politike je v tem, da, če že ne more s pozitivnimi zakoni preprečiti našega dela med narodom in naših govorov v narodni skupščini, vsaj zmanjša možnost objavljanja govorov naših poslancev v javnosti, da bi jih tako kolikor le mogoče zamolčala. Ta vladna večina ima s svojim šefom in desetimi podšefi stranke v svojih rokah dvoje važnih orožij proti nam:	svoj
lastni ter odvisni subvencionirani tisk (neodvisnega tiska razen naših listov sploh ni), ki vsaj za sedaj nima niti interesa niti možnosti, da bi nas upošteval.
Mi pa imamo proti tema dvema silama svoje adute: skupščinsko galerijo, ki z ustnim izročilom razširja naše borbene skupščinske govore v javnosti. Imamo nadalje naše shode in zborovanja po vsej državi, povprečno 10 do 20 večjih in manjših zborovanj, na katerih volilske množice izčrpno obveščamo ne le o našem programu, temveč tudi o našem skupščinskem delu. Obenem razširjamo naše razmnožene govore na podlagi stenografskih skupščinskih zapiskov.
Končno se je pa tudi naša javnost že naučila v dolgotrajnem razdobju	čitati med vrsti-
cami.
Letošnja parlamentarna sezona se je pričela pred proračunsko razpravo z razkrivanjem korupcijske afere narodnega poslanca g. Husejna Kadiča in z njegovo izročitvijo sodišču; v to razpravo se nismo spustili le z iznašanjem celotnega vprašanja korupcije pri nas, temveč povodom mojih interpelacij tudi z debato o socialnih problemih.
čeprav se je vladna večina trudila, da bi se te debate omejile le na konkretni primer Husejna Kadiča in na konkretni primer mojih interpelacij glede zaposljevanja tujih delavcev ter težkih življenjskih pogojev nekaterih tovarn Tekstilne industrije, se nam je vendar posrečilo prisiliti vladno večino da se je ob tej priložnosti razpravljal cel niz teh vprašanj in je bil moralni pritisk tako močan, da smo naleteli na ODOBRAVANJE tudi pri mnogih poslancih vladne večine.
Da se proti korupciji konkretno ni nič sklenilo, niti da se ni za rešitev socialnih problemov dosegel noben konkreten uspeh, ni naša krivda, temveč je tega kriva malodušnost in slabost vladne večine.
Ob priliki načelne proračunske debate so govorili vsi naši poslanci tovariši ter podvrgli celotno n®tranjo in gospodarsko politiko y temeljiti in dokumentirani n 'Ki, ki je zopet tako impresio-mrala poslance vladne večine, da
pet brez političnih konsekvenc in rezultatov, ker so kljub tem kri-kritikam vendar vsi, izvzemši nas, glasovali za proračun v načelu.
V specialni debati so naši poslanski tovariši uspešno kritizirali posamezna ministrstva in delo v teh ministrstvih, narodna skupščina pa se je še posebno dolgo zadrževala na kritiki prometne politike prometnega ministra g. Laze Radivojeviča. Tu so vstali celo nekateri vladni poslanci z bivšim prometnim ministrom g. Androm Staničem na čelu in trdili, da je bila v tem ministrstvu sklenjena cela vrsta škodljivih pogodb za gradnjo železniških prog v korist tujih tvrdk. Ta dvoboj se bije še sedaj ob ogromnem zanimanju tako narodnega predstavništva, kakor vse javnosti.
Naš klub glasuje tudi v podrobnostih proti proračunom vseh mi-
nistrstev, izvzemši proračuna vojnega in zunanjega ministrstva.
Naši poslanski tovariši imajo v tej parlamentarni borbi izredne parlamentarne, kakor tudi politične izkušnje: parlamentarna izkušnja je v tem, da se nam je posrečilo s spretno taktiko, borbenostjo in pa s pravilnim iznašanjem resničnih dejstev dati smer in ton skupščinskim debatam, čeprav nas je malo. Druga izkušnja pa je, da vladna večina zaradi našega energičnega nastopa proti korupciji in drugim zlorabam oblasti ne bo mogla zamolčati vseh teh afer, temveč bo morala dovoliti vsaj razpravljanje o njih. Politična izkušenost pa je v tem, da vladna večina ni niti po svoji osebni sesta-i niti po osebnih nasprotstvih raznih skupin v svoji sredini ter niti po svoji nemoči zmožna izvesti kakršnokoli napredno reformo v političnem, valutnem, finančnem, gospodarskem ali socialnem pogledu.
