.•^Narodna ii. univerzitetna knjižnica
'Jr S?,-* _ U I illhlinni
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolegije in rigoroze
po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik
1.
SKELET
V LJUBLJANI 1924 NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
VSE PRAVICE PRIDRŽANE
42510
DRŽAVNA
y LJUBLJANI
SPLOŠNA KNJIŽNICA: 40
Na pot!
Anatomi opisujejo že od Vesal-a sem (človeško) telo po sistemih. Ti sistemi so: kosti, meso, drobje, žile, živci, čutila.
Tudi Breitenstein-ov „Repetito ritim der Anatomie“ ima telo opisano po sistemih. Re-petitorij je doživel 9 izdaj; majhna knjiga je, pa je polna in jasna.
Opis prvega sistema* (skeleta) držiš, bravec, v materin jezik prestavljenega, v roki. Opisi ostalih sistemov mn bodo sledili.
Tudi prijaznemu braven se bo zdelo, da je prestavljavec marsikaj nejasno izrazil. Ta prijazni bravec naj prebere še original in naj tam poišče jasnosti, Ce jasnosti tudi v originalu ne bo dobil, naj mi verjame, da ima dosti tovarišev. Vzgoja naša je taka, da vemo vse, sebe pa n e poznamo. Izdaja knjige se mi zdi torej opravičena.
Bravca, ki ostaja tudi sedaj le „prijazen“ in ne postane prijazen, opozorim še enkrat, da je delce kratko, majhno in da pravijo: \dya ßißhov — uiy a xaxov.
Filologi naj se ne razburjajo čez mero.
Pri delil sem neprestano mislil na dr. A. Kraigherja, ki je bil ljubljanski medicinski fakulteti dober krušni oče, dokler je smel in mogel.
Zadnjemu zvezku delca (čutila) bom dodal ■uvod; v tem namenjam spregovoriti pred vsem o vprašanju, kako uporabljaj repetitorij.
Prestavljavec.
* Primemo razdelitvi predmeta v šestero sistemov smo uredili izdajo „Repetitorija anatomije“ na ta način, da založimo vsak sistem v posebnem broširanem zvezku, in sicer'. I. Skelet.................................zvezek	št. 40
II. Nauk o mišičju.................... „	„41
III. Drob j e..................... „42
IV. Sistem	žilja.................... „	„43
V. Živčni	sistem	.......	„	„44
VI. Čutila............................ „	„	45.
Zadnjemu zvezku bosta še dodana splošen uvod in kazalo k skupnemu delu, s katerimi vred bo vseh šestero zvezkov vezanih' skupno v enotno knjigo.
Založništvo.
Uvod.
Človeško telo je zgrajeno simetrično in segmentalno (metamerno). Metamerija je večji del zabrisana; čisteje je ohranjena le v prsnem odseku. Skelet enega segmenta obstoji iz vretenčevega telesa, iz obeh nevralnih sponk, obdajajočih nevralni kanal in iz obeh visceralnih sponk, reber, omejujočih prostor za drobje. Telo razpade v glavo, vrat, trup in ude ob trupu.
Trup in vrat obstojita iz dorzalne nevralne cevke in iz ventralne visceralne cevi. V oni leži hrbtni mozeg, v tej pa drobje. V glavi so podaljški teh cevi trupa. Podaljšek nevralne cevi je lobanjska votlina; začetki prebavljalnega in dihalnega aparata v obrazu pa tvorijo podaljšek visceralne cevi.
Udi ob trupu (extremitates), dve zgornji (sprednji), dve spodnji (zadnji) so zvezani s trupom: zgoraj (spredaj) po koščenem ramenskem obro-č u (premično), spodaj (zadaj) po koščenem medeničnem obroču (nepremično).
Splošen pregled razvoja.
Oplojeno jajce se brazda in nastane nato iz njega žametni mehurček. Enoskladen ovoj mehurčka, ektoderm, imenujemo tudi zunanjo klično polo ali e p i b 1 a s t.
Po vštuljenju žametnega mehurčka se razvije e n-t o d e r m, notranja klična pola, h i p o b 1 a s t. Med tema klicnima polama nastane mezoderm, srednja klična pola, m e z o b 1 a s t. Iz teh kličnih pol se razvijejo tkiva telesa in sicer: iz
I. ektoderma: epidermis, znojnice, lojnice, mlečna žleza; lasje, nohti, nekaj staviva čutil, lobanjski in hrbtni mozeg;
II. mezoderma: Vse vrste veziva: kosti, hrustanec, vezi, vezivaste mrene (povrhnice), intersticijelno vezivo, endoteliji, adenoidno tkivo, maščevina, oblikovane sestavine krvi in limfe, gladko in progasto mišičje; vse to izhaja iz srednje žametne pole. Dalje izvirajo iz mezoderma epiteli in celice žlez urogenitalnega aparata; končno epiteli trebušne in prsne mrene ter osrčnika;
III. entoderma: epiteli črevesnega kanala in dihal, slinavke, sirišnice, Brunnerj'eve žleze, Lieberkiihnove kripte, žlezne celice jeter, trebušne slinavke in predsap-nica (thyreoidea).
Skelet (ogrodje).
Pomen.
Skelet je:
1. ogr®dj_e_ieksa,
2. pasivno gibalo (gibilo).
Razdelitev.
1. Skelet trupa: hrbtenica, rebra, prsnica.
2. Skelet glave: kosti lobanje in kosti v obličju.
3. S k e 1 e t udov a) zgornjih (lehtf): ramenski obroč, kosti v nadlehti, podlehti in v roki; b) spodnjih (bedra): skelet medeničnega obroča, stegna, krače in skelet v nogi.
Nastanek (iz mezoderma).
1. Nekaj kosti nastane v vezivu: kosti lobanjskega svoda in v obličju (naplaščene kosti); ključnica (ne veija za njen sternalni konec). Vezivna kost nastane v vezivu po delovanju osteoblastov.
2. Vse druge kosti nastanejo iz hrustanca (nado-mestnice). Tudi pri teh ne nastane kost po premenji hrustanca v kost, temveč po delovanju osteoblastov. Ti so najgloblja plast perihondrija jin napravijo okoli hrustanca najprej tenek, pozneje debelejši koščen tulec (perihondr^lna osifikacija). Perihondrij je s tem postal
perijost; ta se vjeda v medtem že zavapneli hrustanec. S perijostalnimi poganjki se vselijo tudi osteoblasti; ti resorbirajo zavapneli hrustanec in stavijo na njegovo mesto kost (enhondralna osifikacija).
Okoščenje se pričenja ob redovitih, določenih osi-fikacijskih točkah. Cevaste kosti imajo po več takih točk, ki se pojavijo v določenih časovnih in krajevnih intervalih. Najprej okoščene v stebru, imenujemo ga dijafizo, pozneje okoščene nastavki (glavice), pravimo jim epifize. Med osnovo (stebrom) in nastavki (glavicami) so stike, izpolnjene po rastnem (stičnem). hrustancu. V teh epifiznih stikali rastejo kosti v dolžino: periferni deli rastnega hrustanca namreč okoščenevajo, centralni del pa raste dalje do pubertete kot hrustanec. V debelino raste kost po apoziciji ob istočasni resorb-ciji na notranji strani. Ploščate kosti rastejo na širino ob robovih, .deloma z zastavljanjem epifiz, deloma brez njih.
Ustroj kosti.
S prostim očesom razločimo na kosteh spongijozo in kompakto: prva se razvije enhondralno, druga pe-rihondralno. Substantia compacta leži periferno, .substantia spongiosa centralno. Kostne platice (letvice) v spongijoznl substanci so urejene po principu črt tega in tlaka.
Kost obstoji iz kostnih celic s številnimi razvejče-nimi iztezki in iz osnovne substance, bogate vapnenih soli. Fibrile (vlakna) osnovne substance so redovito uravnane; ta red ustvarja lamelarno (platičasto) struk-
turo kostiH. Teksturna enota v drobnem je pri kosti en Havers’ov sistem:	centralno ležeč Havers'ov
kanal in krog njega Havers’ov lamele specijalne lamele — (piatice). Hpvpr,fi’oy^anal vodi krvne žile. Med lamelami so kostna- telesca (stanice); s svojmTTTztezki so vezane med seboj in s Havers’ovimi kanali. V kostnih telescih (stanicah) leže ovalne kostne celice. Med posameznimi Havers’ovimi sistemi so vrinjene i n -tersticijelne lamele; na zunanji in notranji periferiji kompaktne substance pa so zunanje in notranje mejne lamele — generalne lamele. V očeh mrežja spongijozne substance je kostni mozeg (rdeči in rumeni). Pri mladih ljudeh je rdeč, pri starih rumen. Izjeme so: rebra, vretenca in kratke kosti. Rdeči kostni mozeg je eno izvirišč rdečih krvnih telesc. Pneumatične kosti imajo votline, krite s sluznico, napolnjene z zrakom in so v odprti zvezi z dihalnim traktom. Vsako kost obdaja perijost, matica kosti; od njega vodijo žile po V o 1 k m a n- novih kanalčkih do H a-v e r s’ o v i h.
Po obliki imenujemo kosti: kratke, široke, dolge, cilindrične (cevaste), sponkaste, kockaste. Kost obra-zujejo nasadki mišic in kit in je obliko kosti presojati po njenem razmerju do muskulature.
Zveze med kostmi
1. Kontinuirane zveze, sinartroze; .
2. diskontinuirane zveze, diartroze (sklepi).
1.	Sinartrozo vidiš kot sinhoindrozo; kot šiv; kot simfizo; kot sindezmozo, kot gomfozo.	.	trc:.
Ker >■
Pri s i n hj2_n_cL-na.z i vežejo kosti hrustančasta spela; epifizna stika je n. pr. taka sinhondroza. Epifizna stika je začasna zveza delov ene kosti nastajajoče iz več osifikacijskili točk. Stika je znamenje nedopolnjene rasti. Ohranjene epifizne stike kažejo na možnost pa ne na nujnost rasti.
(, S,/ Siv druži robove lobanjskih kostij; potreben je za njih rast slično kot rastni hrustanec. V šivu je šivno vezivo; vanj prehaja zunanji in notranji perijost lobanje.
Simfiza. veže široke kostne ploskve. Spela (Bindemittel) so vezne plošče, fibrocartila-g i n e s.
O s i* n d e z m o z i govorimo, če so spela sinartroze vezivasta.
O g o m f o z i govorimo pri sinartrotični zvezi zoba | in zobršc37~
2.	Diaricoze. (sklepi). Za nje velja: diskontinuiteta zveze, dotika kosti „s, prostimi oglajenimi sklepovnimi ploskvami, capsula synovialis in sklepovni prostor.
Sklepova votlina je krog in krog zaprta po kapsuli. Ta ima dve plasti: zunanjo vezivasto in notranjo žil-nato, krito na prosti strani z endotelom: sinov i i a 1-na membran a
Sinovijalna kapsula je važnejša od vezivaste; ta časih manjka, ono pa dobiš vedno.
Gube sinovijalne membrane, plicae synoviales, so posejane z mikroskopsko majhnimi kosmiči.
V sklepovni votlini je synovia, vlecljiva, gosta, jasna, čista tekočina.
Sklep je vedno sabrtyün. Zračni tlak (1 kg na 1 cm2) je velikega pomena za mehaniko sklepov in {Sornaga- mogočno sklepovnim, ocvrlčujočim vezem. V glavnem pa ohranjajo sklepoVne ploskve v Kontaktu samönapetost (tonus)' lhüskulatiTre in njena dejavnost (Wirksamkeit).
Sklepovni konci so ali valji ali segmenti kroglje ali delj vijaka; kpnjcavni deli so seveda votli valji, ponvice (čavitak*' glenoiclališ/, žareze (incisura glenoidalis). Sklepovne konce imenujemo jajčaste, sedlaste, nekaj pa jih ima komplicirane oblike. Sklepovni konci so napla-ščeni z hialinim hrustancem.
Krožni lok, opisan po točkah gibane kosti okoli sklepne osi, imenujemo ekskurzijski lok sklepa. Ravnini ekskurzijskega loka pravimo ekskurzijska ravnina.
Kot med dvema polumeroma ekskurzijskega loka jc ekskurzijski kot in je mera izvršenega giba. Raztežaj gibljivosti v sklepu je istovetiti z največjo, v sklepu možno ekskurzijo.
Upogibanje v sklepu imenujemo f lex i o, izsteza-nje extensio.
Primikanje uda k me'dijani črti imenujemo adductio, odmikanje abductio. Prk^ačo uda (o b r a-čo v prav) proti sredini telesa imenujemo prona t i o, zavračo (o b r a č o v nie) pa supinatio.
Pri srednji legi sklepa je večji, pretežni del kapsule odmekel. Sklepi, napolnjeni patološko ali artefici-jelno s tekočino, se uravnajo v srednjo lego.
Vrste sklepov:
1. Šarnirast sklep, g i n g 1 y m u s , sestavljata valj in (votel valj); os valja je tudi os sklepa. V šarni-rastih sklepih upogibamo (krčimo) in iztezamo v eni ravnini, pravokotni na sklepovno os (cilindričen sklep; v eni ravnini prost sklep). Ovojnico (ogrinjalko, capsula) spletajo podolž ležeča dolga vlakna; ob plateh so nabrana v obstranske vezi (spela), ligamenta col -lateralia; te so pri vseh legah sklepa napete.
2. Tečajast sklep, articul rrt~r o trocho-i d e:a obstoji iz tečaja in teči. Ima le eno os, ležečo podolž v kosti. Ovojnica je krog in krog ohlapna in od-mekla.
3. S k 1 e p i z dvema glavnima osema; jajčast sklep:	sedlast sklep. Sklepovna konca sta v dveh druga na drugi pravokotnih smereh različno ukrivljena; pri jajčastem sklepu v obeh smereh v istem smislu; pri sedlastem sklepu pa v eni smeri konveksno, v drugi konkavno. Gibanje je možno okoli nešteto osi, predvsem pa okoli dveh glavnih osi, torej v dveh druga na drugi pravokotnih smereh. Ovojnica je obširna in ohlapna.
4. Krogljast sklep, arthrodia, prost sklep. Sklepovni konci so segmenti kroglje, postavljeni poševno na dijafizo.
Gibanje je v celem prosto; ločimo pa tudi pri teh sklepih gibe okoli treh glavnih osi. Med raztežaji je stožec, ki ima vrh v središču konveksnega sklepovnega telesa. Široka ovojnica je spletena iz dolgih vlaken.
5.	Spet (pritegnjen) sklep, amphiarthrosis: ravne sklepovne ploskve, majhna gibljivost in kratka ovoj-nična vlakna. (Art. carpo-metacarc.)
Pri sklepih je priraščena sinovijalna ovojnica tik ob robu izdolbenega (konkavnega) sklepovnega konca. Na izboklih (konveksnih) sklepovnih koncih pa je priraščena v bližini hrustančevega roba, leže potem na kost in jo odeva- do hrustančevega roba.
Nastanek sklepov.
Prvotno veže hrustance embrijonalno vezivo v kontinuirani zvezi. Vezivo se resorbira, nastane sklepovna votlina, ostanejo pa obrobni deli; iz sinartroze postane tako dijartroza.
R. Skelet trupa.
Skelet trupa je razčlenjen v 33 do 34 metamer. Vsaka tipična skeletna metamera ima telo in pa dve visceralni in dve nevralni sponki. Vreten-čevo telo, corpus, je neparni, srednji del.
Nevralne sponke zrastejo v kratkem medseboj in s telesom in nastane tako vretenčev locen j, ar c us. Vrsta locnov tvori zadnje in stransko ostenje kanala v hrbtenici; njegovo sprednjo steno pa tvorijo zadnje plati teles.
Prsne sponke se razvijejo v prsnem delu V rebra;
Vretenca.
Nastanek.
Vretenca nastajajo hrustančavo ob entodermalni tvorbi imenovani chorda dorsalis; ta sama pa
ni tvorna pri tvoritvi vretenc. Vretenca imajo po 3 osi-fikacijske točke: po eno v telesu, po eno v locnovih polovicah. Na zgornji (sprednji) in spodnji (zadešnji) strani telesa najdeš še plošnate epifize.
Razporedba.
Vretenca razporejamo v sedem vretenc na vratu, vertebrae cervicales, 12 vretenc v prsih, v e.r-tebrae thoracales, 5 vretenc v ledjih, vertebrae lumbales, 5 vretenc v križu vertebrae s a c r ä 1 e s in 4 do 5 repnih vretenc, vertebrae c o c c y- g e a e.
Vsako vretence obstoji iz telesa, corpus, z zgornjo in spodnjo vezno ploskvijo, iz locna, a r c u s, in iz različnih odraslekov. Korenini locnov ste zgoraj in spodaj zarezani: incisura vertebralis. Vertebraine incizure med vretenci oklepajo foramina intervertebralia, zijavke med vretenci; po teh prestopajo živci hrbtnega mozga. Vsako vretence ima še 2 zgornja in 2 spodnja sklepovna odrasleka, processus articulares; 2 obstranska odrasleka, processus transversi' - in pa trn, processus spinosus.
1.	Vretenca v vratu: Posebek vretenc v vratu vidiš v oblikovanju obstranskih odraslekov: vsi imajo for-amen'transversarium. Ta nastane po spojitvi transverzalnega odrasleka z rebrnim ostankom, processus costarius. Proc. costarius konča s t u-berculum anterius, proc. transversus pa s tu-
berculum posterius. Telesa vretenc na vratu so nizka, prečno ovalna; njih zgornja ploskev je prečno, spodnja pa sagitalno izdolbena. Foramen vertebrale je trikotast; processus spinosus konča v 2 roglja (izjeme
6.	in 7. vretence), sedmo vretence ima zelo dolg processus spinosus: vertebra prominens. Tuberculum aliferius 6. vretenca je zelo močan in ga imeni,jemo :	tuberculum caroticum. (Tu vstopa
arteria vertebralis.) Tuberculum anterius 7. vretenca manjka.
Prvo vratno vretence imenuj: mtlas. Od njego-vega telesa ostane spredaj le sprednja sponka, a r c u s anterior in liga.meptum transversum. Srednji del telesa se vtopi v drugo vretence: epist.ro-pheus in ga vidiš v tem vretencu kot zob: dens epistrophei. Atlas ima sprednji in zadnji lok, vsak ima po en tuberculum; vezana sta pa med seboj po obstranskih zdebelinah: massae laterales. Zgornje foveae articulares — v njih drse okcipi-talni kondili — so konkavne in konvergirajo navspred, spodnje so ravne in konvergirajo nayzad. Na (zadešnji ploskvi sprednjega loka je sklepovna faseta za ‘epistro-fejev zob. Na zgornjem robu zadešnjega loka je sujfijus.. art. vertebralis- "
2.	Prsna vretenca: Telesa vretenc so srčasta in visoka. Imajo gladčine, fasete, za sklepovno zvezo z rebri in ima I. l'A fasete, II.—IX. 2 polovični faseti, XI., XII. po 1 celo in X. eno polovično faseto. Sklepovne fasete sloje na sklepovnih odraslekih frontalno in so ravne. Trni so dolgi, na prerezu so trikotni in vise strmo na-
vzdol. Obstranski odrasleki so zavihani pošev navzaJ Pri prvih desetih (prsnih) vretencih imajo sklepovti, ponvico za rebra.
3. Ledvena vretenca:	telesa vretenc so fižolasta.
Foramen vertebrale je obsežen. Processus spinosi so štorasti in mole horicontalno. Sklepovni odrasleki stoje sagitalno. Obstranski odrasleki so precej preobličeni in kažejo 2 dela: zadešnjega, zraščenegasklepov-nim odraslekom, processus mamillaris; in lateralnega:	processus accessorius. Ostanek
rebra: processus costarius, štrli naravnost v stran.
4. Sakralna vretenca: se stope med 16. in 30. življenjskim letom (od spodaj navzgor) v os sacrum. Na zadešnji konveksni strani vidiš srednji greben: crista s a era lis media (= zraščeni proc. spinosi) in ob strani 2 parna grebena; medijalni je ostanek stopljenih sklepovnih odraslekov: crista sacra-1 i s articularis; lateralni, crista sacralis lateralis, je pa ostanek obstranskih odraslekov. Cristae sacrftles articulares prehajajo navzdol v cornua s a c r a 1 i a. Zraščeni locni vretenc oklepajo c a-nalis sacralis; v tega vstopiš spodaj skozi različno velik hiatus sacralis.
Obstranski odrasleki in ostanki reber so stopljeni v partes lateralis; na njih je facies auricularis. Medvretenčne zijavke imenujemo f or amina s a c r a 1 i a in sicer po legi anteriora ozir. posteriora (sakralne zijavke). (Rami ant. et post. nerv. sacr.)
5.	Repna vretenca (ritnica): so rudimentarna in navadno stopljena v eno kost: os coccygis. Na zgor^ njem vretencu vidiš cornua c o c c y g e a.
Rebra. 1.
Prvih 7 reber je zvezanih s prsnico neposredno: prava rebra, costae v e r a e. 8., 9., 10. rebro je zvezano s prsnico posredno: TTe prava rebra, costae spuriae. 11., 12. rebro ležita prosto v ostenju trupa:	prosti rebri, costae fluctuantes.
Vsako rebro obstoji iz rebrne kosti in rebrnega hrustanca. Pri »rebru vidiš capitulum in collum; ta sega do tuberculum costae, od tod naprej imaš corpus costae. Či i st a ca p i t u i i deli na 2. — 10. rebru f a c i e s a r t i c ti 1 a r i s capituli v dvoje. Telo ima hrapavo koleno: angulus costae. Ob spodnjem, ostrem robu je sliTc'u s c o s t a e (za art. inter-costalis). Rebrno kost veže rebrni hrustanec na prsnico. Vsako rebro je zapognjeno po""ploskvi in pojema ostrina zapoge kavdalno; povešeno je na rob in je torkvirano Izasukano, torsio).
Prvo rebro je kratko, plošnato; tuberculum scaleni Lisfranci (m. scalenus ant.) j£ na zgornji ploskvi. Pred to grčico je plitva impressio s u b-d1xvTa~’(vena subclavia), za grčico jfe globlji sulcus subclavius (art. subclavia). T u b e r o s i t a s c o-s t a e secundae (m. scalenus posterior in 1 jezik m. serrati ant.) ti označuje II. rebro. Vratovi zgornjih reber so kratki cilindrični, vratovi spodnjih so daljši; začenši
Spi. knj. št. 40.	17	2
s 4. rebrom imajo greben, crista colli; tuberculuf manjka XI. in XII. rebru.
Prsnica.
Na prsnici, sternum, ločimo roč a j, m a nu b r i u i srednji del, c o r p u s 4n k 1 i ifa s t p o daljše1, (priraslek), processus xyphoideus. Manubrius je zgoraj, v sredini in ob straneh vrezan: incisura claviculares in incisura jugularis; na ob stranskih robovih prsnice vidiš incisurae costa les. Manubrium in corpus sta vezana v lahnem kolenu ta kolenast stik ;je časih viden, časih pa le tipen; aii gulus sternalis Ludovici.
Manubrium ima eno, dve osifikacijski točki; corpi štiri do devet v dveh vrstah; klinasti podaljšek eno.
Zveze med kostmi trupa.
1. Sklepi ob hrbtenici.
■ Sklepovni deli so; processus articularis inferior ene ga vretenca in vštričen processus articularis superio: nižjega soseda. Sklepovne ovojnice, so nežne in ohlapin.’
/\)'?AAt u e-,
2. Vezni aparati ob rebrih.
a)	Vezi- med posameznimi vretenci. V e z n e p l o
š č e, f i bjr (5cd a r t i 1 a g i n e s intervertebrales vežejo telesa dveh in dveh vretenc. Robčevina je groba a n n u 1 u s fibros us; sredek je sluzinat n u člen pul.Eos.us, ostanek chordae dorsalis.
AAA. iu cjuc u-0
Ligamenta flava se spenjajo od spodnjega roba in sprednje ploskve višje ležečega locna na zgornji rob in zadnjo plat locna nižjega vretenca. Obstirajo hrbtenični kanal in puščajo le foramina inter-vertebralia.
Ligamenta interspinalia vežejo trne, po dva in dva ob celi dolžini hrbtenice; mole še čez trne in se stope v enotno vez: lig. supraspinale, razvito v tilnikovem odseku v lig. nuchae; prominentia occipitalis externa je najvišje nasadišče te vezi.
b)	Obče vezi: lig. longitudinale anterius se izteza med tuberculum anterius atlantis in os sacrum. Vez je pripeta na vezne plošče, čez vretenčna telesa se izteza prosto.
Lig. longitudinale posterius sega od epistrofeja do kanala v križnici. Pokriva sprednjo steno v canalis vertebralis. Razmerje do veznih plošč je tako kot pri sprednji dolgi vezi.
Lig. sacrococcygea anteriora in lig. sacro-coccygea posteriora superficialia in profunda vežejo križnico in repno Kost; prav tako tudi lig. sacrococcygea lateralia.
Vezni aparati ob rebrih.
Sklepe 1'ebernih glavic, articulatio capituli costae, deli lig. capituli costae interarti-culare v dvoje. Crista capituli je po tej vezi pripeta na vezno ploščo, tvnrečo s spodnjo gladčino zgornjega
19
2*
in z zgornjo gladčino spodnjega vretenca sklepovno ponvico. (Velja za prvih deset reber.) V ojačenje tega sklepa so napeta lig. capituli costae radiata od re-brove glavice na sprednjo plat vretenčevega telesa.
Articulatio costo-transversaria.. je sklep med tuberculum costae in processus transversus. Ojačena je zveza po lig. tuberculi costae in lig. colli costae in pet/ lig. costo-transversaria, izpetimi od rebrovega vratu do bližnjega zgornjega obstranskega odrasleka.
A r t i c u 1 a tio costo-sternalis je navadno sinartroza, pri prvem reBnrVEdinr, tudi'pri ostalih pravih rebrih je ta sklep pogosto sinartrotičen. Hrustanci prvih treh nepravih reber legajo stopnjema drug na drugega in tvorijo s hrustancem sedmega rebra rebrna loka, arcus costarum, kraka ob angulus in -frasternalis. Hrustance reber in sternum vežejo na zunanji strani trdna lig. sternocostalia radiata
Hrbtenica.
Oblika. Hrbtenica kaže dvoje odsekov: od pro montorija — združišča zadnjega ledvenega vretenca s križnico — navzgor je en odsek, navzdol drugj Elementi prvega odseka so medseboj premični; element drugega so medseboj fiksirani in so sestavine medeničnega obroča. Hrbtenica je v sagitalni ravnini dvakrat »S« — sasto' zavita. Konkavitete v prsnem in medeničnem odseku gledajo ventralno (kifotični odseki), v
Vzvratnem in ledvenem odseku pa dorzalno (lordotični odseki). Težišnica telesa poteka skozi dens epistrophei in preseka hrbtenico trikrat: med VII. vratnim in I. prsnim vretencem, med XII. prsnim in I. ledvenim vretencem in med V. ledvenim in I. križnim vretencem.
Hrbtenični kanal je najbolj obsežen v zgornjem vratnem delu in kaže tu tristraničen prerez; v prsnem delu je prerez okroglast; v ledvenem delu zopet tristraničen.
Zijavk med vretenci vidiš 29; 8 jih je v vratnem, 12 v prsnem, 5 v ledvenem odseku; 4 pa se odpirajo v križnici.
Gibljivost zavisi od oblike in lege sklepovnih od-raslekov in' od debeline veznih plošč. V prsnem odseku je fleksija v frontalni smeri najizdatnejša; v stran gibamo predvsem v zgornjem delu; torzija, vrtež se vrši v spodnjem delu. Sklepovni odrasleki stoje frontalno in navpično. Dorzalna fleksija je malenkostna vsled strmoče trnov.
V vratnem odseku giblješ izdatno v sagitalni ravnini in je to gibanje dorzalno izdatnejše, saj vise sklepovni odrasleki pošev navzad. Rotacija ni obilna.
V ledvenem odseku je sagitalna gibljivost precejšna, soglasno s sagitalno stoječimi sklepovnimi odrasleki in obilnimi, zagojzdastimi veznimi ploščami (‘/s vse višine) in je dorzalno izdatnejša kot ventralno. Rotacija je skoroda nemogoča. Vsled stisnosti veznih plošč se iztegne telo v legi in postane krajše v stoji. (Razlika je povprečno 1—1% cm.)
Prsni koš.
Oblika: Thorax je stožast, je navzdol širji in ima tu tudi stožec svojo bazo: spodnjo aperturo koša; v to je vrezan angulus infrasternalis. Zgornjo aperturo koša obrobljajo: prvo rebro, prvo prsno vretence in pa manubrium sterni. Zgornja apertura je srčasta in pada navspred in navzdol. Spred-no ostenje koša, planum sternale, je plošnato in je krajše od zadnjega hrbteničnega. Rebra ostenjajo koš kot simetrični od zgoraj navzdol usmerjeni vija-kasti kolobarji in so hrustanci spodnjih reber upognjeni navzgor, sicer ne bi dosegli prsnice.
Gibljivost. Osi rebernih sklepov konvergirajo navspred in navzgor. Potekajo namreč skozi tuberculum in capitulum costae. Rebra se premikajo torej navzgor in navzven in se njihovi sternalni konci s prsnico vred odmikajo v sagitalni smeri od hrbtenice. Pri inspiraciji se širi torej prsni koš v 3 dimenzijah: v višino (dolžino), širino in globino. Razlika med inspiratorično in ekspiratorično prostornino toraksa je večja v spodnjih (zadnjih) delih, saj postajajo rebra navzdol daljša in daljša. Reberni Hrustanci se le pri globokem vdihavanju odmikajo za spoznanje od prsnice. Pri tem se razširijo tudi spodnji interkostalni prostori. Pri inspiraciji se razmahneta reberna loka in se poveča angulus infrasternalis. Pri ekspiraciji je ravno narobe. Pri globokem inspiriju se raztegne tudi hrbtenica. Thorax je pri srednjem ekspiracijskem stanju nekako v ravnotežju. Elastičnost reber je učinkovita ekspiracijska sila.
B. Skelet v zgornjih udih.
Ramenski obroč.
Ta obstoji iz obeh lopatic in obeh ključnic. J*'•
Lopatica (plečnica) scapiila je trioglata koščena plošča. Lateralni krepki rob, margo axillaris, prehaja po plitkem zažetku, collum, v sklepovno ponvico, cavitas glenoidalis. Nad ozir. pod ponvico jetuberositas supra - oz. i n f r a g 1 e n o i d 1 i s.'<5^ (NasadišČa za caput longum~T3icipitis ozir. za triceps.)
Med lateralnim in medijalnim robom je angulus inferior scapulae.
Ventralna ploskev je lahno konkavna in kaže raskave črte: lineae m us c ul ar e s, (Nasadišče za musculus subscapularis.)
Lateralno je zgornji rob izrezan:	incisura
scapulae; lateralno od zareze moli processus coracoideus (m. pectoralis minor; caput "breve bicipitis;' m. coracobrachialis).
Iz zadešnje ploskve je izpeta s p i n a scapulae (m, trapezius; m. deltoideus). Pod njo je fossa infra spi na ta (m. infraspinatus), nad njo pa fossa su-praspinata (m. supraspinatus). Spina scapulae postane nad sklepovno ponvico prosta: a c r o m i o n. Na tej kolčici vidiš sklepovno gladčino za ključnico.
Epifize so: processus coracoideus (skoščeni med 16. do 18. letom), acromion (skoščeni med 19. do 21. letom) in rob ob angulus scapulae (skoščeni med 19. do 24. letom).
Ključnica, clavicula, je S-asto vkrivljena; konkavni lateralni ~očTseTT leži nad trigonum Mohrenheimi. Ster-nalni konec je zdebeljen, akromijalni pa plošnat in ima sklepovno gladčino. Zgornja ploskev ključnice je gladka, spodnja je raskava in vžlebljena: sulcus sub-clavius (m. subclavius); medijalno leži tuberositas ‘ V costaria (lig. costoclaviculare), lateralno je tuberositas coracoidea (lig. coracoclaviculare). Clavicula drži zgornji ud odmaknjen od trupa in ovira povcšenje rame navspred.
Nižji sesavci imajo med ključnico in prsnico še vmeščen: e p i s t e r n a 1 e. Ta je pri človeku rudimentären in ga najdeš kot discus interarticularis v sterno-klavikularnem sklepu.
Skelet v nadlehti.
V
Nadlehtnica, humerus je cevasta kost. Zgornja sklepovmPglavaT "ca P n t h um eri, je poševno priraščena na dijafizo (130°). Frontalno uravnana os distal-nega sklepovnega konca bi bila zasukana proti osi glave za 10° navzad (torsio humeri). Med glavo in tuberculum maius in minus je collum anatomicum. Tuberculum maius je obrnjen na lateralno, minus pa na sprednjo plat. (Na tuberculum maius ie pripet m. supra- in infraspinatus ter teres minor; na tub. minus, pa subscapularis.)
Grči se iztezati, navzdol kot crista tuberculi maioris oz. minoris, med terna je sulcus in -t e r t u b e r c u 1 a r i s. (Crista tub, maioris: pectoralis
maior; crista tuberculi minoris: latissimus dorsi, teres maior.) Collum e h i r u r g i c u m leži pod grčama.
Na lateralni plati diafize je tuberositas delto i d e a (m. deltoideus), nižje pa sulcus n. radi - -S_Li_§)- Zgoraj je dijafiza okrogla, spodaj na tri ogle. Ul-narni del spodnjega sklepovnega konca je t r o c h 1 e a, radijalni pa c a p i t u 1 u m h u m e r i. Nad trohleo je na iztezni strani fossa olecrani, na pritezni strani f_os s a coronoidea za proc. coronoideus ulnae. Na pritezni, sprednji strani vidiš tudi nad capitulum hum eri vdolbek-za glavico radija: fossa radi-aJJ.s. Ob straneh spodnjega sklepovnega konca sta epicondylus medialis in lateralis. Epicondylus medialis' je na zadešnji plati izžlebljen: sulcus n. ulna ris. (Epicondylus medialis: m. pronator teres, flexor carpi radialis et ulnaris. palmaris longus, flexor sublimis. Epicondylus lateralis: m. extensor carpi radialis brevis, extensor carpi ulnaris, extensor communis in supinator.)
Epifize so: caput humeri (skoščeni med 20. do 22. letom) po eni strani, trochlea, capitulum in epikondili po	drugi strani. (Skoščene v 15. do 17.	letu.)
j Kosti v podlehti.
Podlehtnica, ulna leži na rr^zinčevi	strani.	Njena
i n c i s u r aTe m i 1 u n a r i s je v stiku s	trohleo. Pred
zarezo je processus coronoideus, za zarezo oleeranon, na radijalni plati pa je incisura radialis za sklepovno zvezo z radijevo glavico. Di-stalno od semilunarne zareze je tuberositas
ulnae (m. brachialis), od te grče navzdol poteka crista m. supina tori s. Ostra crista i n -terossea je obrnjena proti radiju.
Distalni konec je betičast: capitulum, ob betici je processus styloideus; dorzalna žlebasta drsa je za m. extensor earpi ulnaris; radijalno je glavica na-plaščena s hrustancem: circumferentia articularis r a d i a 1 i s.
Capitulum in dober kos olekrana sta epifizi. Incisura semilunaris je po večini dijafiza.
Koželjnica, radius je proksimalno betičasto napet:-capitulum in je z njim v stiki s capituluin humeri. Capitulum je zgoraj plitvo vtisnjen: fovea; ob straneh je s hrustancem naplaščen: circumferentia articularis: proti dijafizi je zažet: collum radii. Pod glavico je tuberositas radiP (m. biceps).
Distalni konec je širokljat; na njem je s hrustancem naplaščena sklepovna ploskev: facies articularis c a r p e a (os naviculare in lunatum), ki jo deli nizek greben v dvoje. Prav samo radius ie nosilec roke. Na ulnarno stran je izpeta crista int e r osse a, njen spodnji konec je incisura ulnaris za ulnarno glavico; na vnanji plati distalnega* konca je proces-, s u s styloideus. Volarna plat je gladka, dorzalna plat kaže žlebine za kite. Zgornji in spodnji konec sta epifižarna. Proksimalna epifiza skoščeni z diafizo preje (krog 16. leta) kot distalna (krog 19. leta).
V dopolnilo skeleta je razpeta med ulno in radijem membrana i n t e r o s s e a.
i
Skelet v roki.
Skelet v roki sestoji iz kosti v zapestju — carpalia, iz kosti v dlani — metacarpalia, iz kosti v prstih — phalanges.
Karpalnih kosti je 8 in so urejene-v. dveh vrstah.
Proksimalna vrsta ima:	os naviculare, os
lunatum, os triquetrum, os pisiforme. Distalna vrsta ima: os multangulum maius in minus, os capitatum, os hamatum. Med radijem in proksimalno vrsto je r a d i j o - k a r p a 1 n i sklep; med distalno vrsto in metakarpalnimi kostmi je karpo-metakarpalni sklep; med obema vrstama je interkarpalni sklep.
Proksimalna vrsta. Večja raskava ploskev je vo-larna. manjša raskava je dorzalna.
Os naviculare ali radiale leži radijalno. Z konveksno artikularno ploskvijo je v stiku z radijem, 's konkavno s capitatum'. Na ■ radijalni volarni plati je grča, na ulnarni ozka gladčina za lunatum. Distalno gleda trikotasta konveksna faseta za multangula.
Os lunatum tudi intermedium je polume-sečnat, proksimalno je konveksen, distalno je konkaven (sklepovna ponvica za capitatum). Na ulnarni plati ima večjo faseto za triquetrum;, na radijalni plati manjšo za naviculare.
Os triquetrum, tudi ulnare, ima zveženo pošev radijalno ležečo faseto za hamatum, majhno štirioglato za lunatum in —• volarno — okroglo faseto za Pisiforme.
Os pisiforme ima obliko graha in kaže eno okroglasto gladčino za triquetrum. Ni prava karpalna kost, temveč sesarnasta kost v kiti mišice m. flexor carpi ulnaris.
Distalna vrsta. Večja raskava ploskev je obrnjena dorzalno, manjša raskava volarno.
Multangulum maius ali c a r p a 1 e j. stoji na radijalnem koncu 2. vrste. Distalna velika faseta je sedlasta (za palec), proksimalna je majhna in konkavna (za naviculare). Radijalna plat je raskava; na ulnarni plati je velika konkavna faseta za multangulum minus, manjša ulnarna faseta je za 2. metačarpale. Na volarni plati je žlebasta drsa za kito mišice flexor carpi radl-alis, z radijalne plati štrli čez žleb tuberositas ossis multanguli maioris.
Mu 11 a n g u 1 u m minus ali c a r p a 1 e ,2, Radijalna velika, nekoliko konveksna sklepovna ploskev je za multangulum maius, proksimalna majhna konkavna faseta pa za naviculare; tej leži ravno nasproti faseta za 2. metakarpalno kost. Ulnarna ravna faseta je za capitatum.
Capitatum ali carpale 737. je. naj večja izmed karpalnih kosti; ima proksimalno sklepovno glavico, distalno pa kaže dve faseti; manjšo radijalno za 2. meta-carpus in veliko ulnarno za 3. metacarpus. Radijalno ima eno ali dve faseti za multangulum minus, ulnarno pa (pogosto razpolovinjeno) za hamatum. Dorsalria ploskev je velika, raskava; volarna ima grčico: tuberositas.
Hamatum ali carpale ima distalno dve faseti za 4. in 5. metacarpus; volarno moli iz njega kav-kelj z radijalno konkaviteto. Na radijalni plati je skle-povna ploskev za capitatum; poševno ulnarna zvežena ploskev je za triquetrum.
Tuberositas ossis navicularis in tub, o. multanguli maioris skupaj je eminentia carpi radialfs; pisiforme in hamulus hamati skupaj pa ie eminentia earpiulnaris.
Pri embriju vidimo še os c e n t r a I e, ki se pa ali resorbira ali pa skoščeni z naviculare. Včasih tudi ostane.
Kosti v dlani, ossa metacarpalia kažejo bazo,
. s t e b 1 o, in capitulum.
Steblo je vpognjeno palmarno in je trioglato. Ena ploskev leži dorzalno. Capitula so s strani nekoliko stisnjena in volarno širokjata.
1. metacarpus ima proksimalno epifizo; baza je sedlasta in visi ulnarni del močnejše kot radijalni.
2. metakarpalna kost ima bazo v dva rogla in je ulnarni rogelj večji od radijalnega.
3. metakarpalna kost ima poševno bazo radijalno rogijato (proc. styloideus); ob radijalni plati ie ena večja, ob ulnarni vidiš dve manjši faseti.
4. metacarpus ima radijalno 2 faseti, ulnarno
eno.
5. metacarpus ima radijalno 1 fasetö, ulnarno Pa tuberositas meta c. digiti quinti.
Phalanges. Palec ima dve, ostali prsti po tri falange w jim pravimo v proksimo-distalni smeri temeljna,
L. >
srednja, končna falanga ali tudi prva, druga, tretja falanga.
Prve falange imajo na proksimalnem koncu vtisnjeno bazo, na distalnem koncu valj.
Druge falange imajo proksimalno votel valj, distal-no pa valj.
Tretje falange imajo proksimalno votel valj, distalno so raztisnjene: tuberositas unguicularis.
x Zveze v ramenskem obroču.
Ključnico in lopatico veže articulatio acro-mio-clavicularis in syndesmosis coraco-clavicularis.
v Za a	i	o.. acrom io - cJ a vicu 1 ar is
so na obeh kosteh majhne sklepovne ploskve. Ovojnica je napeta in zgoraj ojačena po ligamentum acro-mio-claviculäre. V sklepu je nepopolen discus a r t i c u 1 a r i s.
S y n d e smo sj s _c_a x-a c o - c 1 a v ic u 1 a r i s je zveza med ključnico in korenino korakoida. Križajoče se kosti veže 1 i g. c o r.a c o - c 1 a v i c u 1 a r e; njega medijalni del imenujemo lig. c o n o i d e u m, lateralni del pa lig. t ra p e z o i d e u m.
Cez skapularno zarezo se spenja lig. transversum scapulae superius; lig. c o r a c o-acro.tniale pa se spenja čez sklep v ramenu.
Na prvo rebro pripenja ključnico lig. costo-cla-v i c u 1 a r e.
Articulatio sterno-clavicularis polovini discus articularis v dvoje sklepov. Ovojnica je napeta in od zgoraj ojačena po lig. s t e r n o c 1 a v i c u 1 a r.e. Med ključnicama izpet lig, interclaviculare ovira poveš ram, lig. c o.s t sjfc 1 a v i c u 1 a r e pa zavira dvig rame.
Dvig in poveš moremo kombinirati tudi s premikanjem rame naprej ali nazaj. Dvigamo in povešamo ramo ob horicontalni in sagitalni osi; naprej ali nazaj jo pa pomikamo ob vertikalni osi.
^Ramenski sklep.
Ponvica ramenskega, sklepa pridobi na razsežnosti [ po hrustančasti robčevini: 1 a b*u m g 1 e n o i d a 1 e. Na nadlehtnici je priraščena ovojnica ob collum anatomicum; tu premosti sulcus intertubercularis in skozi ta kanal izstopa bicepsova kita. Na sklepovni ponvici je ovojnica pripeta ob robu, na kranijalni plati pa kaže | insercijska črta zajedo segajočo do korenine lopatič-jnega kavkelja, ovija torej nasadišče bicepsove kite na tnberositas supraglenoidalis. Ovojnično nitje je zelo dolgo in moreš po vstopu zraka razmakniti sklepovne ploskve za 1^
Pritisk zraka in J^jrmišic sta pogoja za stik skle-•povnih ploskev. Pri vertikalno viseči lehti pa je nemo-fgoče odmakniti glavo od ponve. To zavira frontalno čez konveksiteto glave napet lig. coraco - h umerale, vez, izhajajoča od korakoida. Ta vez je vejilo lehti in omogoča amuskularno nošnjo lehti, torej nošnjo ;viseče lehti brez truda.
Pod subskapularno mišico leži bursa musculi sub-scapularis, ki se odpira v sklepovni prostor. Kita bicepsa leži v ovojnici, je pa odeta po sinovijalni membrani. Pod lig. coracoacromiale je slizna mošnjica in lajša premikanje gornjega konca nadlehtnice pod lig. coracoacromiale. O srednji legi sklepa govorimo pri napol abducirani in napol anteflektirani nadlehti.
Ramenski sklep ‘je a r t h r o d i a. Gibljemo v stožcu, ki meri ob vrhu približno 90° in ki ima bazo late-ralno-navspred in navzdol. Vse osi potekajo skozi središče glave. Pri močnih premikanjih premikamo tudi lopatico. Pri dvigu nad horicontalo moraš rotirati ska-pulo.
Sklepi v podlehti. -
V podlehti je dvoje sestavljenih sklepov: zgoraj je sklep v komolcu, spodaj sklep v zapestju.
Sklep v komolcu.
Ta sklep sestavljajo: articulatio humero-ulnaris, articulatio humero-radialis, articulatio radio-ulnaris proximalis
Articulatio radio-ulnaris proximalis, humero-ulnarfe in humero-radialis. Artikulirajo S. trochlea in incisura se-1 milunaris, capitulum humeri in vtisnjena glavica radija ' in tretjič rob radijeve glavice in incisura radiaiis z lig 1 annulare. Vse tri artikulacije so en sam sklep s skupno1 ovojnico in enotno sklepovno votlino. Na nadlehti i«( ovojnica pripeta spredaj in zädaj nad fosso supratroh-lcaris, ob straneh pa nekoliko nižje. Na podlehti je pri
peta na olekranu, na proc. coronoideus, na vratu radija, n. na notranjem robu incisurae semilunaris. Ovojnica je spredaj in zadaj ohlapna, spodaj in ob straneli pa kratka in močna. Obstranski zdebelini — 1 i g. cjolLa— t e r a 1 i_a ste pripeti na epikondila in gre medijalna na ulno, lateralna pa ria lig. annulare. Ta je pripet spredaj in zadaj na incisuro radialis ulnae in objema circumferendo articularis radii. Distalno pod lig. annulare ležeča ovojnica je izbuhnjena: recessus saccifor-rais.