V slehernem teh vprašanj so si sodeč po govorih teh vladnih po-|’.ancev, njihova stališča diametralno nasprotna in je tako vsaka pozitivna akcija z njihove strani nemogoča.
Zanimivo je, da izmed slovenskih poslancev v debati o korupciji in socialnih vprašanjih ni nihče govoril, v načelni proračunski razpravi zelo malo, enako pa tudi v specialnih debatah le malokateri.
nost izvedeti od nekega strokovnjaka, kako so neke velike denarne ustanove s pomočjo posebnih računov z nabavami in transakcijami raznih valut olajševale izvažanje valut v tujino.
Zato je nujno potrebno, da se sklenejo in izdajo vsi potrebni ukrepi, da se ugotovi, koliko bankovcev in gotovine je med našim narodom in koliko v tujini. Obenem pa naj se izvedejo vse potrebne posledice napram vsem onim, ki so naš denar izvažali v tujino in naj se z njimi postopa po posebnih predpisih, enako pa naj se store primerni energični koraki tudi proti vsem onim, ki so tezavrirali denar doma, da se spravi ves ta denar zopet v obtok. To bi se doseglo najboljše s pomočjo vpisovanja notranjega posojila preko naših državnih in ostalih denarnih zavodov za finansiranje in izvajanje velikih javnih del. Brez denarja se ta dela ne morejo začeti niti se ne morejo vršiti državne dobave, za katere se morajo potrebna denarna sredstva direktno iskati.
Nedavno se je pripetil v Zagrebu primer, da se je našlo po smrti nekega starca, ko je prišel notar, da popiše njegovo premoženje, v blagajni kar 18 milijonov dinarjev v tisočdinarskih bankovcih, zloženih v skladih med železnimi stenami, torej izven prometa in obtoka. Starec je bil namreč mnenja, da je tako najboljše, ker bi do svojega denarja, če bi ga naložil v kako banko, najbrže ne mogel vsak čas in poljubno priti, v blagovni kredit se ga pa tudi ni upal vtakniti, ker ni vedel, kakšne so razmere in ali bo dobil svoj denar nazaj. Zato je rajši enostavno sedel na denarju. Takih primerov je na stotine in tisoče. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se denar žigosal oziroma bi se bankovci zamenjali z novimi. Na ta način bi se ustvarila možnost točno videti in ugotoviti, kje se denar skriva. Smatram, da je sedaj za to najskrajnejši trenotek in se pozneje ne smemo več čuditi, če bi te potrebne korake opustili, da bi nastopile še težje razmere, kakor pa nas tlačijo danes.
———	i 'i u. '  ...................... .:'Mi
Iz vrst naših voditeljev in borcev
dr. Stjepan Bačič
Delo našita poslancev v narodni skupščini
Da je izdelava zdravega državnega proračuna, zlasti v sedanjem času splošne težke gospodarske krize, zelo težavna in nehvaležna zadeva, ne dvomi nihče. Ne gre tu le za suhe številčne postavke, ki jih sestavi finančno ministrstvo in jih predloži v odobritev narodni skupščini, temveč je treba te mrzle številke dobro proučiti in ugotoviti z vso objektivnostjo ter popolnim spoznanjem resnice, ali jih bo narod tudi zmogel brez škode za svoj gospodarski obstoj in za svoj nadaljni vsestranski napredek. Da so žrtve danes bolj, kakor kdajkoli, nujno potrebne in da jih mora narod v interesu svoje močne državne skupnosti tudi v znatni meri doprinašati, je razumljivo že samo ob sebi. Pri vsem tem pa je tudi nujno potrebno, da se loti celotno narodno predstavništvo svoje težke in velike naloge, vsebovane v proučitvi in odobritvi državnega proračuna, brez pristranskih predsodkov, z upoštevanjem vseh dejstev in napak, vseh narodnih potreb in plačilnih zmožnosti ter upravičenosti prav vseh državnih izdatkov. Poslanci Jugoslovanske narodne stranke so se tega svojega dela in teh svojih nalog lotili s polnim razumevanjem, objektivno, energično in dosledno ter so v teku proračunske razprave v zvezi s posameznimi postavkami in celotnim notranje-in zunanjepolitičnim, gospodarskim in socialnim položajem iznesli na dan mnoge važne, resnične in mnogokrat porazne ugotovitve. O teh nastopih hočemo obveščati vsaj v glavnih obrisih naše naročnike, čitatelje, člane in somišljenike, da tako spoznajo veliko skrb, poštenost, ljubezen in možatost nastopa onih vrlih, čistih mož, katerim so izrekli svoje zaupanje in v katerih roke polagajo skrb za svojo bodočo usodo. Čeprav mnoge ugotovitve bole in skele, se ne smemo strašiti in opuščati ničesar, če vemo, da je nujno potrebno za ozdravljenje našega gospodarskega. političnega in javno-upravnega življenja.