Premikanje je dvojno. Pri upogibanju in izstezanju teče ulna ob trohleji; na ulno pripet radius se premika ob enem. Pri rotaciji se suče capitulum radii na capitulum humeri vrteč «e pri tem v tečajastem sklepu zgrajenem po incisuri radialis ulnae in po lig. annulare. Pri rotaciji sodeluje tudi distalni radijo-ulnarni sklep. Ekskurzijski razstežaj pri fleksiji je približno 140° in poteka os pod epikondili. Trohlea sedi poševno na hu-meru in ne leže nadlehtnica in podlehtnica pri izstegnje-jnem komolcu v premi črti. Trohlea tudi ni valj v strc-jsem pomenu, ampak je del vijaka in se vsled tega umakne podleht pri vpogibanju nekoliko radijalno.
Articulatio radio-ulnaris distalis. Artikulirajo capi-■uluni ulnae, incisura ulnaris radii in pa discus articularis z zgornjo ploskvijo. Discus je vezivast hrustanec, Pripet na spodnji rob incisurae ulnaris radii in pa na Proc. styloideus ulnae, ki loči pravi radijokarpalni sklep od radijo-ulnarnega. Oba sklepa imata skupno ovojnico, vštuljeno med sklepovna konca kot r e c e s s u s s a c c i-ormis. Pri rotaciji v zgornjem in spodnjem radijo-
ulnarnem sklepu teče radij krog ulne. Tečajnica gi < skozi glavici radija in ulne. Pri pronaciji (obračba , prav) se kosti križate in je ta lega stabilna.	,
Membrana interossea veže obe kosti i podlehtnici; njen proksimalni rob je zdebeljen: choi i da obliqua.
Sklep v zapestju.
Sestavljajo ta sklep: articulatio radiocar ' p e a, zgornji sklep v zapestju, -articula tio intercarpea, spodnji sklep v z a p t stju in karpo-metakarpalni sklepi.
Articulatio radiocarpea, zgornji sklep v zapestja Sklepovne ploskve so: sklepovna ploskev radija in p spodnja ploskev artikularnega diska. To plitko ponei dele dve prečne letve v tri polja. Šklepovno glavici tvorijo po kratkih ligamentih speti os naviculare, o: lunatum in os triquetrum.
Articulatio intercarpea. Ravno kar imenovane ti kosti tvorijo ponev za hamatum in capitatum, ki tvo rita ulnarno ležečo šklepovno glavo; multangulum maju in minus pa tvorita radijalno ležečo ponev za konveksn del čolnička (os naviculare). Sklepovna poka je tore . S-sasta.
Articulatio carpo-metacarpea. V tej artikuliraj: baze metarkarpalnih kosti z distalno vrsto karpalnih
Vsi trije sklepi imajo skupno ovojnico, le za pisi forme in za temeljni sklep palca je ovojnica za se. Skle-povni prostori med posameznimi karpalnimi in metr karpalnimi kostmi komunicirajo; od radijokarpalner
A
sklepa so pa pogosto ločeni. Pogosto je tudi za se skle-povni prostor med 4. in 5. metakarpom in pa hamatum; >zapira ga lig. interosseum, izpet med capitatum in hamatum. Zveze ojačujejo lig. radiocarpea, pripeta na radij in pa na proksimalne in distalne kosti v zapestju in pa lig. c o 11 at e r a 1 i a.
Palmarno najdeš še globoko plast: lig. radiatum in pa povrhno ležeč lig. carpi transversum; pripet je ta na eminentiae carpi in je napet čez karpalni kanal. Lig. pisohamatum in pisome-tacarpeum sta končnika kite mišice m. flexor carpi ulnans^^j
Pri vporabljanju zgornjega in spodnjega sklepa v zapestju moremo palmarno, d o r z a 1 n o, radi-j a 1 n o, ul nar n o flektirati in če kombiniramo tudi cirkumducirati roko. Gibljemo torej liki v artro-diji. Volarno-dorzalno vpogibamo v proksimalnem in v distalnem sklepu ob transverzalnih oseh. Pri ulnarni 'oz. radijalni fleksiji pa pregibamo v zgornjem sklepu ob osi, ki poteka skozi stylus radii in os pisiforme, v spodnjem sklepu pa ob osi, ki gre od palmarne čolnič-kove grče v dorzalno ploskev ossis hamati. Ta gibanja v stran gredo v srednji legi, torej, če lig- collateralia .niso napeta. Od tričlenskih prstov je le četrti in peti nekoliko v karpo-metakarpalnem sklepu gibljiv.
Sedlasta ploskev na multangulum maius in sedlasta Ploskev na 1. metakarpalni kosti sta v stiki kot karpo-fctakarpalen sklep palca. Ovojnica je široka. V sklepu Jduciramo, abduciramo in oponiramo. Zaradi oblike kiepovnih faset ga imenujemo sedlast sklep.
Sklepi v prstih.
Pri metakarpo-falangealnih sklepih pridejo v stik« kroglaste glavice metakarpalnih kosti in ponvice falang Ovojnice so palmarno zdebeljene: lig. accessoria volaria in so med seboj zvezane: lig. capitulorum transversa; obstranske vezi imenujemo lig. c o 11 a t e r a 1 i a. V teh sklepih vpogibamo in iztezamo. Pri iztegnjenih sklepih moremo prste tudi razpirati, pri vpognjenih sklepih pa ne. Ob palmarno širo-kljatih glavicah se namreč lig. collateralia močno napno. Falangealni sklepi so pravi šarnirasti sklepi. Na distalri kosti je votel, na proksimalni pa poln valj. Obstranske vezi so močne.
C.	Skelet v spodnjem udu ob trupu.
< Medenični obroč.
Medenični obroč veže spodnje ude s trupom: sestavljen je iz obeh k o 1 č n i c (o s s a coxae).
V kolčnici so stopljene tri kosti in sicer 1 e d n i c a. os i 1 i u m, s e d n i c a os ischii in sramna kes;, os p-ub i s. V njih stičini je acetabulum.
Lednica,. os ilium je na trebušno stran laiv sta: fossa iliaca. Facies auricularis (ob tej je tuberositas iliaca) ji služi za stiko z križnico. Zgornji rob, lednični greben, crista iliaca ima tri raskave črte: labium externum, internum in linet intermedia (m. obliquus externus, internus in transversus); iz njega moli spredaj ozir. zadaj spina ili ac 1 anterior (m. tensor fasciae latae, m. sartorius, lid
D	.	'-MK
rouparti) ozir. p. o si e r-ier superior. Na sprednjem robu je spina iliaca anterior inferior » (m. rectus femoris, lig. Bertini); zadaj je pa spina < iliaca posterior inferior, pod to je spina a ischiadica, med obema je incisura ischia-!- dica maior.
Na vnanji ploskvi' lednice se grbijo linea glu-- t a e a anterior, posterior in inferior.
Linea arcuata je na notranji ploskvi in loči ostro zgornji nagnjeni del lednice od navpičnega spod-• njega.
1 Os ilium tvori zgornji del acetabula.
Sodnica, os ischii tvori zadešnji del acetabula. Ob tub er i s c h i a d i c u m prehaja z g o r n j a v e j a klju-'^w,<Ä kasto v spodnjo. Tuber ischiadicum (mm. semi-tendinosuv semimembranosus. biceps femoris) in 'pa~s p'i-na ischiadica obrobljata zarezo:	incisura
i s c h i a d i c a m i n o r.
.ž/JJPJ-tf. kost,, os p u b i s tvori sprednji del acetabula. Opisujejo njeno zgornjo in spodnjo vejo, združeni po t u b e r	ossis pubi s. Ob zra-
sti zgornje veje z lednico se grbi eminentia iliopectinea. Pecten ossis pubis je oster greben na horicontal-ni veji in prehaja v tuberculum pubicum. Sramni kosti ste v stiki v sramnem sokostju: symphysis.
Stični ploskvi sta naplaščeni s hrustancem: facies sym-Physeos.
Os ischii obroblja zadaj in spodaj, os pubis spredaj in zgoraj foramen o b t u r a t u m, ki je na zgornjo plat podališan kot sulcus obturatorius.
Rob acetabula je spodaj izrezan: incisura acetabuli. Dno acetabula ni s hrustancem naplaščeno: fossa acetabuli; naplaščeni del. je facies lunata.
Epifizarni so greben in tuber ischiadicum; po 20.letu se pa spoje z ostalo kostjo.
Spojine med kolčnicama.
Articulatio sacro-iliaca je resničen sklep. Ovojnica je kratka in napeta in je sklep le neznatno gibljiv. Spojine so krepke in zavzemajo ves prostor med tubero-sitas ossis ilium in lateralnimi zdebelinami križnice. Ta aP-Pjmjrtus ligamentosus iliosm c r a 1 i s dele v ligg. sacroiliaca anteroria ;'pol t e r i o r a ‘ in i n t e r o s s e a. Zdrk križnice izmed kolčnic zavira ustavljalo, t. j. koščen pomol na sklepovni iaseti križnice ujet v globel na faseti kolčnice.
Symphysis ossium pubis spaja lamina cartilaginea interpubica. Arcus pubis je obrobljen s spodnje strani po ostrem lig. arcuatum z zgornje pa po 1 i g. pubicum superius. V hrustančasti plošči vidimo pffgosto sagitalno špiljo. V graviditeti se plošča razrahlja in se s tem razširnost medenične aperture poveča. (Važno za porod.)
Lig. sacrotuberosum in sacrospino-s u m so spojine, ki izpopolnujejo medenične stene. Po teh vezeh postanejo incisurae ischiadicae foramina ischiadica. Foramen ischiadicum maius razpolovini m. piriformis v foramen supra- in infrapiri-! forme; skozi for. suprapiriforme gredo n. glutaeus sup > in vasa glutaea superiora; skozi foramen infrapirifornie
pa n. glutaeus inf.; vasa glutaea inf., n. ischiadicus, n. pudendus in vasa pudenda interna. — Skozi for. ishia-dicum minus gredo m. obturator internus, n. pudendus, vasa pudenda interna. Membrana obturat oria zastira foramen obturatum, pušča ga pa ob sulcus obtu-ratorius (incisura obturatoria) in spreminja tega v kanal, ki je ostenjem od zgoraj po sramnici, od spodaj pa po obeh listih membrane in pa po maščevini med listoma. Canalis obturatorius prepušča n. obturatorius in vasa obturatoria.
Medenica. >
Govore o veliki in o mali medenici. Loči jih linea arcuata: nad njo je velika pod njo je mala medenica.
Splošno govorimo pa o mali medenici kot o »medenici«.
Opisujejo z g o r n j o in spodnjo aperturo. Promontorium in linea terminalis krožijo zgornjo aperturo, spodnja pa leži med ritnico, lig. sacr o tuberosa in angulus pubicus.
Premica med zgornjim robom simfize in promonto-rijem je conjugata anatomica; ona med spodnjim robom simfize in promontorijem je pa conjugata diagonalis.
Conjugata vera (obstetricia) je premica med promontorijem in (na trebušno stran) najbolj izboklo točko simfize,
Ženska ima širšo in nižjo medenico. Pri ženski je promontorij nižji, zgornja apertura je torej ovalna, ne
pa srčasta kot je pri možu. Pri ženski visi lednična lopata močnejše. Ker so lateralne medenične stene pri ženski paralelne in ne konvergentne kot pri možu, je pri njej tudi izhod iz medenice širši.
Pri ženski je križnica široka in kratka, sednični grbi stojite daleč vsak sebi. Mož ima oster a n g u 1 u s, ženska zaokrožen a r c us pubi s.
Pri navpični stoji visi medenica in sicer tako, da oklepata horicont in konjugata na zadešnjo plat odprt kot 60°. Kot je pač spremenljiv in se poveča pri gravi-diteti, po obedu, pri prenašanju bremen. Konica ritnice in zgornji rob simfize sta v isti višini. Incisura acetabuli je najnižja točka ponve:
Stegnenica.
Stegnenica, femur ima na proksimalnem koncu dolg vrat: collum, na tem pa z hrustancem naplaščeno glavo: c a P ut. Vrh glave je vdolben: fovea capitis, v tem je pripet lig. t e r e s. Ob početku vrata je na vnanji strani t r o c h a n t e r maio.r (m. glu-taeus medius, minimus, piriformis), zadaj in na notranji strani 'je pji t r o c h a n t e r tn i 11 o r (m^iliopsas). F o ssa t r o cji a n t e r i c a je vdolbena v notranjo" in zadnjo plat velikega trohantra (m. obturator ^t. in internus). Od malega troliantra navzMot 'drzTl i h ea "pectinea (m. pectineus). Od enega do druzega trohantra drži spre-daj 1 i n e a (lig. Bertini, m. vastus intermedius) zadaj pa crista i n t e r t r o c Fan t eVi c a. Vrat moli navzgor in na znotraj, ob spodnjem robu mu je eompactc zdebeljena v podporico (Tragleiste).
Na zadešnji plati debla je li 11 ea.aspera, ki prehaja navzgor in navzdol vlabiuml St 6 ra 1 e in m e-diale. Zgoraj _ptehaja. labium mediale'v mali, labium laterale pa v veliki trolianter in je jiasih zdebeljen v trocjianter t e r t i u s.	kohrii olclc*
pata labia planum p o p 1 i t e u m, ki ga obroblja spodaj linea intercondyloidea.
J-iNa oddaljenem koncu sta dva kondila: condylus medialis in lateralis, vezana spredaj po facies p a t e 11 a r i s, zadaj pa je med nju urezana fossa intercondyloiaea. Vsak kondil ima svoj e p i-condylus. Spredaj sega lateralni kondil više kot medijalni in ima na lateralni plati vdrtino za kito mišice Medijalni kondil ima vzporedne robove in je na rob v fosso intercondyloideo zapognjen.
Epifizarni so: glava, trochanter maior in.minor in kondila, vrat z deblom je pa dijafiza. Bližnje epifize sko-ščene z diafizo krog 17. leta, oddaljene krog 19. leta.
Pogačica, patella je sezamasta kost, skladena v končnik kite mišice m. quadriceps femoris. Sprednja plat je raskava, spodnji konec je ošiljen: apex; lateralni odsek sklepovnq ploskve je širši.
Kosti v krači.
V kračLjc. _t i 1) i a in fibula.
S stegnenico je v. stiki le golenica (piščal):
1 i b i a, ki ima na proksimalnem širokljatem koncu dve sklepovni ploskvi, od teh je lateralna širša in izbokla,
41 Š « ' : ' -	''
cjwa c& lu. i b ^
medijalna je ožja in konkavna. Med njima so tubercula intercondyloidea:	eminentia intercondyioi-
d e a; pred to in za to po ena fossa intercondyloidea.
Spredaj je tubero sitas tibiae (lig. patellae), na lateralnem robu facies articularis f F!) uTa-r i s. Diafiza je trioglata; sprednji rob je najostrejši; na lateralnem robu, crista interossea, je pripeta medkostna membrana. Na zadešnji plati drži od zunanje in zgornje plati na spodaj in znotraj linea poplite a.
Distalna artikularna ploskev sega še na malle-\iA 'J-ii o 1 u s medialis; lateralno je incisura fibularis. Na zadešnji plati je drsa za kite sulcus malleolaris (m. tibialis post, in flexor digitorum longus),
K zgornji epifizi spada še t u b e r o s i t a s tibiae; z diafizo skoščeni proksimalna epifiza v 19. letu, distalna pa v 17.
Mečnica, fibula je vitka triroba kost; sprednji rob je oster: crista interossea je obrnjena na me-dijalno plat in je pripeta nanjo membrana interossea.
Zgornji konec imenujemo capitulum, na njem vidiš facies articularis capituli za tibijo, spodnji konec je zdebeljen kot ma 11 e o 1 u s 1 a t e r a 1 i s, ki ima trikotno facies articularis malleoli (za talus); za to je raskav vdolbek (lig. talofibulare post.) za vdolbkom je pa drsa za kite (mm. peronaei). Epik žarna sta capitulum in malleolus, prvi se stopi z dita-l fizo v 19., ta pa v 17. letu.	|
Skelet na nogi.
Ločimo t a r s n s, metatarsus in falange!
Podolž razbereš dva odseka medijalnega: talus, naviculare in (tri) cuneiforinia in pa lateralnega: calcaneus in cuboideum in dva lateralna pramena. V narti ležita odseka drug vrh druzega in le 1. člen medijalne skupine: talus je v stiki z kračo.
Medijalna skupina:
T a 1 u s /(s k o č n i c a) je navzgor valjasto izbočen: trochlea tali, valj je spredaj širši, ob straneh valja sta sklepovni ploskvi za maleole; lateralna je večja in trikotasta, medijalna je manjša, srpasta.
Medijalno je kratek collum na tem pa c a p u t, ki ima artikuiarno ploskev za naviculare in za fibrocarti-lago navicularis. Spodnje ploskve so za kontakt z kal-kanejem: zadešnja konkavna leži ravno pod valjem; sprednja je podolgovata, skoraj ravna in leži na sprednjem koncu glave; ta ploskev je deljena pogosto v dvoje in govorimo potem o srednji in sprednji ploskvi. Med zadnjo in (dvojno) sprednjo ploskvijo je sulcus tali. Ta žleb in oni na kalkaneju — sulcus calcanei — oklepata sinus tar si. Ob strani trohleje processus lateralis, za tem je processus posterior iztegnjen v tuberculum mediale in laterale; med obema je drsa za kito mišice flexor hallucis longus.'
Čo 1 n i č e k,,’ n a v i c u 1 a r e ima konkavno faseto za talovo glavo, spredaj ima tri fasete za kline. Tube-rositas moli na znotraj in spodaj.
1. klin os cunei forme I (entocuneiforme) je največji. Hrbtišče klina je obrnjeno navzdol, ojstrina je zgoraj. Medijalna ploskev je raskava, na lateralni je' večja zadešnja kotasta faseta za 2. klin in manjša sprednja za 2. metatarzalno kost.
2. k 1 i n, os cuneiforme II (mesocuneiforme) je najkrajši in najmanjši. Hrbtišče je dorzalno, ojstrina plan-tarno. Ob straneh ima fasete za 1. in 3. klin. Po distalni faseti je v stiki z 2. metatarzalno kostjo, po proksimalni z naviculare.
3. klin, os cuneiforme III (ectocuneifonne) ima medijalni faseti za mesocuneiforme ozir. za 2. metatarzalno kost, lateralna večja je za kuboid. Hrbtišče leži dorzalno, ojstrina plantarno. S proksimalno ploskvijo je v stiki z naviculare, z distalno pa s 3. metatarzalno kostjo.
Lateralna skupina:
Petnica, calcaneus je na zadešnjo plat iztegnjena v raskav tuber calcanei. Bazalno je na slednjem večji tuberculum mediale in manjši laterale. Na lateralni plati je sulcus musculi peronaei longi, nad njim processus trochlearis; zgoraj in lateralno je artikulacijska ploskev za corpus tali, na medijalno plat pa moli sustentaculum tali, pod tem pa je sulcus musculi f 1 e x o r i s h a 1-1 u c i s 1 o n g i. Na zgornji plati sustentakula je srednja, zvezi s talorn namenjena, artikulacijska ploskev. Sprednja sklepovna ploskev je zvežena, naslanja se na kuboid. Bpifizaren je tuber calcanei, ki skoščeni z ostalim delom v 17. do 19. letu.
1 £7
Kocka, os cuboideum je medijalno debelejša. Na raskavi lateralni plati je žleb (m. peronaeus longus), ki drži na plantarno plat. Distalni faseti st§. za stiko z 4. in 5. metatarzom, proksimalna za kalkanej, medijalna za ectocuneiforme.
Metatarzalne kosti. Metatarzalne kosti so gracilnej-še in daljše od metakarpalnih. Baze so visoke, glavice so transverzalno stisnjene. Stebla so plantarno konkavna. 1. m e t a t a r z a 1 n a ko'st je zelo močna, na me-dijalni strani je raskava, plantarno je zdebeljena: t liber o s i t a s.
2.	metatarsus ima trikotno bazo; lateralno ima 3 fasete; eno za ectocuneiforme, dve za 3. metatarsus; inedijalno je ena faseta za 1. klin.
3- metatarsus ima medijalno dve faseti za drugi, lateralno eno faseto za 4. metatarsus.
4. metatarsus ima na vsaki strani po eno faseto.
5. metatarsus ima lateralno tuberositas, medijalno pa eno faseto.
Phalanges so v sredi stisnjene in so krajše od onih na roki. Konične pa tudi srednje falange 4. in 5. prsta so pogosto zakrnjene.
Sklep v kolku.
^klepovna ponev je na kolčnici, sklepovna glava pa je kot caput femoris na stegnenici.
Ponev, acetabulum, je poglobljena po obrobku :	labrum glenoidale; čez incisuro ace-
tabuli gre obrobek kot lig. transversu mja c e t a-
buli. Acetabulum je deloma naploščen s hrustancem, ta del je srpaste oblike — facies lunata; v srpu leži fossa acetabuli; polna je maščevine (pulvinar) in jo pokriva sinovijalna mrena. Od incisure drži na foveo capitis sinovijalna duplikaturä, v tej potekajo žile v glavo stegnenice. Po skoščenitvi epifize obliterirajo žile. Duplikaturo in vse kar je v njej imenujemo lig. teres, ki ni niti prava vez, niti ni za mehaniko v sklepu pomembna.
Glava in bližnji del vrata sta v sklepovnem prostoru. Ovojnica je pripeta ob koščen rob acetabula, ob incisuri je pa pripeta na lig. transversum.
Na stegnenici je pripeta fibrozna plast ovojnice spredaj tako, da ovija ves vrat do intertrohanterične črte, zadaj pa le najvišji kos vrata.
Ovojnico ojačujejo ligamenti, ki drže od kolčničnih delov k stegnenici. Ti ligamenti so: .
1. Ligamentum iliofe rnp r a 1 e, s e u lig. B e r t i n i z nasadišči: spina anterior inferior in linea i n t e r t r o c h a n t e r i c a. Je to najmočnejši ligament človeškega telesa.
2. Ligamentum p u b o c a p s u 1 a r e pripet na sramno kost prehaja v medijalne in zadnje dele ovojnice.
3. Ligamentum i s c h i o ca p s u 1 ar e pripet na sednico prehaja v zadnjo in vnanjo steno ovojnice.
Vlakna teh ligamentov se prepletajo med seboj, pa tudi z vlakni ovojnice in nastane tako zona o r b i-cularis W e b e r i.
Poizkusi bratov Weber kažejo, da je zračni pritisk važen moment pri mehanizmu sklepa.
Gibljivost. Sklep v kolku je kotličast sklep (enarthrosis). Stegno gibljemo ob stožcu, ki ima osnovnico spredaj, spodaj in lateralno. Govorimo o fleksiji, ad-dukciji, abdukciji in rotaciji. O srednji legi sklepa govorimo pri polovični fleksiji, abdukciji in lahni rotaciji. Pri navpično usmerjenem stegnu je sklep ekstremno iztegnjen in je zavrt po lig. Bertini in nam mišičja za to fiksacijo ni t r e b a. V tem slučaju gre torej za amu-skularno stojo in leži telesna težišnica za sklepoma v kolku.
Sklep v kolenu.
» Sestavni deli. Sklepovna ploskev na stegnenici je podkvasta; kraka podkve artikulirata s tibijo, srednji del pa s patelo. Sredek in krake ločijo plitke brazde. Medijalni kondil je pripraven za fleksijo in rotacijo, lateralni le za fleksijo. Menisci napravljajo neskladne tibijalne in femoralne sklepovne ploskve kongruentne.
Meniški so vlaknasto-hrustančasti trakovi z debelim zunanjim, konveksnim robom; njih notranji rob je oster in konkaven.
Medijalni m e n i sc u s ima proti sklepu razprta kraka. Sprednji konec ima priraščen ob sprednjem robu tibijalne artikularne ploskve, zadnji konec mu je Priraščen ob medijalno grčo eminentiae intercondyloi-deae.
Meniscus lateralis je ožje zavit in skoraj sklenjen, ima oba konca priraščena na lateralno grčo
eminentiae intercondyloideae in je lažje premakljiv od medijalnega.
Meniška veže spredaj lig. transversura genu. V sklepu sta 1 i g. cruciata; povita sta v si-novijalno membrano zadešnje stene. Sprednja v križ ležeča vez veže zadešnji rob lateralnega kondila in pa sprednjo fosso intercondyloideo; zadešnja v križ ležeča vez pa je izpeta med lateralno ploskvijo medijalnega kondila in pa zadešnjo fosso intercondyloideo.
Ovojnica sklepa v kolenu je obsežna; vanjo prehajajo fascije in pa kite iz okolice; ob straneh sta vpletena vanjo še lig. collateralia.
Lateralna obstranska vez je izoliran vretenast trak, ki je napet med epikondilom in fibularno glavico. Medi-jalna obstranska vez se plošnato razpreda in je priraščena na medijalni menisk. Spredaj je kita mišice qua-driceps femoris, zadaj se razpredajo kite mišic popli-teus, semimembranosus, gastrocnemius. Sinovijalna membrana sega spredaj precej visoko na stegno in je tam razširjena v meh, ki je v odprti zvezi s burso s u-prapatellaris. Ob straneh in zadaj sledi insercijska črta ovojnice hrustančevem robu. Na tibiji je pripeta ovojnica ob rob sklepovne ploskve.
V kito mišice quadriceps vstavljena patella obrača s hrustancem naplaščeno ploskev v sklepovni prostor. Od spodnjega roba patele pa do tuberositas tibiae ss imenuje kita tudi 1 i g. p a t e 11 a e. Pod njim leži b ur s a infrapatellaris profunda. Ob straneh kite pa ste plicae alares, z maščevino napolnjene sina-vijalne duplikature, ki polnijo eventuelne prebitke skl'
povnega prostora; plica synovialis patellaris ju pripenja na incisuro intercondyloideo femoris.
Gibljivost. V kolenu flektiramo pa tudi supinatorič-no in pronatorično rotiramo. Iztezanje v kolenu konča vedno s s u p i n a c i j o tibije in zavisi ta končni vrtež pač od napetosti vezij. Flektiramo krog frontalne osi. V vseh legah — le ne pri skrajnem iztegneniu — je še možna supinacija in pronacija. Pri pronaciji drsi me-diialni stegnenični kondil in menisk na zadaj, lateralni na spredaj; narobe^ je seveda pri supinaciji. Čezmerna ekstenzija ni mogoča: kondili namreč niso krogi, temveč spirale in sta obstranska ligamenta pri iztegnjenem sklepu močno napeta, pa tudi v križ ležeči vezi sta močno napeti. Koleno nam ostane torej pri ravni stoji iztegnjeno, tudi če ne napenjamo mišic.
Stike med fibulo in tibijo.
Zgornja tibijo-fibularna stika je sklep z napeto ovojnico, ojačeno spredaj in zadaj po 1 i g. c a-Pituli fibulae.
Spodnja 'tibijo-fibularna stika je sindez-ttiOza, ojačena po ligamentum m a 11 e ol i 1 a t e-ralis anterius in posterius. Kosti tvorite zibek aparat, v katerega je pritisnjen talus. Dijafizi kosti veže membrana interossea.
Sklepi v nogi.
1.	Articulatio talo-cruralis, zgornji skočni sklep.
Konveksni skiepovni konec tvori valj na talu; valj je spredaj širši kot zadaj. Votli skiepovni konec tvorita
maleola in med njima ležeči s hrustancem naplaščenj del tibije. Ovojnico ojačata ob straneli lig. malleoli lateralis ant. in post. Te vezi se pri dorzalni fleksiji na-pno in postane vsled tega sklep automatično stabilnejši. Ovojnica je priraščena, na talu blizu roba s hrustancem naplaščene ploskve, na krači pa ob ostrih robovih votlega valja, spredaj nekoliko višje.
Sklep je š a r n i r a s t in je ojačen medijalno po lig. deltoideum, lateralno po lig, calcaneofibulare in pa po ligg. 'tafoiibularia ant. in_BQS.L Ob plantarni fleksiji moreš majati v sklepu tudi v stran.
2.	Spodnji skočni sklep sestavlja dvoje anatomsko ločenih sklepov:	articulatio	talo-calcanea
(zadešnji skočni sklep) in articulatio ta-localcaneo - n avicula ris (sprednji skočni sklep).
Pri zadnjem skočnem sklepu drsi konveksna ploskev kalkaneja kot glava po konkavni spodnji plati tala kot ponvi. Ovojnica je tesna in gre za sustentaculum tali skozi sinus tarsi na lateralno plat, kjer časih komunicira z zgornjim skočnim sklepom.
Pri sprednjem skočnem sklepu je konveksna talavaj glava; zadešnja ploskev navikulara in fibrocartilago navicularis pa tvorijo konkaviteto; v sklep so še privzete sprednje sklepovne ploskve na »fialkaneju ozir, njim vštricne na talu- Ovojnica je pripeta ob robove sklepovnih ploskev. V spodnjem skočnem sklepu pride ob vsaki plantarni fleksiji dc supinacije in addukcije in pri vsaki dorzalni fleksiji do pronacije in obdukcije. Sklep ojačujejo:	lig. calcaneo-naviculare
ni (ta in pa m. tibialis posticus zavirata poveš talove gla-li ve); lig. t a 1 o c a 1 c a n e u m i n t e r o s s e u m, ki i- leži v sinus tarsi.
i 3. Articulatio calcaneo-cuboidea. Sklepovni ploskvi n ste sedlaste. Articulatio talo-navicularis in ar-t. -tele-cu-
■ boidea loči sprednji del noge od zadnjega. Ta S-sasto zavita artikularna črta. nosi ime Chopart’ov sklep. Po-
■ iščeš si ta sklep, če otiplješ na notranji plati noge otip-• ljivo tuberositas navicularis; za to grčo in pred dor-1 žalnim robom talove glave poteka sklepovna črta. V
tem sklepu supiniramo in proniramo. Lig. bifurca-tum, »ključ v Chopart’ov sklep« ima dva kraka in veže v obliki v-ja kalkanej in navikulare ozir. kuboid, ter s tem ojača zvezo.
Za metatarzofalangealne in interfa-langealne sklepe velja vse to, kar smo povedali o odgovarjajočih sklepih na roki; interfalangealni sklepi na malem prstu so pogosto povsem zakrnjeni.
Vezi v nogi.
Ob gležnjih imamo lig. collateralia. Vnanji ima tele dele; lig. talofibulare anterius, lig. talofibulare posterius, lig. calcaneofi-bulare. Notranji obstranski ligament je t a-kozvan lig. deltoideum; ta kaže: lig. talo-tibiale ant. in posterius, lig. tibio-navi-culare in lig. calcaneotibiale. Talus in calcaneus sta speta po lig g. talocalcojieum mediale, laterale, anterius, posterius in inter-osseum.
51
4*
Vezi v pianti so številne in močne in nosijo svod noge. Posebej je omeniti 1 i g. p 1 a n t a re lo n g u m, ki spaja calcaneus in baze metatarzalnih kosti in ki spreminja sulcus peronaei longi v kanal.
Med klini in metatarzalnimi kostmi 1 do 3 in pa med kuboidom ter metatarzalnimi kostmi 4 in 5 so am-' fiartroze-in tvorijo vse skupaj Lisfranc’ov sklep. Ta sklepovna črta je lomljena, ker sega II. metatarzale visoko proksimalno. V sklep prideš z lateralne plati tik za tuberositas metatarsi V.
Noga je bokasta nečka. Tal se dotika pred vsem v
3.	točkah: s tuber calcanei, z glavo I. metatarzalne kosti (medijalno) in s tuberositas ossis metatars. V (lateralno.) ■
Bok je medijalno višji in daljši kot lateralno. Podolžno in povprečno vzbočenost noge vzdržujejo ligamenti in mišičje. Tako zgrajena noga se brez težave odmotava od tal, kar je za bežnost hoje pomembno.
D.	Skelet glave.
Po morfološki zgradbi in PQ._fiiakciij ločimo pri glavi dvoje skupin kosti. Ena obdaja konec nevralne cevi in ji pravijo cranium cerebrale, druga je podpora visceralne cevi: cranium viscerale (ogrodje zgornje in spodnje čeljusti). Tudi po razvoju je ločiti dva dela. Enega je nazivati neurocranium in je koščena lupina za lobanjski mozeg, nos, uho. Druzega sestavljajo vsločeni deli skeleta, obdajajoč sprednji konec črevja kot visce-ralni kranij. Ta porazdelba pa ne odgovarja porazdelbi
v neurokranij in splanhnokranij pri odrastlem. Bazo nevrokranija, kosti nosa in škržne sponke zastavi natura hrustančaste. V bazi nastajajo kosti po enhon-dralni osifikaciji. Kosti lobanjskega svoda nastajajo v vezivastih membranah. V perihondriju nosne lupine in visceralnega skeleta nastajajo kosti ob vezivu kot na-plaščene kosti, pri tem izgine del hrustanca, en del pa ostane (hrustančasti del ogrodja v nosu).
Cranium cerebrale. (Lobanja).
Lobanja ima dva dela: lobanjski svod, calvaria in lobanjski s p o d e k, basis cranii. Na več krajih vidiš na notranji plati lobanjskih kosti te-le posebnosti v reliefu:
1. Impressiones digitatae in juga cerebralia, vdolbke in med njimi grebenčke; odtiski so to možganskih brazd in gub.
2. Sulci arteriosi; ozke, globoke, vejnate razorke in struge za arterije.
3. Sulci venosi; široki, plitvi žlebi brez vej za venozne sinuse durae matris.
4. Foveae granuläres; okroglaste jamice, loži Pacchionijevih granulacij.
Kosti lobanje sestoje ponajveč iz dveh plošč, med ploščama je d i p 1 o e. Nekaj kosti je pnevmatičnih.
Kosti lobanje delimo v tri skupine:
1. V. zadnjo, zaglavnično skupino: os occipitale, ossa temporalia.
2. V srednjo, sphenoidalno skupino: os spheno-idale, ossa parietalia.
3.	V sprednjo, čelnično skupino: os frontale, os e t h m o i d a 1 e.
I. Zaglavnična skupina.
Zaglavnica, os occipitale, ostenja z zadnjo ploskvijo piramide zadnjo lobanjino kotanjo. Med piramido in os occipitale je stilu ra petro-occipitalis, v tej pa foramen jugulare.
Os occipitale kaže še prvotno obliko vretenca; foramen vertebrale išči v foramen occipitale magnum (medulla oblongata, n. accesorius, a. verte-bralis, aa. spinales, plexus venosus). Zaglavnico zastavi natura v 4 delih; sprednjega imenujejo pars basi-1 a r i s , obstranska dela partes laterales, zadaj je squama. Proti pars basilaris viseče navzdolje: clivus, se naslanja s stranskima robovoma na piramide, s sprednjim koncem se dotika zagojzdnice in ! se zveže žnjo v synchondrosis sphenoocci-pi tališ; ta zveza zakosteni med 17. in 19. letom. Na obstranskih robovih vodi sulcus petrosus inferior v foramen jugulare. Na spodnji strani kliva vidiš tuberculum pharyngeum (našadišče za zadešnjo steno farinksa). Iz spodnjih strani obstranskih delov molita eliptična condyli occipi tales, ki na spredaj konvergirata; na zgornji ploskvi obstranskih delov vidiš tuberculum 'jugulare.
Ob straneh so incisurae jugulares, za zarezama molita processus jugulares; ob njihovi zadnji plati se vije konec sulci sigmoidei.'
V vdolbek za vsakim kondilom se odpira mnogo-obrazen venozen kanal (emmissarium Santorin i) canalis condyloideus, vodeč v črepinjo oziroma v sulcus sigmoideus.
Med kondiloidnim odraslekom in med tuberculum jugulare poteka frontalni canalis hypoglossi (N. h y p o g 1 o s s u s).
Zadnji, neparni del zaglavnice imenujejo: squama. Luska nastane iz spodnjega dela, tvorečega za-dešnji rob foraminis occipitalis in pa iz zgornjega, trioglatcga. interparietalnega dela. Lambdoidn^ šiv loči lusko od obeh lobanjskih stranic.
Notranjo ploskev dele nesimetrično se križajoči žlebi v 4 odseke. Na spodnja dva se opirajo možganci, ob zgornjih dveh pa leži okcipitalna pol možganov. Križ ima ime: e m minentia cruciata, križišče pa:	protuberantia occipitalis interna.
Horicontalni žleb je sulcus transversus; od zgoraj prihajajoči sulcus sagittalis prehaja z močnejsnim delom navadno v desni prečni iamljič.
Sulcus transversus se zvije po senčnici: sulcus sigmoideus, prestopi nato na pars lateralis in se odpira v foramen jugulare. Iz zunanje plati moli protuberantia occipitalis externa; ob njej vidiš 2 do 3 insercijske črte za mišice v zatilku; lin e a nuchae suprema, superior in inferior-Luska se z delom spodnjega roba tišči ob pars masto-idea: suttura occipito - m a s t o i d e a , v tej je foramen m a s t o i d e u m. Interparietale ostane časih samostojen: os I n c a e.
Senčnica, os_ temporale: se razvije iz 4 delov: os-PfiJxosmn, os tympanicum, squama temporalis, processus styloidetts. Te dele razpoznaš še pri novorojenčku, kjer kažejo te-le posebnosti: Lateralno ležeči bazi ossis petrosi manjka processus mastoideus. Foramen stylo-mastoideum in vagina processus styloidei ležita torej ob strani lobanje. Os tympanicum je započet kot navzgor odpit obroč: annulus tympanicus. Squama ni še zganjena ob ličnem odrasleku (processus zygomaticus); facies articularis mandibulae torej ni vravnana (obrnjena) navzdol ampak v stran.
1. Pars tympaiiica ossis temporaiis je navzgor odprt polovičen žleb, ki ima ob notranjem koncu polkrožen utor za bobnilo (membrana tympani): sulcus tj m p a n i c u s; konca utora sta sklenjena po vtisnjenem delu luske: incisura R i v i n i. Zadešnja plat ossis tympanici moli kot oster greben: crista petrosa, ki je ovit tudi ob šilu (processus styloideus) kot vagina p r o c. styloidei. Med timpaničnim delom in mastoidom je poka: fissura tympano-inastoidea (v to se odpira canaliculus mastoideus); spredaj je med timpaničnim delom in lusko globoka poka; to maši oster greben skalnice, ki se vriva v njo iz globine; procesu« inferior t e g m i n i s tympani (Kirchner). Iz opisane poke nastane tako dvoje pok: zadešnja: fissura p e t r o - t y m p a n i c a Giaseri (proc. ant. mallei; lig. mallei anterius; chorda tympani, a. tymp. ant.) in pa sprednja fissura p e t r o s q u a m o s a.
2.	Par s pet ros a obdaja kot koščena lupina slu-
halo in statičen organ; po njej poteka tudi več važnih kanalov (o tem pozneje). Vidiš ta del kot piramido s tremi vogali, baza piramide je priraščena na mastoid. Neuglajeno ploskev piramide vidiš na lobanjski bazi, ostali ploskvi pa st®t uglajeni in je obrnjena ena proti srednji, druga proti zadnji kotanji lobanje. Rob med obema je vdilj izžlebljen: sulcus petrosus superior.
Na sprednji ploskvi piramide je nizek sagitalen po-molek nad zgornjim usločenim kanalom labirinta: (^m inentia arcuata; lateralno in pred njo je tenko koščeno strešje bobniča (cavum tympani) tegmen tympani; medijalno od pomolka je piška: hiatus canalis facialis; od te vodi stilcus n. petrosi superficialis maioris; tik ob ravnokar opisani je še manjša piška: apertura superior c a n a 1 i c u 1 i -1 y m-panici, od te vodi s prej opisanim žlebkom paralelni žlebek sulcu s n. petrosi superficialis minoris; vrh piramide je izrezan (canalis caroticus), nad izrezo si je pa vtisnil ganglion Gasseri lož: impressio trigemini.
Na zadnji ploskvi zija prostorni pa kratki meatus acus tiču s internus; dno mu polovini crista transversa; zgornja polovica je area facialis, spodnja pa area cochlearis. Lateralno od opisane zijavke je f o s s a subarcuata (le pri fetu dobro vidna), pod to pa je poka:	Apertura	e	x	t.
aquaeductus vestibuli.
Na spodnji ploskvi piramide zija bazalni vhod v canalis caroticus, lateralno od tod je plitek glgefek vdol-
bek; fossa j u g u 1 a r i s , v tem vidiš drobno piško — vstop v canaliculus mastoideus; med vhodom v karotičen kanal in jugularnim vdolbkom je gra-pava to s s u 1 a petrosa, v tej pa piska: apertura inf. canaliculi tympanici.
Zadešnji rob je izžlebljen: sulcus petrosus inferior in kaže trikotast vdolbek: apertura externa canaliculi cochleae; incisura jugularis izpopolnjuje robove jugularne zijavke: foramen jugulare.
.Jugularno zijavko polovimi processus intra-jugularis: sprednji del je p a r s nervosa (možganski živci IX, X, XI) zadešnji . predelek je p ar s venosa (vena jugularis interna).
Sprednji rob piramide je obrobek fissurae petros-quamosae; s sprednjim koncem oklepa foramen lacerum (z zagojzdnico), bazalno pa zija vhod v canalis nruscul o tubarius.
3, Pars m a s t o i d e a je dobila ime po mogočni koščeni kepi, processus mastoideus (m. sternocleidoma-stoideus); na njej je vidna globoka zareza: in ci sur a mas to id e a (m. digastricus), za to pa žleb; sulcus a. o c c i p i t a 1 i s. Za kepo je ustje enega Santorinije-vih emisarijev:	foramen mastoidcum; sulcus
sigmoideus (sinus sigmoideus) na notranji plati lobanje ti kaže drugo ustje tega emisarija.
Rob mastoidnega dela je zobčast; sklenjen je z za-glavnico in stranico (occipitale in parietale) in je globoko izrezan. Ta incisura parie talis ti nakaže, kje da se počne
4.	pars, squamosa. Iz vnanje plati luske štrli procesus zygomaticus, vsihajoč na zadešnjo plat kot linea temporalis. Pod njim je -tuberculum articulare, naplaščen s hrustancem. Za to grbinico je fossa mandibularis za sklepovno zvezo z glavico spodnje čeljustnice. Od vnanje slušne zijavke poteka navpik navzgor grapica: suLcu s a. temporalis mediae.
Pars squamosa ima ojštro obrezan rob, ki jo veže na parietale: sutura squamosa; na sprednji plati je sklenjena tudi z os sphenoidale.
Kanali v senčnici.
1.	Canalis facialis (Fallopi) prične ob bazi koščene kepe kot foramen stylomastoideum, je pravokotno uklonjen (geniculum) in se odpira na dnu notranjega sluhovoda (zgornja polovina: area n. facialis meatus acustici interni).
Ta kanal ima odcepke:
a) kanal za n. stapedius ozir. m. stapedius; tega oklepa eminentia pyramidalis.
b) canaliculps chordae tympani. Ta vodi v bebnič in se.odpira tik za bobnilom. Živec tega kanala leži med kladvecem-in nakovalcem in se pokaže na lobanjski bazi koj ko prestopi petro-timpanično fisuro (Glaseri).
c) canalis n. petrosi super f. maioris: ta veže geniculum in pa hiatus canalis facialis. Sulcus n. petrosi superf. maioris je njega podaljšek.
d)	facijalni kanal križa, t. j. vanj vstopa in iz njega. zopet izstopa canaliculus mastoideus, (Ram. auric. n. vagi. Početek: fossa jugularis, konec: fissura' tympanomastoidea.
2. Canaliculus tympanicus (v njem leži n. tympanicus, veja glosofaringea == n. petrosus superf. minor). Prične v fossuli petrosi, vodi navpično navzgor v bobnič, tam se spremeni v sulcus tympanicus na promonto-riju in se nato odpira na sprednji ploskvi piramide kot apertura sup. canaliculi tympanici; nato se zopet spremeni v sulcus nervi petrosi superficialis minoris.
3. Canalis musculotubarius; tega deli koščen septum v zgornji semicanalis m. tensoris tympani in spodnji semicanalis tubae auditivae.
4. Canalis caroticus; ta prične medijalno ob jugu-larnem vdolbku in se odpira ob vrhu piramide in ima
a) dva odcepka:	canaliculi	carotio-tym-
panici, ki ga vežeta z bobničem (simpatično nitje za plexus Jakobsolmi).
5. Meatus acusticus externus vodi v bobnič. O njem in o kanalih sluhala bomo govorili pri opisu sluhala.
11.	Sfenoidalna skupina.
Zagojzdnica, os sphenoidale, sestoji iz večjega kubičnega telesa: cj> r p u s in iz dveh parov kril: iz velikih ali temporalni h in iz malih ali orbitalnih kril in iz proc. pterygoidei. Embrijonalni corpus kaže dva dela. Njuna ločnica, synchondrosis intersphenoidalis, zgine še pred rojstvom ali
kmalu po njem. V lobanjini bazi imamo- torej spočetka tri kosti:
1. sphenoidale anterius,.
2. sphenoidale posterius (del zagojzdnič-nega telesa) in
3. pars basilaris ossis oceipitalis.
Te tri kosti zrastejo, zraslek imenujejo os t r i b a-s i 1 a r e. Ta ima dva kraka, prvi je horicontalno ležeče telo zagojzdnice, drugi je na šujco postavljen clivus. Kraka oklepata navzdol odprt sedlov kot s stalnim, za človeško glavo karakterističnim razstežajem. Zadnja ploskev zagojzdnice meji na occipitale; zgornja je obrnjena v lobanjo in kaže vdolbek: sel la turci-ca; ta ima zadaj slonilo: dorsum sellae, spredaj grčico: tuberculum sellae.
Preko roba slonila segajo z zadnje strani processus clinoidei posteriores. Spredaj vidiš proste konce malih kril, processus clinoidei anteriores. Med piramido in sedlom imaš na vsaki strani foramen lacerum. V sedlu leži h y p o-physis cerebri. Ob sträng sedla jg^^Jhcu s c a-r o ti c u s, ob njem 1 i n g u 1 a n: a r o t i c a. Pred sedlom se grbi limbus sphenoidalis, rob na os ethmoidale pritisnjene ploskve: planum sphenoidale. Sprednja in spodnja ploskev zagojzdničnega telesa je obrnjena v nosno duplino. Po sredini spodnje stene poteka crista sphenoidalis z rostrum sphenoidale. Corpus je votel. Votlino deli koščen septum asimetrično v dvoje: sinus sphenoidales; stene teh pnevmatičnih prostorov odeva sluznica. Pnev-
matični prostori pa nosna duplina so v odprti zvezi po aperturi sinus sphenoidaiis. Dno in tudi del sprednjega ostenja teh duplin tvorijo conchae sphenoidales 'sev ossicula Berti ni. Razvijejo se te školjke v hrustancu nosove lupine in se zvežejo šele naknadno z zagojzdnico.