V proračunski razpravi dne 26.
februarja je imel med drugimi poslanci Jugoslovanske narodne stranke daljši stvaren in odločen govor tudi poslanec s* dr. Milan Metikoš, iz čigar govora bomo objavljali v splošnem izvlečku najzanimivejše odstavke, ki naj ilustrirajo vsaj skromno sedanje razmere in delo naših sicer maloštevilnih, pa zato tem bolj agilnih in požrtvovalnih narodnih poslancev za našo skupno, boljšo bodočnost in napredek.
Kje se skriva naš denar?
Silno pomanjkanje gotovine ima svoj pravi, najgloblji vzrok v skrivanju denarja pri posameznikih in pa v njegovem iztihotapljanju v tujino. Zaradi brezvestnosti takih ljudi, ki prav gotovo niso zavedni, pošteni in dobri državljani, mora trpeti vse naše gospodarsko in javno življenje. Zaradi takih brezvestnežev hirajo najboljše sile naroda in države brez vsakega zanesljivega izgleda in kolikor toliko opravičenega upanja na izboljšanje razmer. Zato je velevažna naloga in dolžnost vlade, da nemudoma s primernimi ukrepi in brezobzirno preišče, kje se dejansko skriva vsa tezavrirana gotovina. Za vzgled si vzemimo bratsko Češkoslovaško, ki je storila v tej smeri vse, kar je bilo potrebno. Čehoslovaki se prav dobro zavedajo. da nimajo svojega češkoslovaškega denarja v tujini in so se zato lotili valutne reforme doma s polno gotovostjo uspeha.
Pri nas pa se dogajajo primeri, da posamezni tuji dobavitelji raznih predmetov za našo državo dobivajo pri naših državnih blagajnah denar, ki ga ne puščajo pri Narodni banki, niti ga ne nalagajo v drugih naših bankah in v našem gospodarstvu, temveč ga izvažajo v tujino na razne načine in po raznih poteh ter tamkaj s špekulacijami na škodo dinarja ustvarjajo posebne cene in diktirajo posebne pogoje naši državi pri nabavah blaga v bodočih razdobjih. In mi smo brez moči, da |krvi.
Narodni poslanec spodnje-stubi-škega okraja pri Zagrebu in podpredsednik glavnega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke g. dr. Stjepan Bačič se je rodil dne 12. decembra leta 1890. v vasi Novakih, ki so bili 1. 1900. priključeni k mestni občini Karlovcu v savski banovini. Rodil se je kot trinajsti otrok revnih kmečkih staršev, ki so nadarjenega dečka po končani ljudski šoli kljub svojemu težkemu položaju poslali v karlovško gimnazijo. V šolo je g. dr. Bačič hodil polnih osem let, dan za dnem, peš po 7 kilometrov daleč ob največjih fizičnih težavah. Teda prav ti fizični napori, kakor tudi pozneje intenzivno sokolsko delo so ga fizično ojeklenili. Vsa leta svojega gimnazijskega študija je bil na vsem zavodu najodličnejši dijak in je kot tak po opravljeni maturi leta 1910. dobil štipendijo karlovške mestne občine za nadaljevanje pravnih naukov na zagrebškem vseučilišču.