Alae magnae izhajajo iz obeh strani telesa z nožico: radix; krila imata po tri ploskve: možgansko, — facies cerebralis, očesno, — f. orbitalis in senčnično —• f. temporalis. Možganska kaže koj za sprednjim robom nožiče foramen rotundum (druga veja trigemina), precej za njo vidiš f orani en/o val e (III. veja trigemina).
Očesna ploskev je trapezoidna. Del njenega zgornjega roba je spodnji rob fissurae orbitalis superioris; njen spodnji rob je pa zgornji rob fissurae orbitalis inferioris. Med temporalno in orbitalno ploskvijo se grbi margo zygomaticus.
Temporalna ploskev je zganjena: crista infra-t empor a lis; njene ploskve tvorijo dno zgornji iti spodnji kotanji ob senčnici. Prav ob koncu vnanjega roba velikega krila je spina angularis in foramen spinosum (art. maningea media in n. spinosus).
Iz nožič velikih kril poganjata processus p t e -r y g o i d e i. Imata po dve lameli, med ploščama je fissura pterygoidea. Lateralna lamela je široka in je spodaj zaokrožena, medijalna je močna in ozka in izteza hamulus p t e r y g o i d e u s (ob njem ima privito kito m. tensor veli pallatini) in ie kostna tvorba za
se (pterygoid). Njen processus vaginalis ostenja na vsaki strani canaliculus basipharyn-geus. Spredaj se lateralna in medijalna ploskev združite. Širok rob na združišču, facies sphenoma-x i 11 a r i s, ostenja z zadnje strani fosso pterygopala-tino. Na teh ploskvah se odpira canalis pter y_go-i d e u s Vidii (n. petrosus superf. maior in prof.;) drugo ustje tega kanala išči v foramen lacerum.
Od sprednjega ustja opisanega kanala vodi sulcus pterygopalatinus naravnost navzdol. Sledeč mu, prideš v canalis pterygopalatinus med palatinum in maxillo. Med zadešnjim ustjem canalis Vidiani in med fosso pterygoideo, ležečo med razstopajočimi lamelami, opaziš sulcus pro tuba auditiva Eustachii; fossa s c a p h o i d e a.
Mala krila, alae parvae, obrobljajo od zgoraj fisuro orbitalis superior. Njih zadnji rob meji sprednjo lobanjino kotanjo od srednje; rob moli prav v fosso Sylvii možgan. Mala krila imajo dve nožiči. Zgornja prihaja od planum s p h e n o i d a 1 e, spodnja pa iz zagojzdničnega telesa samega. Med njima je foramen o p t i c u m.
Stike (zveze) zagojzdnice; telo ima zadaj stiko z zaglavnico, spredaj z e t h m o i d a 1 e.
T emporalno krilo veže m argo zygomaticus z ličnico (zygomaticum), pred to zvezo in nad njo je ona z čelnico, ob strani pa s stranico. Spina angularis je zasajena v angulus petxo-squämo-s u s. Medijalno od spine vidiš fissuro sp h eno-petroso in foramen lacerum, lateralno od nje
suturo s p h e n ö - s q u a m o s o. Processus pterygo-ideus se veže z nebesnico (palatinum). Alae parvae so spredaj v zvezi s frontale.
^ Temenica, os parietale je parna kost. Zobčasta stika obeh kosti v srednjici je sutura sagittalis. Njih sprednji rob, margo f r o n t a 1 i s, in pa čelnica so vezani po suturi coronalis; njih zadnji rob, margo 1 a m b d o i d e u s, in pa zaglavnica pa po s u-t u r i 1 a m b d o i d e i. Angulus mastoideus in margo squamosus meji na koščeno kepo in luskinasti del tem-porala, angulus sphenoidalis pa na zagojzdnico. Središče kosti je napeto v grčo, t u b e r parietale. Pod njim poteka nestalna linea temporalis superior. Pod to poteka linea temporal is inferior; ob zadnjem delu sagitalnegä šiva se odpira nestalni foramen paritale, emmissarium Santorini. Kost je na notranji plati podolž ob sagitalnem šivu iz-žiebljena:	sulcus za sinus sagittalis; ob
njem vidiš loži za Pachionijeve granulacije; lateralno od teh so vejati razorki za art. meningeo medio. Osifi-kacijska točka stranice je v tuber parietale.
III.	Čelnična skupina.
čelnica, os frontale, ima dva dela; luskastega in or-bitalnegaT. Luska, squama frontalis, ima na zunanji plati tubera frontalia; lateralno od njih je f a c.i e s temporalis, to ograničuje na medijal-ni plati linea temporalis inf. s svojim sprednjim delom. Na notranji ploskvi je crista frontalis; po njej poteka plitek jarek prehajajoč brez presled-'
r
ka na occipitale po jarkih v stranicah (za sinus sagit-talis).
Orbitalno ploskev in lusko loči m argo supra-orbitalis; izboklina nad tem robom je ar cus super ciliar is. Med izboklinama je glabella. Supraor-bitalni rob je zarezan: incisura supraorbita-lis (n. s u p r a o r b i t a 1 i s) medijalno od te incisura frontalis (r. frontalis). Lateralni konec roba prehaja v processus zygomaticus; medijalno od njega je v facies orbitalis plitek vdolbek: fossa glandulae lacrimalis.
Orbitalni plošči loči incisura e tlimo id alis. Robovi ob tej zarezi imajo rupice, pokrivajoče najvišje celice sitke (os ethmoidale). Najsprednejša teh rupic f o v e o aflCe ethmoidale s, vodi v sinus frontalis; Pred zarezo spina frontalis, lateralno od nje je fovea -ali 'spina t r o c h 1 e a r i s. :
Čelnico zastavi natura parno in se stopita dela navadno v I. letu; včasih pa ostane sutura frontalis. Čelnica je pnevmatična in komunicira njen sinus frontalis z nosno duplino. Frontale moža ločiš od onega pri ženski po mogočnejših supercilijarnih izboklinah in manjših tubera frontalia.
Zveze čelnice. Zveza med frontale in stranico: su-tara coronalis; ob straneh je zveza z alo magno in os zygomaticum; orbitalni del se veže zadaj z alo parvo, spredaj s sitko in prav spredaj s solznico. Ob spini frontalis so stike z zgornjo čeljustnico in nosnico.
Sitka, os ethmoidale, tiči v incisuri ethmo-U a 1 i s čelnice. Njena lamina cribro s a je obrnje-
ni. k n j. št. 40.
65
5
na v lobanjo. Crista galli, nadaljek laminae per-pendicularis, moli iz laminae cribrosae. Zadnji rob per-pendikularne plošče se naslanja na rostrum sphenoidale. Ob straneh lamine perpendicularis je s i t k i n labirint. Labirint je skupek medseboj odprto zvezanih koščenih celic. Ostenje teh celic so deloma t o v e o 1 a e ethmoidales v čelnici (od zgoraj), deloma lamina papyracea (s strani) in pa c o n c h a e nasales (medijalno).
Na vsaki strani ima sitka dve školjki:	concha
nasalis superior in medi a. Med njima vodi zgornja vodilnica v nosu. Lateralno od srednje nosne školjke in po tej pokrita leži bulla ethmoidalis, pred to je processus uncinatus, med obema zija hiatus s e mi lunar is; zev se v stran lijasto oži — infundibulum — ter vodi v čelnično duplino.
Lamina papyracea je del medijalne orbitalne stene. V njeni stiki s čelnico se odpirata foramen ethmoidale anterius in posterius (V. A. N. ethmoidalis ant. in post.). Pred cristo galii leži foramen caecum. Imamo včasih še tretjo etmoidalno školjko — concha nasalis suprema Sa n tori ni. Za zgornji in srednji školjki in pa na zgornjem delu perpendikularne plošče so plitvi razorčki za vonjalne živce. Ti prestopajo skozi lamino cribroso.
Kosti v obličju.
Zgornja čeljustnica, maxilla, ima telo in odrasleke.
Telo kaže tri ploskve:
Medijalno notranjo, facies na salis, obrnjeno v nosno duplino; ta ima zev, hiatus maxillaris, vodečo v sinus mäxillaris (High mori). Pred to odprtino vidiš sulcus lacrimalis. Žleb krijeta concha nasalis inferior in solznica; tako nastane kanal; nosno solzno iztrebilo. Za zevjo vodi navzdol sulcus pterygopalatinus.
Zunanja ploskev je obrnjena deloma v lice, lična ploskev, deloma v senčno kotanjo, senčna ploskev, med ploskvama je pro c. zygoma-ticus in crista zygomatico-alveolaris. Zgornji rob lične ploskve je del spodnjega orbitalnega roba, m a r g o i n f r a o r b i t a 1 i s, pod njim je foramen infra-01 b i t a 1 e, ustje istoimenskega kanala (n. infraorbita-lis), nekaj nižje je fossa canina. Medijalni rob ploskve je izrezan: incisura nasalis. Nosnice in in-cizure obeh strani oklepajo aperturo pyrifor-m i s.
Senčna ploskev je izbokla: tuber maxillare.
Zgornja stena telesa je sprednji del orbitalnega dnesa in poteka v njej canalis i n f r a o r b i t a 1 is; njen lateralni rob je prost in je spodnji rob fissurae orbitalis inferioris. V zunanji steni telesa potekajo canaliculi alveolares.
Odrasleki so štirje: eden štrli od notranje ploskve, trije od zunanje.
Processus frontalis moli navzgor. Na njegovi medijalni strani vidiš cristo conchalis, nad to ,c r i s t o e t h m o i d a 1 i s. Med čelničnim odrasle-kom in orbitalno ploskvijo je incisura lacrimalis
za solznico. Na lateralni strani odrasleka je lož za solzni mešiček: fossa sacci lacrimalis, pred to pa greben: crista lacrimalis anterior. Veže se čelnični odraslek s spino nasalis čelnice.
Processus alveolaris, nosilo zob, moli navzdol. Predalčast je in zovejo zobišča: alveoli dentales. Na lično stran izbokla predalca imenujejo juga alveolaria. Z izgubo zob, torej posebno v starih letih, sahne ta odraslek.
V stran moli processus zygomaticus, ki je vezan z ličnico. Na medijalno plat se spenja processus palatinus; vezan je z vštričnikom v suturi palatini. Nebesni plošči tvorite sprednji del trdega nebesa: palatum durum. Njihova v nosno duplino obrnjena ploskev je gladka in ob srednjem robu privihana v cristo nasalis s sprednjo štrlino, s p i-n a nasalis anterior,v apperturi pyriformis; ustna plat je raskava. V nebesnem šivu vidiš tik za sekavci foramen incisivum, ustje navzgor v dvoje deljenega canalis incisivi.
Kanal leži v os intermaxillare sive incisivum, še vidnem pri embriju. V tem tiče vsi 4 sekavci; pri mnogih vretenčarjih še samostojna kost, je ločena od čeljustnice po suturi incisivi.
Highmorova duplina, sinus maxillaris, v telesu zgornje čeljustnice je dodatek nosni votlini; votlino odeva sluznica.
Os palatinum (nebesnica) kaže dve v pravem kotu 'združeni plošči: pars horizontalis in pars perpendicu-laris. Zadnji del nebesa izpopolnjuje s štirioglato, hori-
contalno nebesno ploščo. Sutura palatina media je stika desne in leve nebesne plošče; stika prehaja zadaj v spino nasalis posterior. Od stičine horicon-talne in vertikalne plošče moleči processus pyra-m ijLa4+s se zasaja med plošči proc. pterygoidei. Nosna (vertikalna) plošča se naslanja na zgornjo čeljustnico za zevjo, vodečo v Highmorovo votlino; njen processus maxillaris moli nekoliko čez to zev. Nosna plošča je vmeščena med zgornjo čeljustnico in proc. pterygoideus in zapira fosso pterygo- palat in o proti nosni duplini. Na medijalni steni plošče je crista c o n c h a 1 i s in nad to crista ethmo-i d a 1 i s.
Njena lateralna ploskev in maxillare ostenjata c a-nalis pterygo - palatinus; ta se odpira kot foramen palatinum maius. Zgornji konec nosne plošče prehaja spredaj v processus orbitalis (zadešnji kos orbitalnega dnesa); processus s p h e -n o i d a 1 i s moli na zadešnjo plat in je prislonjen na telo zagojzdnice. Zareza med odraslekoma: incisura pterygopalatina postane krita s telesom zagojzdnice: foramen sphenopalatinum in vodi iz fossae pterygopalatinae v nosno duplino (art. spheno-palatina in nn. sphenopalatini).
Solznica, os lacrimale, vmeščena v incisuro lacrimalis maxillae je v medijalrfi orbitalni steni. Iz njene orbitalne ploskve moli crista lacrimalis posterior, pred to je sulcus lacrimalis. Kljukasti konec grebena: hamulus lacrimalis, lega na lateralni rob cristae lacrimalis zgornje čeljustnice,
sprednji rob solznice pa na zadnji rob čelničnega od-rasleka; vdolbek med obema je lož za solzni mešiček in početek canalis naso-lacrimalis.
Spodnja školjka v nosu, concha n a s a 1 i s inferior, je zavita koščena plošča; s processus maxillaris visi na spodnjem robu votlininega zeva zgornje čeljustnice, ter ga oži. Zadnji šiljasti konec je pritisnjen na cristo conchalis palatini, sprednji zaokroženi pa na cristo conchalis maxillae. Iz zgornjega roba školjke moli pro c. ethmo-i d a 1 i s in se spenja proti proc. uncinatus sitke. S sprednjim proc. lacrimalis pokriva školjka kanal za solzno iztrebilo v nosni duplini. Nosna ploskev conchae nasalis inf. ima dosti razorčekov in vdolbkov za vene in žleze.
Ralo, vomer, sestoji iz dveh lamel. Robova lamel, alae vomeris, sta zadaj razmaknjena in objemata cristo sphenoidalis. Kost se opira spodaj ob cristo nasalis, njen zadnji rob je prost in obroblja z medijalne plati hoanae (sapišča, choana); zgoraj se dotika laminae perpendicularis. Sprednji rob te lamele in zgornji rob rala oklepata na ventralno stran odprt kot, vanj je vložen hrustanec; cartilago septi.
Nosnice, ossa nasalia, popolnjujejo zgornji del ogrodja ob nosu in obrobljajo aperturo pyriformis z zgornje strani. Njih zgornji debelejši rob je pritisnjen na čelnico, njih daljši lateralni rob pa na čelničnii od-raslek maxillae; njih medijalni rob je prem, spodnji rob je oster. Na' zadnji plati vidiš sulcus e t h m o -i d a 1 i s (sulcus rami nasalis externi I. veje trigemina).
Ličnica, os zygomaticum, ima tri ploskve: orbitalno, lično (f a c i j a 1 n o) in temporalno. Margo infraorbitalis loči orbitalno in lično ploskev. Orbitalna ploskev je konkavna, je sprednji odsek lateralnega orbitalnega ostenja in kaže eno ali dve odprtini, vodeči v piški:	canaliculus zygomatico-
facialis in zygomatico-temporalis; prva vodi od orbitalne na lično, druga od orbitalne na temporalno ploskev. Orbitalna ploskev se izteza na zadaj na processus frontosphenoidalis; ta je za zvezo z velikim krilom zagojzdnice in z ličničnim od-raslekom čelnice. Na zadaj moleči processus temporalis in pa temporalni processus z y g o -maticus se vežeta v lični mostiček. Spredaj in navzdol je vezana ličnica z zgornjo čeljustnico.
Spodnja čeljustnica, mandibula, je nastala iz dveh polovic, zlivajočih se kmalu po porodu v eno celoto. Na horicontalnem delu spodnje čeljustnice ločiš bazalni mogočni del, corpus, in na njem processus alveolaris. Zobni odraslek okrnjeva po izpadanju zob. Za zra-stiščem čeljustničnih polovic moli spina mentalis, pred njim je protuberantia mentalis, prehajajoča v obstranska tubercula mentalia. Corpus in navzgor spete veje čeljustnice oklepajo angulus mandibulae. Veje prehajajo v processus condyloideus (na njem capitulum) in v processus coronoideus (m. temporalis). Med odraslekoma je globoka incisura mandibulae. Od kljukastega odrasleka poteka na sprednjo ploskev i i n e a obliqua. Na notranji ploskvi krije lingula
odprtino:	foramen mandibulare, vodečo v
canalis mandibulae. Kanal, usmerjen proti sred-njici, se odpira spredaj po foramen mentale (III. trigeminus, n. alveolar.). Ob foramen mandibulare začenja sulcus mylohyoideus, nad njim se grbi linea mylohyoidea (m. mylohyoideus) in sicer od zadnjega kočnjaka do spine mentalis.
Podjezično kost, os hyoideum, sestavljajo corpus, rogovi in rožički — cornua maiora, minora. Rožički in telo so zvezani po sklepih. Rožičke in processus styloideus veže ligamentum stylohyo-i d e u m.
Šivi it fontanele.
Kosti lobanje so vezane po šivih. Robovi kosti se sprimejo po koščenih zobcih in po v e z i 1 u. Lobanjine kosti so vezane po sagitalnih, po prečnih in po poševnih šivih- Sagitalno so usmerjeni: nestalni šiv v čelnici, sutura sagittalis, sutura s p h e n o -parietalis, sutura squamosa, sutura pari e i o - m a s t o i d e a.
Prečni šivi so: sutura 1 a m b d o i d e a , sutura coronalis, sutura sphenoethmo-idalis. Poševna šiva sta: fissura petroocci-pitalis in sphenopetrosa.
Sivi so pomembni za rast kosti. Na odrasli lobanji izginjajo, najprej sagitalni šiv in sicer po tridesetem letu. Na notranji strani se zaližejo prej kot na vnanji-V šivih najdeš včasih šivne kosti, ossa s u t u -
rarum (ossa Worin i an a); nastajajo iz samostojnih osifikacij.
Pri patološko prezgodnjem stapljanju kosti v šivih nastanejo abnormalne oblike lobanj; saj potem lobanjina kost ne more več rasti v smeri prečno na šiv in raste J le kompenzatorično v smeri, vsporedni k šivu. Sino-stoza sagitalnega šiva napravlja skafocefalijo, t. j. dolgo in ozko glavo; po sinostozi prečnih šivov nastajajo kratke lobanje; po sinostozi saturae lambdo-ideae pa nastane kopičasta glava:	oxyce-
phalia. Pri enostranskih sinostozah nastanejo asimetrije.
Embrijonalni šivi so še široki; ob stikih več kosti se razširjajo šivi v f ö n t a n e 1 e (Fontan e 11 a , fonticulus).
Te fontanele najdeš kot četverooglato me-čavo nad čelom —- velika f ontanela, obrobljeno po temenicah (straničl^iTTn~po obeh Selih še razdeljene čelnice; kot trioglato zaglavno me-čavo — mala f ontanela, med zaglavnico in temenicama; kot mastni dno fontanelo (zadnjo senčnično fontanelo) med senčnico, zaglavnico in temenico (stranico), kot s p r e H n j n ji e 11 eri i č ti-o f o n -t a n e 1 o: med čelnico, alo magno,/zagojzdnico, in temporalno lusko v senčnični kotanji. Ravnokar imenovani fontaneli izginete ali že pred rojstvom ali pa koj po rojstvu. Čelna in zaglavnična mečava ste važni za porodničarje. Izginete v prvem letu. Tudi lične kosti so vezane po šivih.
Votline v glavi.
Votlina v lobanji. Lobanjino dno ima dve opornici; uravnani ste od koščene kepe za ušesom ene strani proti ličnemu odrasleku čelnice na nasprotni strani.
Njih smeri slediš po prostih okrajkih malih zagojzd-ničnih kril in po prostih robovih senčničnih piramid. Sprednjo lobanjino kotanjo določajo; notranji obod čelnice in alae parvae zagojzdnice. V ogradi najdeš torej: os frontale, ethmoidale, sphenoidale. Prehodišča v sprednji lobanjini jami so: foramina olfactoria (fila olfactoria), foramen coecum, foramen opticum (N. opticus in art. ophthalnica). Srednjo lobanjino kotanjo ograjajo: spredaj alae parvae, ob straneh squamae ossis temporalis, zadaj cristae piramid. V ogradi so torej: os sphenoidale in os temporale. Prehodišča pa so: fo_ramen lacerum, zastrt po fibrocarti-lago basalis, fissura orbitalis superior (nn. oculomotorius, trochlearis, abducens, ramus ophthalmicus n. trigemini, vena ophthalmica), pod to fisuro je foramen rotundum (ramus maxillaris n. trigemini), za njim foramen ovale (ramus mandibularis n. trigemini), lateralno od njega foramen spinosum (a. meningea media; n. spinosus). V lateralni cirkumferenei foraminis laceri se odpira canalis caroticus (art. carotis interna in plexus caroticus n. sympathici). Na sprednji ploskvi senčnične piramide je hiatus canalis facialis (n. petrosus superficialis maior). Obseg zadnje lobanjine kotanje določajo: spredaj piramida in dorsum sellae, zadaj cirkumferenca zaglavnice. Ogrado sestavljajo torej: os sphenoidale, temporale, occipitale. Prehodišča so:	porus acusticus internus
(facialis, portio intermedia Wrisbergi, acusticus) foramen jugulare (pars nervosa, spredaj in ntedijalno: nn. glos-sopharyngeus, vagus, accessorius; pars venosa, zadaj in lateralno: vena jugularis interna), foiafflfifl.„oixipitale magnum (medulla oblongata, a. vertebralis, spinalni dei n.~3<xessorii) foramen liypoglossi (n. hypoglossus).
Na notranji plati lobanje vidiš vtiske možganskih k r v n i c (sinus durae matris): sinus sagitta 1 i s , med foramen coecum in protuberantio occi-pitalis interno; odpira se v sinus transversus, ta odvaja kri kot sinus sigmoideus (na pars mastoidea), prestopa za processus jugularis occipitis zopet na zaglavnico in v foramen jugulare. V sinus cavernosus odteka kri iz oftalmične vene, prihajajoče skozi fissuro orbitalis superior. Po sinus petrosus inferior odteka kri iz kavernozne krvnice proti foramen jugulare. Sinus petrosus superior, ležeč na robu piramide, spaja kavernozno krvnico in sinus transversus. Omeniti je posebej emissaria, žilnate spoje med intra- in ekstrakranijelnimi venami (emissarium condyloideum, mastoideum, parietale).
Nosno duplino deli septum v dvoje. Na skeletu se odpira spredaj po aperturi pyriformis, zadaj te vodijo vanjo choanae. Ograjajo duplino:	trdo
nebo je dno; ob straneh so zgornja čeljustnica, nebes-nica, sitka in solznica; strop je lamina cribrosa, corpus ossis sphenoidalis in nosnice. Koščen septum — lamina perpendicularis in ralo — je popolnjen po hrustan-častem kosu nosnega pretina.