Ko je končal z najodličnejšim uspehom pravne nauke v Zagrebu, se je hotel posvetiti karijeri vse-učiliškega profesorja. To njegovo namero pa mu je preprečil izbruh svetovne vojne. G. dr. Bačič je moral obleči vojaško suknjo in odriniti na bojno polje. Kot rezervni častnik je prebil skoraj vso vojno, na italijanskem bojišču, leta 1918. pa je bil kot politično sumljiv in nezanesljiv jugoslovanski nacionalist kazensko poslan s posebnim kazenskim oddelkom na albansko fronto, kjer je bil postavljen pred vojno sodišče zaradi konspirira-nja s sovražniki monarhije.
Kljub temu, da je nevarno zbolel za tifusom in malarijo, je bil poslan s transportom vojnemu sodišču v Maribor. Dva meseca pred prevratom je v Zagrebu dezertiral in se s pomočjo zvestih prijateljev uspešno skrival do zgodovinskega 28. novembra leta 1918., ko se je še bolan stavil na razpoloženje vojnemu oddelku bivšega narodnega sveta v Zagrebu.
Poslan je bil v Belovar, kjer mu je poveril takratni poveljnik mesta in sedanji senator g. Peter Teslič delikatne misije, da očisti čazmanski in pozneje tudi virovi-tiški okraj s svojimi vojaškimi oddelki ropajočih in divjajočih zelenih kadrovcev, kar je izvršil z vso taktnostjo in tudi brez prelivanja
narodnega sveta je vstopil v politično upravno službo pri okrajnem glavarstvu v Belovaru, ki jo je pa zapustil že leta 1919. in prešel kot sodni pristav najprej k be-lovarskemu, nato pa še h karlovškemu in djakovskemu sodišču.
Kot agilni javni in prosvetni delavec je naletel na velike težave in je zato Izstopil iz državne službe ter se posvetil prostemu poklicu. Meseca maja leta 1921. je vstopil kot odvetniški pripravnik v neko odlično odvetniško pisarno v Belovaru, leta 1924. pa je že odprl lastno odvetniško pisarno v Spodnji Stubici, kjer živi In deluje še danes.
S politiko se je pričel baviti še kot gimnazijec, ko je s svojimi tovariši izdajal litografirani časnik »Zvezda« v Karlovcu. Takrat Je pripadal karlovški omladini, ki je bila že v tistih nevarnih dneh jugoslovansko orientirana.
Po prevratu in končani svetovni vojni je živahno sodeloval v Radičevem kmečkem pokretu, uspešno pa se je uveljavljal tudi na kulturnem in publicističnem polju, urejevajoč list »Neodvisnost« v Belovaru. Pri skupščinskih volitvah leta 1931. je bil izvoljen za narodnega poslanca g. Petra Živ-koviča v spodnje-stubiškem okraju, pa se izredno živahno udejstvuje na organizaciji Jugoslovanske narodne stranke skupno s svojimi poslanskimi tovariši.
bi to preprečili. Imel sem prilož- I Po likvidaciji vojaških oddelkov
MARENBERG.
Pomembna in odločna vsebina, ki jo ima že prva številka »Edinosti«, zlasti pa program Jugoslovanske narodne stranke sta povzročila v teh težkih časih med tukajšnjim ljudstvom veliko zanimanje in Vas z veseljem pozdravljamo. Vaš pomembni program nam kaže. da so pri nas še tako veliki in pošteni ljudje, ki so pripravljeni postati rešitelji nas malih, zapostavlianih in trpečih ljudi. Že takoj ob prvi številki se je priglasilo pri meni več članov in naročnikov, katerih naslove Vam pošiljam, da mi pošljete še nekaj prvih listov, ker je povpraševanje po njih veliko. Vaš načrt ocenjujejo ljudje kot najboljši od vseh dosedanjih strank. Pripravljen seir pomagati vam s svojimi mnogimi prijatelji vred pri vašem hvalevrednem in za ves narod koristnem delu. Navdušenje ljudstva na vas bodri na vaši poti in v nadaljnjem boju. — P. F.
Iz našega pokreta
Da je naletela Jugoslovanska narodna stranka že takoj ob svoji ustanovitvi in oblastvenem priznanju na izredno prisrčen sprejem med najširšimi plastmi našega na rada, smo z veseljem in zadoščenjem ugotovili že zadnjič. Neprestan nov dotok članov in naročnikov, ki ga beležimo od dne do dne, pa nas naravnost navdušuje in nas potrjuje, da smo na pravi poti poštene, odkrite in dosledne borbe za narodne pravice in njegovo boljšo bodočnost. To sijajno priznanje širokih narodnih množic, ki so kljub vsem neštetim razočaranjem in najtrpkejšim izkušnjam z dosedanjo politično preteklostjo obranile v svoji notranjosti najpo-štenejše srce, najtrdnejšo državljansko zvestobo in vero v boljšo bodočnost, kakor tudi odločno voljo za pozitivno delo v bodočem političnem razdobju, nam je in ostane železna podlaga in živa vzpodbuda za našo bodočo borbo na začrtani poti velikega programa Jugoslovanske narodne stranke.
Iz raznih krajev naše ožje domovine, pa tudi od zunaj smo prejeli kopice navdušenih pismenih priznanj in dopisov, ki jih bomo objavljali v našem listu, počenši z današnjo številko. Ob tej priliki pa prosimo naše člane, dopisnike, prijatelje in somišljenike, da nam oproste, če vsega poslanega gradiva ne bomo mogli uvrstiti v stolpce našega lista že takoj, ker smo, kakor je razvidno vsakomur, primorani ostati v začetku še v skromnih mejah razvoja in zmernega obsega. S pomočjo naših zavednih članov in somišljenikov pa upamo že v bližnji bodočnosti Izpolniti svojo dano obljubo in povečati obseg lista oziroma pomnožiti njegovo izhajanje, da bomo tako mogli še uspešnejše in dovrše-aejše služiti zmagoslavnemu pohodu velike, čiste ideje Jugoslovanske narodne stranke in njene-$a odločnega programa k vzhajajoči zori narodnega prebujenja, zadovoljstva in blagostanja.
Da pa bo naša fronta res mogočna, zmagonosna in enotna, se aam morajo pridružiti prav vsi, ki mislijo in čutijo pošteno, ki Iskreno hočejo zmago poštenja in pravičnosti ter veliko, srečno, bla-
oslovijeao la močno Jugoslavijo!
Zato se nam javite iz vseh krajev, udi najmanjših podeželskih in hri-ovskih ter nam pošiljate točna oročila o krajevnih razmerah in dogodkih, nabirajte dobre člane za svojo Jugoslovansko narodno tranko in zbirajte naročnike za voje pošteno, neustrašeno glasilo, a mlado »Edinost«, ki naslanja voje izhajanje in borbo na Vašo odporo.
SEVNICA OB SAVI.
V našem kraju in njegovi široki okolici smo sprejeli vest o potrditvi in zakonitem priznanju Jugoslovanske narodne stranke z velikim veseljem in zadoščenjem. Enako ljub in dobrodošel pa nam e bil tudi prihod »Edinosti«, kateri želimo od vsega srca čimprejšnje uveljavljenje in razmah. Okrog nje se nas je takoj zbralo več desetin somišljenikov, ki smo jo res že težko in nestrpno pričakovali. Takoj smo se lotili vuete agitacije za njo in za stranko. Če se bo Jugoslovanska narodna stranka z listom vred dosledno ravnala po v proglasu začrtani poti in brezobzirno pobijala vse, kar ni zdravo in pošteno, se bodo za člane stranke in za naroč-ike lista priglasili vsi tukajšnji pošteno misleči ljudje. Vljudno prosimo nadaljnjih navodil za naše skupno delo. Z narodnim pozdravom! — F. B.
TRATA PRI ŠKOFJI LOKI.
Z zadoščenjem smo te dni sprejeli vaš list »Edinost«, ki smo ga pa sicer že davno pričakovali. Dejstvo, da ste stopili na plan prav v tej dobi, ko tako zelo potrebujemo jasne in odkrite besede, pa zasluži še prav posebno priznanje. Kako zelo smo potrebni stranke, v kateri bi se združili vsi dobro misleči in odkriti ljudje, naj služi dokaz, da smo res z navdušenjem prebirali prvo številko »Edinosti«. Ker so nam razmere v naši občini, kakor tudi vse mnogoštvilne intrige prav dobro znane, smo mnenja, da bi kazalo pri nas takoj ustanoviti krajevni odbor Jugoslovanske narodne stranke, zlasti ker je temeljni kader prvih zavednih ljudi že pripravljen. Naši ljudje se doslej ni-
so grupirali po idejah, temveč le
0 pregovarjanju in sladkih besedah agitatorjev. So pa še drugi globlji vzroki, ki opravičujejo in zahtevajo ustanovitev ter razširjenje Jugoslovanske narodne stranke v našem krajo ter okolici. Z zanimanjem smo zasledova-
1 grupiranje narodnih poslancev v parlamentu in smo s posebno simpatijo pozdravili ustanovitev Jugoslovanskega narodnega kluba.