Med školjkami ob stenali so nosne vodilnice. Zgornja nosna vodilnica je med 1. in 2. školjko na sitki, srednja je med drugo školjko na sitki in pravo školjko v nosu, spodnja je pa med to in trdim nebesom. Vodilnice konvergirajo na zadaj proti hoanam. Nad zgornjo školjko sitke je recessus sphenoethmoidalis; v spodnjo vodilnico se odpira canalis n a s o I a c r i-m a 1 i s, v srednjo in zgornjo pa stranske votline ob nosu. Ob zadnjem koncu srednje vodilnice leži foramen sphenopalatinum zastrt po sluznici. Hiatus maxillaris ože: proc. maxillaris palatini, proc. maxillaris in ethmo-idalis conchae inferioris, proc. uncinatus in bulla ethmo-idalis.
Očesne dupline so.otle piramide; njih vrhove išči v foramen opticum. Fissura orbitalis superior in inferior loči lateralno orbitalno steno od zgornje in spodnje; lateralno steno sestavljata ala magna sphenoidalis (zadaj) in ličnica (spredaj). V dnu vidiš spredaj in ob strani ličnico, v sredi zgornjo čeljustnico, zadaj nebesnico. Na medijalni steni vidiš: spredaj: processus frontalis maxillae, lacrimale, bolj zadaj lamino papyraceo in v zadnjem vogalu alo parvo zagojzdnice; orbitalno strešje pa sestavljajo čelnica in ala parva..
Ustna duplina je ostenjena le zgoraj, spredaj in ob straneh koščeno.
Senčna kotanja na zunanjo plat ni zaprta. Njen zgornji odsek je viden kot planum temporale, ki sega do criste infratemporalis alae magnae ossis sphenoidalis, tu pa se poglobi v fosso infratemporalis. To ograjajo: maxilla, zygomaticum in proc. ptery-
goideus. V globini fossae infratemporalis ležeča f o s s a pterygo-palatina je dostopna po hiatus ptery-gomaxillaris. F o s s a p t e r y g p p a 1 a t i 11 a komunicira z vsemi votlinami v lobanji: v cavurn cr.auii prideš, skozi foramen rotundum, v nosno duplino te vodi foramen sphenopalatinum, v orbitalno duplino fissura orbi-talis inferior, v ustno duplino pa canalis pterygopalati-nus. Canalis pterygoideus vodi 11a lobanjski spodek.
Oblika lobanje.
V splošnem je lobanja ovalna. Razmerje med sagi-talnim in frontalnim premerom ni vedno isto in govorimo torej o dolgih in kratkih lobanjah, doli-chocephalia in brachycephalia; poleg tega poznamo še neko srednjo obliko: mesocepha-lia. Črepinje z ozkim obličjem imenujemo 1 e p t o p r o-so p e, s širokim obličjem chamaeprosope. Nekatere črepinje imajo moleče čeljusti: p r o g n a t h i a, pri družili tega ni: o r t h o g n a t h i a. "
To prominenco merimo in izražamo s kotom, ki ima en krak prislonjen na čelo in na alveolarni rob, drug krak mu pa poteka od alveolarnega roba k vnanjemu sluhovodu: Camper’jev lični kot. Ravnino, ležečo na najnižji točki orbitalnih obrobkov in na najvišji točki koščenga odseka vnanjega sluhovoda, imenujemo tem š k o horicontalo-
Mlade lobanje imajo še dobro izražene šive. Otroške lobanje nimajo zob in nimajo koščene kepe za ušesom.
77
/
/ '
Črepinja nastane iz p r i m o r d i j a 1 n e g a k r a-nija in iz takozvanih visceralnih sponk.
Primordijalni kranij sestavljajo troje kosti:
1. Kosti nastale iz hrustančasto zastavljenega spodka:	occipitale (do interparietale), sphenoidale in pyramis ossis temporalis.
2. Kosti nastale iz membranoznega dela: interparietale, parietalia, squamae temporalis in frontale.
3. Kosti nastale iz nosne lupine: ethmoidale, lacrimale, conchae, vomer in os palatinum.
V i s c e r a 1 n i (tudi b r a n h i j a 1 n i) loki vstopijo v kompleks črepinjskih kosti takole: prva visce raln a sponjka razpade podolž v dvoje; zgornji del (čeljustnični del) se.prelevi v ličnico, zg. čeljustni-co in v nakovalce (incus-quadratum pri ptičih); spodnji del postane kladvece (malleus) in spodnja čeljust-nica. Med simetrična zgornja dela 1. visceralne sponke se vrine od zgoraj takozvani čelnični stožec.
Spodnja čeljustnica nastane ob M e c k e 1’ o v e m hrustancu; od tega ostaneta potemka: processus anterior Folii na kladvecu in pa (napačno) takozvani lig. internum mandibularnega sklepa.
Iz 2. visceralne sponke nastane proc. sty-loideus, lig. stylohyoideum, rožički podjezične kosti in stapes.
Iz 3. visceralne sponke nastanejo rogovi podjezične kosti; iz srednjih odsekov 2. in 3. visceralne sponke (copula) nastane corpus o. hyoidei.
Čeljustični sklep.
Ta sklep ima prav za prav dva simetrična sklepa. Sklepovne ploskve so fossa m and ib ul ar is in tuberculum articulare, potem pa capitulum m an d i b u 1 a re in discus articularis. Ta je konveksno-konkaven in deli vsak sklep v dvoje.
Osi artikularnih grč in artikularnih glavic konvergi-rajo navzad. Artikularne ploskve so naplaščene z vlaknatim hrustancem.
Spodnjo čeljust odmikamo od zgornje (zazijamo) in jo tudi premikamo v frontalni ali sagitalni smeri.
Pri zevanju se vmakne meniscus na tuberculum, in (eče glavica ob menisku liki v šarnirastem sklepu. Pri močnem zevanju je obstransko premikanje neznatno. Obstransko premikanje pri zaprtih ustili imenujemo mletje in se vrti pri tem mandibula ob vertikalni osi, ležeči v sklepu tiste strani, v katero mandibulo premikamo. Čeljustnični sklep je torej šarnirasto .zjjjaisn, šar-nir pa ima premikajočo se os. Ovojnica je obsežna in so možne luksacije, ne da bi se ovojnica raztrgala. .
Sklepi ob lobanji.
Zgornji sklep ob lobanji je oni med a 11 a n t o m in zaglavnico. Okcipitalna kondila sta glavici, fa-sete atlanta pa ponvici. Te sklepovne ploskve so eliptične in konvergirajo navspred.
Spodnji sklep ob lobanji je tečajast sklep med e p i-strofejem in a tl an to m; atlant teče ob epistro-fejevem zobu.
Sprednja poiovica teči je na atlantu, zadcšnja polovica je pa lig. transversum at lan tis; ta je vlaknato pripet na sprednji rob okcipitalne zi- 1 javke in pa na corpus epistrophei; te vezi spreminjajo lig. transversum v ‘1 i g. cruciaatum.
Dens epistrophei pripenjajo lig. alaria ob obstranski rob zaglavnične zijavke, med njima je izpet lig. apicis dentis. Vse te vezi pokriva m e m-brana tectoria, segajoča od kliva na corpus epistrophei. Sklepi imajo svoje posebne ovojnice. Zev med atlantom in zaglavnico zastira spredaj membrana a 11 a n t o o c c i p i t a 1 i s anterior, zadaj, membrana atlantooccipitalis posterior; to predira a r t. v e r t e b r a 1 i s tik za sklepovno ploskvijo atlanta.
V zgornjem sklepu kimamo; v spodnjem vrtimo glavo. Lig. alaria zavirajo ta gibanja.
LEPOSLOVJE DRAMA MLADINSKI SPISI ZNANOST STROKOVNE VEDE UMETNOST
Zakoni in NAREDBE
RAZNI SPISI
<*AGUTlN iNKIOSTm-WlOENJVl
SPLOŠNA
KNJIŽNICA
Zvezek 41.
9HBT0MI3E
Oademecum za Kolegije in rigoroze
po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil
univ, ppof. dr. Janez Plečnik
ii.
MIŠIČJE
V LJUBLJANI 1924
NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNH IN KNJIGARNA
Št.36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., broš. Din 18'—, vez. Din 24'—.
. 37. Damir Feigel: Domače živali, 72 str., broš. Din 10'—, vez. Din 15'—.
„ 38. E. R. Burroughs: Tarzan in svet, roman, poslovenil —z—, 308 str., broš. Din 30’—, vez. Din 36'—.
„ 39. Henry Murger: La Bohčme, slike iz življenja ciganov, poslovenil Ivan Tominec, XXII. in 402 str., broš. Din 35'—, vez. Din 42—.
„ 40. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, I. Skelet, 80 str., broš. Din 24'—.
„41. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, II. Mišičje, 65 str., broš. Din 20'—-.
Za tisk se pripravljajo:
Dostojevski: Idiot, Sienkiewicz: Q.uo Vadiš? flrci-
bašev: Sanin, Langer-Šest: Kamela skozi uho šivanke,
Dr. Fr. Gosti: Psihijatriške študije."
Znanstvena in strokovna zbirka:
Št. i. Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str 8°, broš. Din 16'—, vez. Din 23'—.
„ II. Dr. Jože Rus: Slovenska zemlja, kratka analiza njene zgradnje in izoblike, z ilustracijami, 48 str. 8°, broš. Din 24'—, vez. Din 32’—.
„ III. Univ. prof. dr. Alfred Šerko: Živčevje človeka.
1.	knjiga: Anatomija, 304 str. 8° s 100 ilustracijami, broš. Din 150'—, vez. 160'—.
„ IV. Bohuslav Skalicky: Kletarstvo, 200 str, 8°, s 85 ilustracijami, broš. Din 60'—, vez. Din 72'—.
V tisku so;
Dr. Fr. Veber: Estetika, Dr. Fr. Gosar: Socialna
ekonomija, i. dr.
Naročila sprejema:
Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolegije in rigoroze
Po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik II.
MIŠIČJE
V LJUBLJANI 1924
NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
Opozorilo.
Primerno razdelitvi predmeta v šestero sistemov smo uredili izdajo ,,Repeiitorija anatomije“ na ta način, da založimo vsak sistem v posebnem broširanem zvezka, in sicer:
I.	Skelet..........................zvezek	št. 40
II.	Nauk o mišičju ....	„	„41
III.	Drobje............................ „	„42
IV.	Sistem žilja....................... „	„43
V.	Živčni sistem...................... „	„44
VI.	Čutila............................. „	„45
Zadnjemu zvezku bosta še dodana splošen uvod in kazalo k skupnemu delu, s katerimi vred bo vseh šestero zvezkov vezanih skupno v enotno knjigo.
(	Založništvo.
državnaV
dffiKlSJI?!!] /
PRAVICE PRIDRŽANE.
1SJBUAN)/
SPLOŠNA KNJIŽNICA: 41.
MIŠICE. MÜSCCJLI (MYOLOGlfl)
Nauk o mišičju.
Ta se peča z mišicami ob okostju ali s takozvaniin animalnim mišičjem.
Fizijološko določajo animalno mišico te-le lastnosti: vskoči se hitro, a kmalu opeša. Kontrakcija je vobče podrejena naši volji (ubogljivo mišičje). Tudi' v mirovanju ne popusti (ne ohlapi) skeletno: mišičje popolnoma, marveč mu ostane še gotova napetost (tonus). Tonus (napetost) varijira individuelno, po starosti in po konstituciji.
Splošne lastnosti.
Mišica je sestavljena iz mišičnih v i t r. Te so pod mikroskopom povprek progaste; jedra, v vitre spremenjenih celic, leže ob steni. Podolž se ti zdi vitra sestavljena iz f ib ril (vlaken), povprek pa iz plošč; dele veže sarkoplazma. Vitre obdaja gladek ovoj: sarcolemma. V povesma združene vitre ovija Perimysium. Tesno spojeni perimiziji tvorijo vr-v a s t e kite, t e n d i n e s, pa tudi plošnate a p o -n e ur o z e. S kitami ali aponeurozami nasedajo mišice na okostje. Pri široko na perijostu priraščenih mišicah govorimo O' mesnatem n a s e d k u.
Po odnošajih med vitrami, in kitami ločimo: dvo-pernate mišice m. bipennatus: vitre so razvrščene ob
straneh kite; enoi-pernate mišice m. unipennatus: vitre prehajajo le na eni strani v kito. Kite, uvrščene v mišico1 samo-, — inscriptiones t e n d in e a e — -dele mišico v dele; po vpletenih sukanih kitah nastane iz eno glave mišice dvoglava: m. b i v e n t e r.
Bližnji (proksimalni) mišični ko-nec imenujejo' glavo (trebuh), ca p ut. Mišice imajo po eno, dve in več glav. Več mišic izhaja včasih iz enega caput commune. Mišice streme po kar najkrajši dolžini in bi pri vsko-kih če-sto odsto-pile od svojih podlog. To preprečajo retinacula tendi n u m , razvita pogosto' v v 'a -ginae tendinum, korice. Premičnost, (drsenje) kit pospešujejo bursae mu c o s a e. Vaginae tendinum in bursae mucosae so od znotraj prevlečene s sinovi-jalno membrano-.
Odnošaji med mišicami in ogredjem.
Mišice so (aktivno) g i--bal o. Kosti se gibljejo v sklepih. Kosti uporablja natura kot vzvode na silo ali pa- na brzino. Ti so pogostejši in so- torej na-sa-dišča mišic zvečine v bližini sklepov.
Za gib je treba koordiniranega delovanja več mišic. Poznamo mišice na en, dva in več sklepov. Čim več je -kje zbranih mišic na' en sklep, tem prostejši in gibljivejši je ud. Mišice, gibajoče sklep v isti smeri, imenujejo s i- n e r g i s t e.
Mišice, nasprotujoče si pri gibanju sklepa, imenujemo antagonist e.
Mišice se uveljavljajo pogosto v več smereh.
Porazvrstitev mišic.
S'mergisti so združeni v skupine. Mišice na en sklep leže v globini. Ob ginglimih vidimo fleksorje in ek s t e n zo r j e , ob vrtežnh sklepih pronator je in supinatorje (obračalke v prav in v nič). Ob sestavljenih sklepih se združijo pronatorji z vpogibal-kami. supinatorji z iztegovalk,aimi. •
Mišice ovija tesno perimysium externum, fascia propria. Mišične skupine ovija skupna-fas-cija. F a s c i a superficialis se razprostira neposredno pod kožo in obdaja vse mišičje. Med skupinami mišic so močnejše fascijalne pole: septa inter-muscularia. Med mišicami, oziroma med njih skupinami so presledki, vrzeli, brazde, okna, kanali za žile in živce.
Animalno mišičje se razvije iz mezoderma in je najprej metamerno razčlenjeno. (M y o t o m a t a pri nižjih vertebratih.) Mišičje delimo 1. v primarno mišičje ob trupu in ga ločimo v dorzalno in ventral n o, in
2.	v sekundarno mišičje ob udih, potemek primarnega mišičja.
F\. Mišičje ob trupu.
Mišice ob vratu.
Površno leži kožna mišica vrata, platysma. Poteka od čeljustničnega roba do ključnice; zadešnji rob se spenja od čeljustničnega vogala na akromijalni konec
»
ključnice; sprednji od bradlja na sterno-klavikularni sklep. Zgoraj je mišica vpletena v fascijo parotideo-masseterica, spodaj v fascijo thoracalis superficialis. Navzdol razhajajoči se mišici in pa incisura jugularis sterni obrobljajo trikotnik. Inervacija: N. facialis. P o ž. : art. maxillaris externa; a. cervicalis superficialis in ascendens; a. transversa colli.
Sprednja vrtilka, m. sternocleidomastoideus poteka od koščene kepe za ušesom in od črte linea nuchae superior k sterno-klavikularnemu sklepu; navzdol se cepi; en cep poteka z močno kito k sternoklavikular-nemu sklepu, drugi h klavikuli. Filogenetsko je ta mišica del mišice trapezius.
Opravki: obojestransko inervirana zravna glavo: pri fiksirani glavi dviga zgornjo' odprtino koša (akceso-rična inspiracijska mišica); enostransko inervirana zavrti glavo na nasprotno plat.
In.: accessorius.
Pož.: art. occipitalis; auricularis post; thyreoid. sup; cervicalis superf.
Mišice nad podjezično kostjo.
M. digastricus je pod mišico sternoeleidomastoideus in ima dve glavi; na podjezično kost pripeta kita jih spaja. Vogal ob bradlju in podjezična kost po eni, pod-jezična kost ter incisura mastoidea po drugi strani, so nasadišča mišice. Zadnja glava se spenja čez žile na vratu.
Op.: odmika spodnjo čeljustnico navzdol; dviga os hyoides.
In.: sprednjo glavo trigeminus III. (n. mylohyoideus), zadnjo pa n. facialis.
Pož.: a. occipitalis; auricularis posterior; sub-mentalis.
M. stylohyoideus je naraščen (origo) na processus styloHeüs In"je - pripet (insertio) na podjezično kost. Privit je ob zgornji rob zadnje digastrikove glave in objema digastrikovo kito navadno z v dvoje razcepljeno glavo.
Op.: dviga os hyoideum.
In.: facialis.
Pož.: a. occipitalis; auricularis posterior.
M. mylohyoideus leži pod sprednjo glavo biventra. Priraščen je na lineo mylo-hyoideo mandibulae in je pripet z zadnjimi odseki ob podjezično kost. En del pa — obe sprednji porciji — se veže v kitasto plest me podjezično kostjo in bradljom in tvori diaphragma oris.
Op.: dviga podjezično kost; odmika spodnjo ce-ljustnico.
In.: ramus mylohyoideus, trigeminas III.
Pož.: art. sublingualis; a. jjubmentalis.
M. geniohyoideus leži fed' mišico mylohyoideus. Poteka od spinae mentalis naravnost h corpus ossis hyoidei.
Op.: poteza podjezično kost naprej; jo dviga, odmika mandibulo od zg. čeljusti.
In.: n. hypoglossus.
Pož.: a. sublingualis.
Nad diaphragma oris leži tudi troje jezikovih mišic: m. genioglossus, m. hyoglossus, m. styloglossus. (Glej nauk o drobju.)
Mišičje pod podjezično kostjo.
Prvi sklad.
M. sternohyoideus. Priraščen je na manubrium Sterni, pripet pa na os hyoideum. Med desno in levo mišico moli na prosto ščitast hrustanec.	'	'	’' ! "
Op.: poteza podjezično kost navzdol.
In.: descendens hypoglossi.
Pož.: art. thyreoid, superior; ramus hyoideus art. lingualis.
M. omohyoideus je dvoglava mišica. Zadnja glava je priraščena na lopatico ob incizuri, sprednja na podjezično kost; kitasta spoja glav leži ravno nad art. carotis. Sterno-hyoideus in omo-hyoideus je vezalo najprej mišičje; to je pa ohranjeno le rudimentarno kot fascia omohyoidea; ta je priraščena spredaj ob ogrinjalko ob žilah (vagina vasorum).
Op.: potezh podjezično kost navzdol in navzad.
In.: descendens hypoglossi.
Pož.: a. cervic. superficialis, a. transversa colli;
a.	transv. scapulae.
Drugi sklad.
M. sternothyreoideus: skoraj vsega pokriva m. sterno-hyoideus. Poteka- od manubrija čez predsapnico (gl. thyreoidea) k ščitastemu hrustancu. Kaže 1 do 2 inscriptiones tendineae (pege).
Op.: poteza jabolko navzdol.
In.: descendens hypoglossi.
Pož.: kot preje.
M. thyreohyoideus je podaljšek mišice steni o-thyreoideus in poteka od ščitastega hrustanca k pod-jezični kosti.
Op.: poteza ali podjezično kost navzdol ali pa dviga jabolko.
In.: hypoglossus.
Pož.: kot preje.
Ob nasadišču spodnjih mišic ob podjezični kosti je sluzinast mešiček (bursa mucosa).
Globoke mišice na vratu.
Te ob hrbtenici nameščene mišice ločimo v medi-jalno in lateralno skupino.
K lateralni skupini štejemo mišice scaleni.
M. scalenus anterior, je priraščen r,a sprednje grče obstranskih odraslekov ob 4., 5., 6. vratnem vretencu; pripet je na tuberculum scaleni (Lisfranci) na zgornji ploskvi prvega rebra.
M. scalenus medius je najmočnejši. Priraščen je na zadnjih grčah obstranskih odraslekov vseh vratnih vretenc in je prijet na I. rebru za nasadiščem sprednjega skalena.
M. scalenus posterior poteka od zadnjih grč 3 spodnjih obstranskih odraslekov na vratnih vretencih k 2. rebru.
Med sprednjim in srednjim skalenom zeva zadnji, med sprednjim skalenom in mišico sternocleidomasto-ideus pa sprednji presledek med -skaleni. Skozi sprednji presledek prestopa vena, skozi zadnji pa arteria subclavia in plexus brachialis.
Op.: dvigajo rebra. Inspiracija.
In.: sprednje veje cervikalnih živcev.
Pož-: a. cervic. ascendens; vertebralis; thyreoid. inf.; cervicalis profunda.
M. levator scapulae pokriva zadnja dva skalena. Priraščen je na zadnje grče zgornjih 4 obstranskih odraslekov na vratnih vretencih, in je pripet ob medi-jalni vogal skapule.
Op-: dviga lopatico.
In.: n. dorsalis scapulae.
Pož.: a. cervic. ascen.; vertebralis; trans, colfi.
Medijalna skupina globokih mišic na vratu leži tik ob hrbtenici.
M.	longus	colli sega s	spodnjim kitastim koncern
do	3.	prsnega	vretenca in	se razceplja v medijalno
porcijo, segajočo do telesa drugega vratnega vretenca in v lateralno, segajočo do obstranskega odrasleka
6.	vratnega vretenca.
M.	longus	capitis leži	lateralno ob longus colli
in sega	od zaglavnične baze	k obstranskim odraslekom
na tretjem do šestem vratnem vretencu.
M. intertransversarii anteriores in posteriores so napeti med sprednjimi ozir. zadnjimi grčami obstranskih odraslekov dveh in dveh vratnih vretenc.
M. rectus capitis lateralis je I. intertransversarius med atlantom in juguiarnim odraslekotn zaglavnice.
M. rectus capitis anterior je napet med pars lateralis atlantis in pars basilaris ossis occipitalis.
Opravki vseh teh mišic; upogibajo v zgornjem sklepu ob glavi in upogibajo cervikalni del hrbtenice.
In.: cervikalni živci.
Pož.: art. vertebralis.
Skupine vratnih mišic.
M. sternocleidomastoideus je ločnica med neparno r e g i o m e d i a n a c o 11 i in parno reg i o lateralis; prvi pravijo trigonum colli medium, tej t,r i g o n um col 11 „La ter a 1 e..
V trigonum medium moli prominentia laryngea, nad to pa otiplješ podjezično kost; nad to je en del trigona: regio s u. p r a h y o i d e a seu s u b m e n t a 1i s ; pod njo je drug del: r e g i o i n f r a h v o i d e a. Za rogovi podjezične kosti leži if o s s a c a r o t i c ä| tej so meje: sternocleidomastoideus, omohyoideus, zadnja glava diga-strika. Globina za vejo spodnje čeljustnice je t P s s a r e t r o m a n d i h n 1 a r i s. Med čeljustničniij^o^n^iitf t digastrikovima glavama je „trigonum submaxlllare. Nad osnovnico obstranskih trikotov na vratu.
■SJB. P L.a c„La yJxlllJiX.Ls..
Fascija na vratu.
Ostenja s svojimi polami tri popolnoma ločene prostore. Trachea in za njo oesophagus ležita v visceral ne m pr o s t o r u; ob straneh ležita podolž
—t-
prostora za žile; krog in krog pa ovijajo fascije posamne mišične skupine: m u s k u 1 a r n i ;p r o s t oj^ Globoke mišice na vratu so povite v lastno fäscijo; po tej so ločene od ostalih mišic in od požiralnika, ležečega prednjimi: fascia prae vertebralis.
Sternocleidomastoideus ima tudi lastno fascijo in je po tej na zadešnjo plat ločen od prostora za žile in živce.
Tudi takozvane visceralne mišice so povite s skupno ogrinjalko, vrivajočo med posamezne mišice d i s e -pimente. Fascije mišic sternohyoideus in sterno-thyreoideus prehajajo iz te in one strani proti sredi in se prepletajo v medijanni ravnini v črti, zvani linea alba c o 11 i.
Mišice na prsih.
Ločimo jih v obgrodne mišice za ude in v: torakalne mišice v ožjem smislu.
Obgrodne mišice za ude.
Prvi sklad.
M. pectoralis major je široka obgrodna mišica za leht- Priraščena je na sternalni konec klavikule (portio
c 1 a v i c u 1 a r i s), na sternum in na hrustance vseh
—— ^ , - „
pravih f reber (portio sterno costali s); nekaj
povesem prihaja od ogrinjalke m. recti abdominis
(portio abdominalis). Mišica je pripeta s široko
kito na cristo tuberculi majoris; od spodaj prihajajoče
vitre so pripete znotraj in globoko, od zgoraj prihaja-
joče pa spodaj in povrhno; vitre se torej križajo. Di-stalni del mišice je prost, leži v sprednji p a -zd u š n i gubi in je torej sprednja meja pazduhe.
Op.: addukcija, rotacija na znotraj in fiksacija Teliti.
In.: nn. th_oracales ant. (plexus brachialis).
Pož: art. thoracoacromialis; intercostales; tho-racalis lat. (axillaris).
M. pectoralis minor je popolnoma pokrit po mišici pectoralis major. Priraščen je s tremi mesnatimi jeziki »aä*_4,jn.5^r£bra in je pripet na processus coracoideus.j
Op.: Primika koščen obroč ob ramenu in ga poteza navzdol.
In.: nn. thoracales anteriores.
Pož.:	art.	thoracoacromialis;	art.	intercostales;
thoracalis lat. (axillaris).
M. subclavius poteka pokrit po močni fasciji od ; ključnice k I. rebru.
Op.: poteza klavikulo navzdol ali pa dviga 1. rebro.
In.: n. subclavius (plexus brachialis).
Pož. art. transversa scapulae.
M. serratus anterior je priraščen z 9. jeziki na prvih j reber in poteka k vertebralnemu robu lopatice. Spodnjih pet jezikov se vrsti z jeziki mišice obliquus abdominis externus.
Op: rotira skapulo. Dviga leht nad horizontalo in fiksira skapulo.
Drugi sklad.
In.: n. thoracalis longus.
Pož.: art. thoracalis lateralis; thoracalis dorsalis (subscapularis) in thoracalis suprema (axillaris).
Pri fiksiranih plečih in nadlehteh opravljajo m. pectoralis major in minor, pa tudi serratus anterior posle akcesoričnih (podružnih) inspiracijskih
mišic. 	7
Mišice grodi. (Torakalne mišice.)
M. intercostales externi et interni zagrinjajo inter-kostalne presledke.
Nastavišča za intercostales externi se pričenjajo ob tuberculum costae, segajo do nastavišč serata in vnanjega oblikva. Vitre so napete od zadaj zgoraj na spredaj spodaj.
NasFav’isca za intercostales interni segajo od sterna do rebernega kolena. Vitre so usmerjene .od spodaj zadaj navzgor in spredaj.
Op.: dvigajo rebra ali pa jih potezajo nizhodno in tvorijo mišičnat del v steni koša.
In.: rami ventrales th. 1—11.
Pož.: intercostales posteriores, anteriores; marn-maria int.; musculophrenica.
Omeniti je mm. sub costales na notranji strani koša; napeti so vsporedno z'intercostales interni in pa z m. t r a n s v e r s u s thoracis. Na notranji plati pokriva rebra in mišice fascia endothoracica.
Trebušne mišice.
Trebušne mišice odevajo ob straneh trebuh. Leže v treh plasteh druga vrh druge; njih široke aponeuroze
'letajo v sredi lineo albo in tvorijo obenem ogri-fto za navpično napet m. rectus abdominis.
Vrhnja široka trebušna mišica le m., obliquus ab-is externus. Priraščen je na 5.—12. rebro s 7 ali .i.ki, ki se vrste z m. serratus anterior (prvih pet) in z m. latissimus dorsi. Zadnje vitre potekajo k grebenu kolčnice (lednice); sprednje prehajajo aponeuro-tično v lineo albo; srednje se vpletajo v kitasto vrv, lig. inguinale sive Pouparti, (kita v zrast e h). Ta sega od spine anterior superior na simfizo in premoščuje izrezo med lednico in sramno kostjo.
Del nitja Poupartove kite se odcepi že pri tuber-1 eulum pubicum kot 1 i g. G i m b_a.r nati-lacunare.
Med vlakni, prehajajočimi v ogrinjalko m. recti in med vlakni, vpletenimi v kito v zrasteh, je v aponeurozi obsežno nežnejše mesto, segajoče precej daleč na zunaj in navzgor. Ta tenčičast del aponeuroze ovija tvore, Prihajajoče iz kanala v zrasteh (canalis inguinalis) kot v.i». fascia Cooperi prav do skrota. Lateralni del tega mesta ojačujejo krožno vpletena vlakna, fibrae intercrurales.
Ob prehodišču aponeuroze v Cooprovo fascijo je zgornji in spodnji rob fascije kot crus superius in inferius zde-beljen in dobro viden. Po 'obeTfi črura označeno mesto imenujemo annulus inguinalis subcutaneus.
Aponeuroza naše mišice je prvi list v zunanji poli ogrinjalke m. recti. Med zadnjim na lednico pripetim robom naše mišice in med mišico latissimus dorsi vidiš Presledek in v globini opaziš vitre mišice obliquus internus: trigonum Petiti.	•.	c-
M. obliquus internus je priraščen na lig. Pouparti na greben lednice, na globoko polo lumbodorzalr fascije in na spodnja tri rebra. Vitre so mu usmeril poševno navzgor. Aponeuroza mu razpade v dva lis prehajajoča v sprednjo in zadnjo polo ogrinjalke O; mišici rectus abdominis. Sprednji list je cel; zadnji list pa sega po nekaterih do Douglasove črte (linea Dou-glasii), od tod dalje pa jo zaviha v sprednjo polo m. j recti; po nekaterih pa sega tudi ta list do sramne kosti, j Oba lista se združita v Iinei albi. Cesto je v mišici inscriptio tendinea, prihaja pa od 11. rebra. Obliquus externus je nad lig. Pouparti kitnat, obliquus internus pa mesnat; zgraja mišice fe tam nekam zrahljana. Nekaj viter spremlja semensko povesmo kot m. crema s t e r. Spodnji rob mu je priraščen na m. transversus.
M. transversus abdominis je izpet povprek. Priraščen je na notranjo ploskev spodnjih 6. reber, na fascijo lumbodorsalis, na lednični greben in na lateralni del Poupartove kite. Medijalno prehaja ob 1 i n e i šeni i 1 u ti a r i s Spigeli v aponeurozo. Zgornji del apo-neuroze (do semicirkularne Douglasove črte) leži za mišico rectus, spodnji del pa pred njo. Po nekaterih pa vse to ni tako uravnano; po njih izkustvu leži vsa njegova aponeuroza z a mišico rectus abdominis.
Ob rebrih priraščeni jeziki se vrste z jeziki prepone.
Pož.: art. circumflexa ilium int.; art. epigastrica inf.; art. mammaria int.
M. rectus abdominis je priraščen poleg prsnične kline na zadnje tri rebrne hrustance in je pripet na sim-
fizo sramnih kosti. Lateralni rob rektove kite je apone-urotičen in sega individuelno različno daleč na greben sramne kosti. Imenujejo ga falx inguinalis. Štiri kitaste pege, inscriptiones tendineae, tri nad, ena' pod popkom, dele mišico v odseke. S pegami je mišica priraščena na sprednjo polo svoje ogrinjalke. Pred r.ektom se steza rudimentarni m. pyramidali^, od sramne kosti v lineo albo navzgor.
Op.: trebušne mišice zapirajo s sprednje plati abdominalno votlino; ta stena naj sledi vsem spremembam intraabdominalnega pritiska s spreminjanjem lastne napetosti. Rectus vpogiba trup.
In.: 6 spodnjih interkostalnih živcev: n. iliohv-pogastricus in ilioinguinaljs,.
Pož.: art. epigastrica sup. in inf.
'A
Ogrinjalko m. recti sestavljajo aponeuroze vseh treh širokih trebušnih mišic. V vnanjo polo ogrinjalke prehaja m. obliquus externus in vnanji list aponeuroze m- obliqui interni. V notranjo polo prehaja notranji list aponeuroze m. obliqui interni in aponeuroza m. trans verzi abdominis. Sprednja pola je cela, zadnja pa sega po mnenju nekaterih le do Douglas-ove črte (med popkom in simfizo). Ob tej črti neha in je rektus od tu navzdol pokrit samo po f a s c i j i in p e r i t o n e j u.
Sledeč drugim bi bila zadnja pola tudi cela, od Douglasove črte navzdol bi pa bila šibkejša.
Pri fasciji ob prsnih mišicah ločimo globoko ležeč in povrhen list. Ta prehaja v fascio colli, pokriva Mo h r e n h e i m o v trikot in m. pectoralis major in
Sp!, knj. št. 41
97
prehaja čez deltasto mišico na leht. Pri ženski loč \ list mlečno žlezo od mesa.	\
Globoko ležeči list je pripet na klavikulo, se razpenja nad m. subclavius in pokriva pectoralis minor do processus coracoideus (fascia coraco-clavi-culari s). Notranjo plat torako-abdominalnih mišic pokriva f a sc i at ra p s v er s a 1 i s kot fascia endo thoracica oziroma transversa abdomi-n i s. Fascia transversa abdominis prehaja v fascio iliaco in zatvarja tako trebušno votlino. Kila, izstopajoča skozi lacuno musculorum, torej ni mogoča. Medijalno od omenjenega zrastišča pa prehaja fascia transversalis na izstopajoče velike žile: lacuna vasorum. Ob teh torej lahko prepade kila.
Kanal v zrasteh.
Canalis inguinalis, kanal v zrasteh, poteka od trebušnega (notranjega) obročka fasciae transversalis pošev proti sredi in navzdol k obročku v zrasteh v apone-urozi m. ohliaui externi. Nastane pri premikanju moda iz trebušne votline v scrotum (modnik) (descensus testiculi). Notranji obroček je označen po majhni brazgotini ali pa tudi po vtisnini v peritoneju. Na tem mestu se namreč zlepi .processus vaginalis po končanem descensus testiculi. Resničen kanal z uveznenim perito-nejalnim žepkom v zrasteh vidimo torej le pri embriju; pri odraslem so take razmere že patološke in so v bistvu že hernia inguinalis congenita.
Fovea inguinalis lateralis določa. lego notranjega obročka in leži lateralno od epigastrične
Je (art. epigastrica inf.). Med to peritonejalno gubo in .ed gubo plica umbilicalis medialis (v tej je obliterirani urachus) je fovea paravesicalis.
Sredi med zunanjim in notranjim obročkom v zrasteh poteka v fasciji transversalis art. epigastrica in to v zadešnji steni ingvinalnega kanala.
Hernia obliqua, tudi lateralis ali kila od strani, poteka skozi ves ingvinalni kanal. V kanal vstopi: znotraj v fovei inguinalis lateralis, iz kanala pa izstopi: medijalno skozi vnanji obroček. Art. epigastrica leži torej medijalno od hernije. — Hernia .directa, tudi medijalna ali hernija navpik, ne vstopa v kanal, temveč se vriva naravnost v trebušno steno in izstopi pri vnanjem dimeljskem obročku. Art. epigastrica leži torej lateralno od teh, direktnih, hernij.
Tudi ligamentum Pouparti je pomemben pri zgraji ingvinalnega kanala. Pripeta na spino iliaco ant. superior poteka ta vezača medijalno in je podobna navzgor odprtemu žlebu. Zunanji krajevec žleba je nasadišče za aponeurozo m. obliqui externi; aponeuroza sama je ob takozvanem annulus inguinalis subcutaneus izbuljena v fascio cremasterico Cooperi. Ta vnanji krajevec se zavije ob robu sprednje pole rektove ogrinjalke navzgor kot ligamentum reflexum Collesi. Tudi medijalni konec notranjega krajevca (labium internum) je privihan kranijalno in je pritrjen na lateralni rob zadnje pole rektove ogrinjalke kot falx inguinalis seu lig. Henle. Ta ligament je prav različno in individuelno razvit, zaokroža kot med lig. Pouparti in lateralnim robom rektove ogrinjalke in je prav za prav dno v
_
takozvanem annulus subcutaneus; tega obroblja s spodnje plati rob ligamenti Collesi. Lig. Hesselbachi je močnejši del zadnje stene ingvinalnega kanala; najdeš ga sredi med ingvinalnima obročkoma in so v njem pogosto mišične vitre. (Glej tudi nauk o drobju.)
" 4. M C,-1 j. < irr
Trebušna prepona in m. quadratum lumborum. "71, i
<.«)/	£&■	bi6
Prepona, diaphragma, je ločilo med prsno in trebušno votlino in je navzgor konveksna. Opisujejo mesnat periferen in kitast centralen del (centrum tendi neu m).
Po nasadiščih razlikujemo pri mesnatem delu p a r s lumbalis, pars costalis, pars SternaiTš.
Par s lumbalis ima tri parne krake. Mediji..! ni kraki so priraščeni na lig. longitudinale anterius, so najdaljši in segajo pavzdol do 3. ledvenega vretenca, na desni nižje kot na levi. Srednji kraki, crura intermedia, so priraščeni na kitastem loku, izpetim med telesom 2. ledvenega vretenca in njegovim obstranskim odraslekom (arcus lurribocostalis medialis); lateralni kraki, crura lateralia, pa so priraščeni na kitastem mostiču, napetim čez m. quadratus lumborum od obstranskega odrasleka 2. ledvenega vretenca na zadnje rebro (arcus lumbocostalis lateralis).
Medijalna kraka, crura me dialia, obrobljata v višini 1. ledvenega vretenca hiatus aorticus (prehodišče aorte in ductus thoracici). Mesnati svežnji se nato križajo in obrobljajo hiatus oesopha-geUs (za oesophagus in vagus). Med crus medial.e in
intermedium so prehodišča za n. splanchnicus, veno azygos ozir. hemiazygos.
'"'“Pa r s costalis ima nasadišča na hrustancih 6 spodnjih reber in pa na kitastih mostičkih, razpetih med temi rebri. Kraki lumbalnega dela se vzpenjajo navpik k kitastem središču, bečva kostalnega dela. je pa precej ploskata. Med rebernim in ledvenim delom je brezmesen presledek.
Pars sternalis je priraščena z majhnima jezikoma na processus xyphoideus..
C e ntrum tendineum kaže srednji del in dva obstranska dela. Podoben je močno leskeči, z zadešnje strani nekoliko vrezani ovalni membrani; v njem zeva foramen venae cavae (foramen quadrilaterum). Prepona je obločena; dulo je bližje prsni ploščavi in sega na desni strani višje kot na -levi. Zadešnji deli so najdaljši in vise strmo, sprednji so krajši in bolj plošnati.
Pri dihanju spreminja prepona lego. Pri najvišji legi dosega ravnino položeno j skozi sternalni konec , ,3. rebra, pri najnižji legi pa sega do ravnine, položene skozi sternalni konec 5. interkostalnega presledka.
Op.: razširja toraks pri inspiraciji- Je del trebušnega stiskala.
In.: n. phrenicus.
Po ž..:	a. pericardiacophrenica; musculophrenica
(mammaria interna); a. phrenica sup. (aorta thoracica); a. phrenica inf. (aorta abdominalis).
M. quadratus lumborum ima nasadišče: zgoraj na 12. rebru, spodaj na ledničnem grebenu, medijalno na proc. laterales ledvenih vretenc. Trebušno plat mu po-
kriva fascija z nasadišči za lateralne krake prepone. Dorzalno plat mu ovija fascia lumbodorsalis.
Op.:	priteza medenico k trupu; oba zravnata
hrbtenico.
In.: thoracalis XII; 1.—3. lumbalis.
Pož.: a. subcostalis; aa. lumbales (aorta); a. iiio-lumbalis (hypogastrica).
Mišice na hrbtu; musculi dorsi. Prvi sklad. Mišice za zgornji ud ob trupu.
M. trapezius je mišica za ramenski obroč. Na-
sadišče ji gre od lineae nucliae superior do !2. prsnega vretenca. Vitre od zaglavja potekajo pošev navzdol in so pripete na pars acromialis claviculae; od nasadišč na srednjih prsnih vretencih potekajo vitre na spino scapulae in na acromion (kolčico); prav sem pripenja plošnata kita tudi vitre, prihajajoče od spodnjih prsnih vretenc. Okoli vertebrae prominens je mišica apone-vrotična.
Op.: poteza skapulo nazaj in primika njeno bazo medijanni črti. Z zgornjo porcijo dviga skapulo, s spodnjo jo poteza nizhod.
In.: n. accessorius. (!)
Pož.: a. transversa colli, cervicalis superficialis, transversa scapulae (subclavia); aa. intercostales; occi-pitalis (carotis externa).
Drugi sklad.
M. latissimus dorsi je obgrodna mišica lehti. Pri-raščenti je na spodnjih pet prsnih vretenc, na lumbo-dorzalno fascijo, na lednični greben in na zadnje rebro. Na nadlehti je pripeta na cristo tuberculi minoris. Zgornji del mišice je pokrit po m. trapezius. Eno glavo mišice, priraščeno na angulus scapulae, opisujejo kot m. teres, maior. Latissimus ostenja pazduho z zadnje plati kot zadešnja pazdušna guba: plica axillaris posterior.
Op.: adducira leht in jo rotira na znotraj.
In.: n. thoracodorsalis. (!)
Po z.: ramus thoracodorsalis (subscapularis); art. intercostales, aa. circumflexae humeri.
M. rhomboideus je obgrodna mišica za ramenski obroč. Priraščen je na trne od 5. vratnega do 4. prsnega
AjT	,
vretenca in poteka pošev navzdol na strniami rob skapule. Časih ga loči presledek v m. rhomboideus major in minor.
Op.: dviga skapulo in jo poteza medijalno.
In.: n. dorsalis scapulae. (!)
P o ž. a. transversa colli (axillaris); aa. intercostales.
Tretji sklad.
Spino-kostalne mišice.
M- serratus po s ferior1 inferior je popolnoma pokrit po m. latissimus. Priraščen na lumbodorzalno fascijo in
potekajoč navzgor k zadnjim 4 rebrom, se na te tudi pripenja.
Op.: poteza zadnja rebra nizhod. Izdihavanje.
In.: interkostalni živci. (!)
Pož.: aa. intercostales.
M. serratus ( posterior superior J je pokrit po m. rhomboideus. Priraščen je na zadnja vraina in prva prsna vretenca, poteka' navzdol in je pripet na drugo do peto rebro. Je antagonist m. „serratus inferior.
Op.: dviga zgornja rebra. Inspirator.
I n.: interkostalni .živci. (!)
Spino-dorzalne mišice.
(Hrbtove mišice v strožjem smislu.)
M. splenius leži na tilniku pod m. trapezias. Priraščen je ob trne in lig. nuchae od_ 5. prsnega do 3-.. vratnega vretenca. Pripet je na zaglavnici ob lineo nuchae superior do processus mastoideus in na zadešnje grče zgornjih treh obstranskih odraslekov vratnih' vretenc. Dele ga v dve porciji: splenius capitis in splenius cervicis.
Op.:	Enostranski	vskok	vrti	glavo,	obojestranski
vskok vzravna hrbtenico v vratu in sklep ob glavi (v tilniku).
In.: n. occipitalis major.
Pož.: ramus descendens art. occipitalis.
M. sacrospinaljg je ovit od lumbodorzalne fascije. Ta taicija ima dvoje pol. Povrh n a je v ledju zelo čvrsta, navzgor se pa tanjša. Pripeta je na trne
vretenc v hrbtu, ledju in v križu; od tod se spenja na rebra in tuber ossis ilei in služi mišicam: latissimus, serratus posterior inferior, obliquus internus kot nasa-dišče.
Globoka pola je priraščena na obstranske od-rasleke ledvenih vretenc, na rebra in na tuber ossis ilei. Pred njo leži quadratus lumborum. Pöli in okostje ostenjajo cev.
Sacrospinalis ima lateralni del: m. iliocostalis in me-dijalni del: longissimus dorsi.
M. iliocostalis sega od lednice do obstranskih
odraslekov 5. ali 4. vratnega vretenca. Njegovi elementi so pripeti v prsnem delu na anguli costarum, na vratu pa na obstranske odrasleke kot iliocostalis cervicis. Od reber dobiva iliocostalis akcesorična (ni točna označba!) povesma.
M. longissimus, dorsi sega od križnice do proc. mastoideus. Pripet je z dvojno vrsto jezikov: z lateralno na rebra, z medijalno na processus transversi. Prav od teh nasadiše pa dobiva akcesorična povesma. Odsek na vratu imenujejo longissimus cervicis, na processus mastoideus pripet odsek pa longissimus c a p i t is.
M. spinalis je skupina mišic, priraščenih in pripetih na trne; pri tem izpuščajo po en ali dva trna.
Ob prsnem odseku hrbtenice mu pravijo spinalis dorsi, ob vratnem pa spinalis cervicis. Vitre, priraščene na spodnja vratna vretenca in pri-raynane ob m. semispinalis capitis, se družijo v s pinalis capitis.
M. transversospinalis ima troje skladov. Povesma vrhnje plasti izpuščajo 4—6 vretenc, predno se pripno na trne: mm. semispinales; v srednjem skladu izpuščajo 2—3 vretenca: m. multifidus; globoka povesma pa potekajo od vretenca do vretenca: rota-t or e s,
1. Mm. semispinales. Se m i s p i n a 1 i s c a pj t i 5 (in spinalis capitis) je pripet na zaglavnici in kaže
medijalno, "In lateralno porcijo. Mediialna ožia sega
od obstranskih odraslekov zgornjih hrtrtjrrth vretenc do zaglavnice. Lateralna širša porcija sega od obstranskih odraslekov med 5. vratnim in 5. prsnim vretencem do zgornje nuhalne črte. *■ Z&4yi/e* }£££*■ij< MM J !
Semispinalis dorsi et cervicis sega od 10. torakalnega do 2. vratnega vretenca. Sestavljajo ga povesma, izpuščajoča 4—6 vretenc.
2. M. multifidus imenujejo drugi, globlji sklad m. transversospinalis. Nasadišča ima na obstranskih od-raslekih od križnice do 4. vratnega, vretenca in je pripet na trne od zadnjega ledvenega do 2. vratnega vretenca. Ledveni del mišice je najbolj mesnat, torakalni odsek je najmanj razvit.