Ljudje so se živo zainteresirali za delo poslancev tega kluba, zlasti a je postala nanj pozorna mladi-a. Nič drugačno tudi ni razpoloženje v javorski in poljanski občini, kjer so prav tako zelo ugod-a tla za ustanovitev naše Jugoslovanske narodne stranke. Pri-akujoči, da ustrežete splošni želji tukajšnjega prebivalstva, želimo Vašemu pokretu ves uspeh.
M. M.
Razgled po domovini
— Sodišču izročeni poslanec Husejin Kadič, eden glavnih zaple-tencev v znano begluško afero v Bosni in Hercegovini, se je pritožil na apelacijsko sodišče proti
klepu sarajevskega okrožnega sodišča, da se uvede proti njemu kazenska preiskava. Pa mu naj-brže ne bo pomagalo.
— Za novega starešino Jugoslovanske gasilske zveze je bil imenovan dosedanji prvi podsta-rešina g. Josip Turk iz Ljubljane.
— Slovenski koncert v Beogradu bo priredila prihodnjo nedeljo ljubljanska Glasbena Matica. Ker bo vozil v prestolnico in nazaj najbrže poseben vlak, bodo priredili ob tej priložnosti izlet v Beograd tudi mnogi drugi zasebniki.
— Privilegirana industrijska banka se bo ustanovila v Beogradu na pobudo vseh industrijskih korporacij v državi. Nova banka bo po že izdelanem načrtu zbrala od vseh industrij, včlanjenih v omenjenih korporacijah, v desetih letih okrog 600 milijonov dinarjev glavnice.
— Težka nesreča se je zgodila pretekli torek na domžalskem kolodvoru, kjer je padel po nesrečnem naključju pod kolesa odhajajočega »kamničana« 51 letni uradnik finančne kontrole g. Franc Fugger. Odrezani sta mu bili obe nogi. Ponesrečenec se zdravi v ljubljanski bolnišnici, kjer mu upajo rešiti življenje kljub veliki izgubi krvi.
— Požigalska roka se je zopet začela pojavljati v okolici Maribora in na Dravskem polju. Pred dnevi je podtaknjen požar vpe-pelil hišo posestnika Bezenška v Vrhovdolu pri Limbušu, v Framu pa je postalo žrtev zločinskega požigalca gospodarsko poslopje z
vsemi pridelki vred, last posestnika Spaningerja.
- Bat'a ne pozna krize. Dočim se slišijo v zadnjem času vedno bolj pogosto pritožbe in jadikovanja naših čevljarjev in prodajalcev čevljev ter drugih usnjatih izdelkov, ki stoje dejansko na robu pro-
ada, se doznava, da nameravajo velike Bat’ine tovarne kavčukastih zdelkov in obutvijo v Borovu pri Vukovaru v najbližji bodočnosti graditi novo veliko tovarno za izdelovanje lakastega usnja, jermenčkov za dežnike in notranjih kožic za čepice. Vse sirovine bi se nabavljale v Jugoslaviji. Ministrstvo za trgovino in industrijo je že izdalo potrebno dovoljenje.
Stara oblika opek je prepovedana. Pred dvema letoma je bila izdana uredba o novem formatu gradbene opeke in je bil takrat določen za porabo stare opeke dve-etni rok, ki je sedaj potekel. Odslej se smejo pri gradnji vseh novih stavb uporabljati le opeke novega, zmanjšanega formata.
Kako je s trošarino na jesih? Na splošno negotovost in nejas-lost zlasti trgovskih krogov se uradno poroča, da jesih za pripravljanje jedi ni podvržen trošarini in da zato trgovci niso dolžni rijavljati svojih zalog takega octa. Trošarina se plača samo na ocet-o kislino.
— Premogovnik v konkurzu.
Znani Daskalovičev premogovnik v Zabrežju pri Varaždinu, ki je že pred časom prenehal obratovati in ri katerem bo izgubljenega tudi več javnega denarja, je prispel v konkurz, ki je bil otvorjen na zahtevo mnogoštevilnih upnikov kljub ugovoru državnega eraria in astnika Daskaloviča samega.
Iz uredništva in uprave
Vse člane, somišljenike in prija-elje Jugoslovanske narodne stranke in našega lista »EDINOSTI« prosimo, da nam pošiljajo svoje dopise in poročila o vseh krajev-ih dogodkih, novicah in razpolo-enju najpozneje do vsakega četrtka, ker bi jih sicer ne mogli več pravočasno uvrstiti v dotično številko lista, kateri so namenjeni, zvzeti so do naslednjega dne samo najnujnejši primeri.
Obenem prosimo vse naročnike in prijatelje, da nekoliko potrpe glede objave podrobnega programa itt statutov Jugoslovanske narodne stranke, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah lista.
Enako imamo pripravljeno celo vrsto zanimivosti iz borbenih govorov vseh naših poslancev v na-odni skupščini, ki bodo nedvomno vse čitatelje in člane stranke zelo animali. Zlasti ostri in objektivni so bili nastopi poslanca g. dr. Kešeljeviča, dr. Metikoša, Perka in drugih.
Vsak, kdor hoče postati naročnik našega lista, naj nam to takoj sporoči po dopisnici ali v pismu, da mu zamoremo takoj poslati tudi e prvo številko lista. Obenem naj nakaže naročnino, ki znaša na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol eta 24 Din in vse leto 48 Din, na aš čekovni račun: »EDINOST«, glasilo Jugoslovanske narodne tranke, Ljubljana, čekovni račun te v. 12-042.
Vsi dopisi naj se naslavljajo na aslov: »Edinost«, glasilo Jugoslo-anske narodne stranke, Ljublja-a. Poštni predal štev. 115. Osebne informacije se dajejo v naših uradnih prostorih v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 11, pritličje, desno.
Oglašujte v Edinosti!
S temi svojimi oglasi boste dosegli zažeijeni uspehi
Poravnajte naročnino!
Le od nje je odvisno izhajanje lista!
Radivoj Peterlin-Petruška:
K matuški Rusiji
Slika mesta je nepopisna. Zadaj visoke sivo-modre kamnite gore Kozaka in Mosurja prehajajoče aižje v zelenje vinogradov ter oljenih, figovih in roži-Ževih nasadov, potem pa slepeče beli Split s svojim vitkim zvonikom sredi mnogonadstropnih palač, preurejenih ali prezidanih iz ostankov carskega dvorca rimskega imperatorja Diokleciana. Košate, širokoliste palme se šopirijo na obali in poveličujejo belino mestnega zidovja. Pristanišče je polno parnikov in jadrnic najrazličnejše velikosti.
Ker stoji parnik dalje časa, si grem ogledat zanimivosti mesta. Kopica dijakov me obstopi, povprašuje o tem in onem in me spremlja po ozkih ulicah ter razkazuje znamenitejše stavbe in spomenike iz rimske in poznejše dobe. Med njimi se počutim tako domačega, da se le nerad ločim od njih, ko je treba hiteti na parnik.
Parnik zatuli trikrat, verige zarožljajo in potegnejo sidro. Srečno, prijateljčki, srečnol
Na odprtem morju smo! »Petka« jo reže za stavo in se trese od napora strojev kakor v mrzlici. Precej močan jugozapadni veter žvižga v vrveh in trepeta v zastavah in v nad palubo napetih plahtah. Galebi letajo nizko nad vznemirjeno gladino, sedajo na njo in čez trenutek zopet vzplavajo nad ladjo proti sivemu nebu.
Valovi postajajo vedno večji in butajo vedno pogosteje »Petki« v bok; da se ziblje in poskakuje kakor obsedena. Potniki so se večinoma poskrili v notranjosti ladje, le nekaj jih je še na palubi, a so tako nesrečni in preplašeni, da se sami sebi smilijo.
Toda to traja le par ur. Ladja zavije za polotok in
naenkrat je ona in morje in vse okoli mirno in tiho, kakor da ni bilo nikoli nikjer nobenega vetra in ne razburkanih valov in ne nesrečnih potnikov.
Čez četrt ure pristanemo v Gružu, vzamemo vsak svoje stvari, jih zložimo na bregu na kup, postavimo dva za stražo, sami jo pa mahnemo v dvoredih peš v Dubrovnik, kamor je le pičle pol ure hoda.
Naša pot je prijetna in lepa in vesela, kakor bi šli na ženitovanje, ne pa za tri leta v vojašnico. Spredaj gredo muzikanti, prvi ima gosli, drugi kitaro, tretji pa harmoniko. Vsi so dobre volje in igrajo koračnico za koračnico ne glede na klanec in ne na kamenje po poti. Korakamo slabo in neenako, toda dobra volja prevzame tudi nas in kadar prenehajo godci, zapojemo mi, da se vse trese in prihajajo osupli ljudje iz hiš in vrtov in se radovedno ozirajo za nami.
Korakali smo ponosno kakor zmagovalci. Toda čimbolj smo se bližali mestu, tem tiše je postajala vesela druščina in tembolj so se nam resnili obrazi. In ko smo zavili skozi mestna vrata na desno po ozkih ulicah kvišku in smo prestopili prag kasarne, se postavili sredi dvorišča v vrsto in zaslišali prvi rezki krik narednika: »Habt acht!«, tedaj smo vedeli vsi, koliko je bila ura.
2. Pri vojakih.
Stojimo na dvorišču mirno ko pribiti. Podnarednik, vesel in uren primorec-Istran, nam pove najprej nemško, potem laško in hrvaško, da ga vsakdo razume, kaj žele od nas gospod komandant-nadporočnik, namreč, da smo dobri avstrijski vojaki, da poslušamo svoje »predpostavljene« in tako dalje. Nato nas še enkrat prešteje in gre poročat četovodji — zgornještajerske-mu Nemcu, ta pa nadporočniku — Slovencu Petriču. Prineso knjigo in začno nas klicati po priimkih. Vsak odgovoriti: Hier! Seveda marsikdo ne more
mora
besede prav izgovoriti in zavpije: Ir! kar pa nikogar ne razburja.
Medtem pripeljejo kovčke. Vsak vzame svojega in se postavi nazaj v vrsto. Nato nas razdele po dveh sobah. Četovodja mi določi posteljo takoj poleg svoje. Zelo prijazen je z menoj. Zakaj neki?
»Vi ste študent! Kaj ne? — Vedeli smo, da pridete k nam. Nič se vam ni treba bati, le korajžo, bo že vse gladko šlo.«
Potreplja me po rami in ko mi pade malo kasneje po nerodnosti steklenica črnila na belo umita tla in se razbije, mi ne pusti samemu čistiti, temveč zapove, naj to stori drugi.
Nisem dolgo čakal, pa je bila uganka rešena. Istega večera, ko smo prišli s kopališča ter se preoblekli v vojaške uniforme, me pokliče k sebi in pravi:
»Veste kaj, gospod Peterlin? Lep havelok imate; škoda bi ga bilo oddati v shrambo, kjer bi v treh letih splesnil, ali bi vam ga pa molji požrli. Ali bi ne bilo bolje, da ga prodaste ali vsaj posodite meni? Čez mesec dni sem odslužil svoj rok, pa grem domov na Štajersko; kakor nalašč za na pot bi mi prav prišel.«
»Gospod četovodja, prodati ga ne maram, posodim vam ga pa lahko. Povem vam očetov naslov, ga pa pošljete kar od doma tjakaj.«
Domenila sva se in si segla v roko. šest tednov sem imel pri kompaniji dobrega zaščitnika in zagovornika. Bil sem veliko bolj prost ko drugi in marsikaj mi je bilo spregledano. Ob tihih jasnih večerih, pa tudi v burji in dežju sem lahko hodil po obzidju mesta in gledal na morje, pa me nihče ni gonil doli ▼ 6obo. Tudi v mesto sem lahko šel še pred prisego, le pozdravljati sem moral znati, kar me seveda ni stalo preveč truda.
Dalje prihodnjič.
Izdaja- Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlm-Petruška v Ljubljani
v Ljubljani — predstavnik A. Kolman, Masarykova 14nv.
, Gosposvetska e. št. 13. — Tiska tiskarna »Slovenija«