3. Rotatores so tretji, (globoki) sklad transverzo-spinalnega sistema. Razviti so le v prsnem delu hrbtenice. Napeti so od processus transversus enega vretenca na processus spinosus najbližjega zgornjega soseda (mm.__roj^aton^bxeves), ali pa tudi izpuščajo po eno vretence (mm. rotatore.S-.Jon.gi-).
,M ,i n t e r s-pi-na.Le_s so napeti od trna na trn. V tilniku in v ledju so parni: v prsnem odseku jih ni.
M. intertransver.sa-rii so parni; vežejo na vratu obstranski odraslek na obstranski odraslek; v ledju pa sosedne processus laterales in sosedna tubercula mamillaria. (Ventralni in dorzalni, ozir. lateralni in medijalni intertransversarii). V prsnem odseku jih ni.
M. s a c r o c o č c v g e u s p o s ter-i-o r se spenja na dorzalni plati od dveh spodnjih sakralnih vretenc k repni kosti. M. sacrococcveeus anterior najdeš na ventralni plati. Mišici sta rudimentarni ali pa jih sploh ni.
Op.: Opisano mišičje zgibava hrbtenico; posebej še jo vzravnava. (Erector trunci.)
In.: rr. posteriores odgovarjajočih segmentalnih živcev.
Pož. aa. intercostales (rami musculares).
Med zaglavjem in prvima vratnima vretencema sta še dve skupini mišic. Mišice so majhne pa učinkovite in jim pravimo: mm. rj^ti m obliqui capitis posteriores.
M. rectus capitis 'posterior maior je pripet na epi-strofejev trn in na	nuchae inferior.
M. rectus capitis» posterior minor je pripet na tuberculum atlantis posticum in na lineo nuchae inferior.
M. rectus capitis lateralis je pripet na proc. trans- ^ versus atlantis in na occipitale za foramen jugulare.
M. obliquus capitis superior je izpet od obstranskega atlantovega odrasleka poševno na znotraj in zgoraj in inserira med lineo nuchae inferior in superior.
' M. obliquus capitis inferior je izpet pošev med atlantovim obstranskim odra
spinosus epistrophei.
Op.: ž njimi kimamo in vrtimo glavo.
In.: n. subopcipitalis.
Pož.: a. occipitalis; vertcbralis.
B.	Mišice na glavi.
Mišice na lobanji.
Mišičje na lobanji, m. epicranius, prehaja s sprednje in zadešnje plati in pa s strani v glavino p r e -prego, galea aponeurotika, ki je na perijost na rahlo, na kožo pa tesno pripeta.
M. frontalis, sprednji odsek epikranija je priraščen na nosni koren in na orbitalni rob. Nekako ob tuber frontale prehaja v preprego (galea). Nekaj viter prehaja od nosnega korena v aponevrozo na nosnem hrbtišču : m. procerus (S a n t o r i n i).
M. occipitalis, zadešnji odsek epikranijalnega mišičja je priraščen na lineo nuchae superior.
M. epicranius temporalis ima bledo meso in prihaja od ličnega mostička in temporalne fascije.
O p r.: frontalis nagubava čelo in dviga obrvi.
Occipitalis poteza preprogo na zadešnjo plat in vglaja čelo.
In.: facialis.
Pož.: aa. occipitalis; temporalis; frontalis; supra-orbitalis.
Mišice v obličju.
Mišice v obličju so kožine mišice. Punctum fixum imajo na kosteh, od teli se z razprtimi vitrami zakop-čavajo v kožo.
108
Ob kopčicah pritezajo kožo v črte (poteze) tn v globelice. Take poteze so linea nasolabialis (od nosa do ustnega kota) in linea m e n t o 1 a b i a 1 i s , ki sega od enega ustnega kota na drugega čez bradelj. Globelice vidiš tudi sredi zgornje ustnice, philtrum, na bradlju in ob ustnih kotili.
Govorimo o mišičju ob vekah, ob nosni odprtini in ob ustni odprtini.
M. orbicularis oculi zapira razpork med vekama. Dvoje delov ima: par s palpebralis in par s
0 r b i t a 1 i s.
Pars palpebralis išči v vekah samih. Vidiš io kot dva bledikasta traka prihajajoča od medijalnega | očesnega kota ter zvezana v lateralnem očesnem kotu Po kitasti pegi (inscriptio tendinea).
V medijalnem očesnem kotu ima mišica dvoje na-sadišč: ena, medijalna kitasta pega (lig. palpebrale mediale), jezapovrhni del mišice; drugo nasadišče ie crista lacrimalis posterior in solzni mešiček: pars
1 a c r im alis ali Homerjeva mišica.
Tudi pars orbitalis ima nasadišča ob notranjem očesnem kotu, predvsem na grebenu zgornje čeljustnice (crista lacrimalis anterior) in pa na orbitalnem robu. Nekaj viter te mišice se zakopčava v koži pod obrvmi: corrugator supercilii.
Op.: zapira oko. Pars lacrimalis širi solzni mešiček; posrkava solze.
Mišice ob očesnih vekah.
Pož.:	art. palpebrales lat. in mediales (oph-
thalmica).
Mišice ob ustni odprtini.
Prvi sklad.
M. triangularis je priraščen široko ob rob spodnje čeljustnice in sega proti ustnemu kotu. Tudi platysma sega čez rob spodnje čeljustnice k ustnemu kotu, kjer je zakopčan še m. risorius, prihajajoč od paro-tideomaseterične faseije.
Op.: potega ustni kot navzdol.
M. quadratus labii superioris je na orbitalni rob zgornje čeljustnice priraščen s tremi jeziki:	caput
angulare, c. infraorbitale, c. zygomaticum. Zakopčavajo se mu vitre ob naso-labijalni črti v kožo nosnega krila in zgornje ustnice.
M. zygomatlcus se spenja od ličnice pošev navzdol k ustnemu kotu; navadno je dobro razvit.
O p. o b e h: dvigata ustni kot.
Drugi sklad.
M. caninus išči pod quadratus labii superioris; med njima se prepleta n. infraorbitalis. Nasadišče mu i« fossa canina, zakopčava se ob ustnem kotu.
Op.: dviga ustni kot.
M. quadratus labii inferioris je pokrit deloma po m. triangularis, deloma pa je prislonjen ob platysma in prehaja v spodnjo ustnico in na bradelj. Pod nji* leži foramen mentale.
Op.: poteza spodnjo ustnico navzdol.
Tretji sklad.
M. mentalis je priraščen simetrično ob protuberando mentalis in se izteza v bradelj. Med sprednjima robovoma mišic quadrati stopa na jasno.
Op.: dviga bradelj.
M. buccinator zastira s strani ustno duplino. Priraščen je na robove čeljustničnih zobišč za molare in pa na raphe pterygomandibularis. Srednja porcija mu je priraščena na hamulus pterygoideus. Vitre potekajo navspred, se križajo in ..nato zakopčavajo ob ustnem kotu.
Op.: pritiska lice ob zobe.
M. orbicularis oris ima povprečne vitre, ki prihajajo od zobišč (4) podočnikov (musculi incisivi). Popoln obroček ta mišica ni; vitre ne prehajajo druga v drugo niti ob ustnih kotih niti ob središnici.
Op.: zapira usta.
Mišice ob nosni odprtini.
M. nasalis prihaja od zgornje čeljustnice iz bližine Podočnika; prehaja pahljačasto razprt v aponevrozo na nosu. Tri porcije ima. Pars transversa je lateralna, pars alaris je srednja; spodnja in najbolj medijalna prehaja v nosni pretin kot depressor septi narium.
Mišice v obličju so diferenciran platysma; pravijo jim tudi mimične mišice; vse jih zalaga n. facialis.
Pož.:	aa. supraorbitalis; zygomaticoorbitalis;
transversa faciei; infraorbitalis; maxillaris externa.
A'Vlsice ob čeljustih (žvekalke).
M. masseter poteka od ličnega mostička k veji spodnje čeljustnice.
Zgrajen je v dveh skladih; povrhnji je priraščen kitasto na lični mostiček in je pripet mesnato na čeljust- j. nično vejo; pri globokem skladu je razmerje obratno.
Op.: pritegne odmaknjeno spodnjo čeljust.
Pož.: a. masseterica (a. max-tft. int.); a. trans->• versa faciei (temporalis superficialis); a. buccinatoria; a. alveolaris sup. post. (art. maxillaris int.).
M. temporalis je priraščen ob dno senčne kotan;e med lineo temporalis inferior in cristo iufratemporalis; ! leži pod ličnim mostičkom in je pripet na proc. corono- 1 ideus mandibulae. Fascia temporalis, razpoljena ob ličnem mostičku v dvoje, ga ovija, in mu je tudi v I nasadišče.
Op.; poteza spodnjo čeljust navzgor in navzad. 1
M. pterygoideus externus ima dve porciji; ena je| priraščena ob lateralno ploskev proc. pterygoidei; druga na alo magno ossis sphenoidalis,- Obe sta pripeti ob sklepovni odraslek spod. čeljustnice. Vnanji pterygoidei konvergirajo navspred.
Op.: potegne čeljust iz ponvice in jo pomakne na, tuberculum articulare. Premenjema innervirani mišici meljete.
Pož.: rami art. maxillaris externae.
M. pterygoideus internus'je priraščen med lame-. lama procT'pterygoidei v fossi pterygoidei in je pripet ob notranjo ploskev mandibularnega vogala vštric ma-
setrovega nasadišča. V poki med vnanjo in notranjo miš. pterygoideus potekata n. mandibularis in lingualis.
Op.: poteza spodnjo čeljnstnico navspred in jo primika zgornji.
i Pož.: rami art. maxillaris int.
Vse žvekalke inervira ramus III. trigemini.
C.	Mišičje za zgornji ud ob trupu.
Ramensko mišičje.
Ramenske mišice so vse na en sklep. Porazrejene so ob lopatici in ob zgornjem koncu nadlehtnice tako, te ostaneta tipu dostopna le acromion in spina scapulae.
■At. deltoideus daje rami okroglino. Naraščen je v lokasti črti na akromijalnem koncu ključnice, na akromij (kolčico), na spino, na infraspinalno fascijo; pripet je Pa na tuberositas deltoidea liumeri. Med mišico in i Oberculum majus je bu rsa subdeltoidea.
Op.: dviga leht do horizontale.
In.: n. axillaris.
Pož.: a. circumflexa humeri post.
M. subscapuiaris je priraščen v fossi subscapularis 111 je pripet na tuberculum minus. Pod kito mu leži ^ursa subscapularis, ki je v odprti zvezi z radenskim sklepom.
Op.: vrti leht prouatorično in jo adducira.
In.: nn. subscapulares.
Pož.: aa. subscapulares.
:<rj. št. 41.
113
8
i M. supraspinatus polni fosso supraspinato in je v njej naraščen. Kita teče pod korakoakrominalnim liga-mcntom in je pripeta na tuberculum maius.
Op.: dviga leht in napenja ovojnico sklepa.
In.: n. suprascapularis.
u M. infraspinatus je naraščen v kotanji istega imena) in je pripet na tuberculum maius.
O p. rotira leht supinatorično (v nie) in napenja) ovojnico.
In.: n. suprascapularis.
Pož.: a. transversa scapulae (subclavia); circumflexa scapulae (axillaris).
J' M. teres minor leži tik ob prejšnjem. Priraščen ie ob lateralni rob lopatice in je pripet ob tubercului« maius..
Op.: supinatorična rotacija lehti.
In.: n. axillaris.
Pož.; a. subscapularis; circumflexa scapulae.
*-M._teres maior je caput scapulare latissimi dors Priraščen je ob spodnji vogal lopatice in je pripet »: cristo tuberculi minoris (tako tudi latissimusl). Ob k# je pogosto sluzinat mešiček. Skozi presledek mel mišicama teres maior in minor gre dolga tricepsoV' glava (glej okna v pazduhi).
Op.: rotira leht pronatorično.
In.: n. suprascapularis.
Pož.: kot preje.
k
Mišice na nadlehti.
imamo- dvoje skupin: sprednjo sestavljajo vpo-g i b a 1 k e , zadešnjo pa i z t e z a 1 k e.
Vpogibalke (Flexores).
■ ? M. biceps brachii je mišica na dva sklepa; priraščen je z dvema glavama na lopatico in je pripet po dolgi kiti na tuberositas radii.
Dolga ali lateralna glava je priraščena na .tuberositas, sup.ragleaoid.alis prav v ramenskem sklepu in izstopa po sulcus intertubercu laris iz sklepa; pri tem jo ovije v.agrna mucosa intertubercu lari s.
Kratka, ali medij alna glava je. priraščena na proc. coracoideus. Ob straneh očito izbokle mišice je Po ena brazda: sulcus bicipitalis medialis in lateralis. Po prvi potekajo žile lehti.
| Pod radijalnim nasadkom kite je sluzinat mešiček. Od zgornjega dela . kite gre na ulnarno stran široka kitasta spojina v fascijo podlehti: lacertus fibro-su s. Tudi 3. in še 4. glavo'ima časih biceps-j» Op.: vpogiba komolčni sklep; dviga leht; supinator, i In.: n. musculocutaneus.
Pož.: a. axillaris in brachialis.
P M. coraco-brachialis poteka od proc. coracoideus k nadlehti. Skozi njega poteka n. musculocutaneus (perforans Casseri). i Op.: dviga leht.
In.: n. musculocutaneus.
115	s*
Pož.: aa. circumflexae humeri.
’\ M. brachialis je priraščen z dvema jezikoma di-staino od deltoidovega narastišča; vitre dobiva tudi še od ovojnice komolčnega sklepa in se nato pripne na tuberositas ulnae.
Op.: vpogiba komolčni sklep.
In.: n. musculocutaneus.
Pož.: aa. collaterales ulnares; a. brachialis; recurrens radialis.
Iztezalke (Extensores).
» M. triceps brachii je edina mišica te skupine; dve njenih glav: c a p u t mediale in laterale sta na en sklep, tretja: c a p,ut longum je na dva sklepa.
Cap ut 1-a teVad e je priraščen na zadešnjo plat humera prav do pod tuberculum maius in razun tega še na septum intermusculare laterale.
Caput in e di a 1 e je priraščen na notranjo plat humera. Distalno ima vedno širše narastišče,, tako da doseže lateralni epikondil in pogleda izpod lateralne glave.
C a p u t longum je na dva sklepa in je prirašče» na tuberositas infraglenoidalis scapulae.
Kita je pripeta na oleeranon iri je vsem trem glava« skupna. Med caput mediale in laterale poteka n. ra dialis.
V membranozni del tricepsove kite je vkladei a n c. o n a e u s izpet od lateralnega epikondila na z® dešnji rob ulne.
Op.: izteza sklep v komolcu.
In.: n. radialis.
Pož.:	a. circumflexa humeri post.; profunda
brachii; brachialis.
Mišice na podlehti.
Govorimo o yolarnih, radijalnih in dorzalnih mišicah na podlehti.
Volarne mišice.
Zložene so v štiri sklade; vrhnja dva sklada segata še na humerus. V prvem (povrhnjem) skladu so mišice, ki vladajo pod komolčnim in radijo-ulnarnim sklepom in nad onim v zapestju kot fleksorji ozir. pronatorji. V drugem in tretjem skladu so vpogibalke prstov, v četrtem skladu je. ena mišica za radijoulnarni sklep.
Povrhni sklad je priraščen na epicondylus medialis humeri in na lastno fascijo kot caput commune in ima štiri mišice.
. M. pronator teres je z enim delom priraščen tudi na iilno (caput ulhäre) in je pripet ob lateralno ploskev radija nekam do srede podlehti. N. medianus gre navadno skozi njega. Med njim in med bicepsom je art. brachialis.
Op.: pronator; flexor cubiti.
In.: n. medianus.
Pož.: a. brachialis; ulnaris; radialis.
M. flexor carpi radialis se osamosvoji šele v spodnji polovici podlehti. Kita' mu drži v kanalu med mul-
tätigulum maius in lis. carpi radiatum in je pripeta na Volarni plati ob bazo druge metakarpalne kosti.
Op.: vpogiba roko na radijalno stran.
In.: n. medianus.
Pož.: a. radialis.j j, M. palmaris longus ima kratko glavo in dolgo kito, ki prehaja čez lig. carpi volare v palmarno aponevrozo. Palmaris longus je zelo raznoličen; pogosto je rudimentären.
Op.: vpogiba roko.
In.: n. medianus.
Pož.: a, ulnaris. tv M. flexor carpi ulnaris prihaja z enim delom iz caput commune, deloma pa je naraščen na zadešnji rob ulne. Kita mu je pripeta na os pisiforme, odkoder se izteza še na bazo pete metakarpalne kosti kot 1 i g. pisometacarpeum in na hamulus ossi hamati KSt lig. pisohamatum. Humeralni odsek je priraščen z enim jezikom na ulnaren epikondil, z drugim na oleeranon. Med jezikoma prestopa n. ulnaris.
Op.: ulnarna fleksija roke.
In.: n. ulnaris.
Pož.: a. brachialis; ulnaris.
( . , Drugi in tretji sklad je digitalni sklad; v njih sta skupni vpogibalki prstov in v.pogibalka palca.
,;i M. flexor digitorum sublimis'o r a t u s) prihaja iz caput commune — caput humerale, priraščen je tudi na radius — cap’ : radiale in ima štiri kite v dveh legah. Vrhnji kiti vladata' sredinec in prstanec, globlja pa kazalec in in.ezinec. Med humeralno in radi-
jalno glavo prestopa n, medianus. Vse štiri kite gredo pod lig. carpi transversum v dlan in nato k prstom, kjer so pripete v dvoje razcepljene ob srednjo falango. Skozi razcep drži kita globokega fleksorja.
Op.: vpogiba prste.
In.: n. medianus.
Pož.: a. radialis; ulnaris. i/j ,\1. flexor digitorum profundus -(p e r f o r a n s) je priraščen na ulno in na membrano interosseo. Njegove štiri kite so'pripete na štiri tročlene prste; kite 3., 4. in 5. prsta imajo skupno glavo; kita kazalca ima izolirano glavo. Kite pasirajo razporek v kitah mišice flexor sublimis (chiasma Camperi) in so pripete na končne falange.
Op.: vpogibalka prstov.
In.: meso za kazalec n. medianus; ostalo n. ulnaris.
Pož.: a. ulnaris; interossea volaris.
> M. flexor pollicis longus je priraščen na sprednjo plat radija in na membrano interossea. Kita je pripeta na končno falango palca.
Op.: vpogiba palec.
In.: n. medianus.
Pož.: kot preje.
/l Pronator quadratus tvori četrti sklad. Vitre mu Potekajo povprek od radija na ulno in zakrivajo spodnji radijo-ulnarni sklep.
Op.: pronira (obrača v prav) odvijajoč se od
radija.
In.: n. interosseus volaris (n. medianus).
Pož.: a. interossea volaris.
Mišice na radijalni strani podiehti.
M. brachioradiaiis ima nasadišče na humeru, na cristi radialis liumeri in na septum intermusculare gor do lateralne tricepsove glave in pokriva pri tem n. radialis. Kita mu poteka ob strani podiehti — čez kito se vijejo mišice za palec — in je pripeta na proc. styloideus radii.
P p.: vpogiba sklep v komolcu in supinira (obrača v nie).
In.: n. radialis.
Pož.: aa. collaterales; recurrens, radialis. v M. extensor carpi radialis longus prihaja od margo lat. liumeri in je pripet dorzalno na bazo 2. meta-karpalne kosti.
Op.: dorzalna radijalna fleksija roke.
In.: n. radialis.
Pož.: a. collateralis radialis; a. recurrens-radialis.
M. extensor carpi radialis brevis je priraščen na lateralni epikondil; kita mu prestopa skupno' s kito prejšnjega skozi .drugi predor v lig. carpi dorsale in je pripeta dorzalno ob bazo 3. metakarpalne kosti.
Opravki, innervacija in prehrana kot pri prejšnjem.
M. supinator je priraščen na lateralni rob ulne, na lig. annutare in na lateralni epikondil: ovija se krog radija in je pripet pod tuberositas radii. Skozi njega prestopa ramus profundus n. radialis.
Op.: obrne radius v nie.
In.: n. radialis.
Pož.: a. recurrens interossea: rec. radialis.
Mišice na dorzalni strani podlehti.
M. extensor carpi ulnaris je priraščen na epicon-dylus lateralis humeri, na lastno-fascijo in na zadešnji rob ulne. Kita mu drsi skozi, 6. predor v lig. carpi dorsale in je pripeta na grčo baze 5. metakarpalne kosti.
Op.: dorzalna ulnarna fleksija roke.
In.: n. radialis.j'
Pož.: a. interošsea dorsalis.
M. extensor digitorum communis in- pa extensor carpi radiSalis brevis imata caput commune, ki je priraščen na lateralni epikondil in na lastno fascijo. Meso se mu porazdeli v tri glave in prehaja v štiri kite, ki drse po..četrtem predoru v. lig. carpi dorsale; kite stopijo na hrbtišča štirih tročlenih prstov, se razpredejo v dorzalno aponevrozo in so pripete na končno falango. Mezinec in prstanec imata skupno glavo. Na mezinec gre še posebna kita, prihajajoča od majhne posebne glave na ulnarni strani mišice. Ta kita gre skozi poseben, in sicer 5. predor v lig. carpi dorsale. Ta del mišice opisujejo kot extensor ti i g i t i. Y. p r o -P r i u s,
O p. izteza prste.
In.: n. radialis.
Pož.: kot preje.
Pod temi mišicami je še sklad mišic, ki jih dele v dve skupini: v ulnarno in v radiialno dvojico.
Ulnarna skupina ima mišici: m. extensor indicis Proprius in extensor pollicis longus:
Ul M. extensor indicis proprius prihaja od ulne, kita mu drsi skozi 4. predor lig. carpi dorsalis na kazalec-
Op.: izteza kazalec.
In.: n. radialis.
Pož.: a. interossea dorsalis in volaris.
J) M. extensor pollicis longus je priraščen na ulno in membrano interosseo. Kita stopa.. skozi tretji predor 1 lig. carpi dorsalis, se vije čez kite dolgih radijalnih iztezalk roke in je pripeta na končno falango palca.
Op.: izteza palec.
In.: n. radialis.
K radijalni dvojici spadata m. extensor pollicis "k brevis in m. abductor pollicis longus. Priraščena sta drug poleg drugega na ulno, vijeta se na to čez radi-^, jalne karpalne ekstenzorje in stopata skozi 1. predor dorzalne karpalne vezače. Extenzor je pripet na I. falango palca, abductor na bazo palčeve metakarpalne kosti.
In.: n. radialis.
Pož.: kot preje.
Lig. carpi dorsale je precej poljubno omejničen kos podlehtnične fascije; v njem je 6 kanalov ali predorov prevlečenih v sinovijalno mreno.
V 1. predoru drse kiti mišic: abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis.
V 2. predoru sta kiti obeh radijalnih karpalnih ekstenzorjev.
V 3. predoru ima kito extensor pollicis longus.
V 4. predoru je kita skupnega ekstenzorja in pa kita kazalcu lastnega ekstenzoria.
V 5. predoru ima kito extensor digiti V. proprius.
V 6.	predoru	drsi	kita ulnarnega	karpalnega
ekstenzorja.
Mišice na roki.
Na roki gre za roki lastne mišice po eni, za k o n č i n e p o d 1 e h t n i h mišic po drugi strani.
Roki lastne mišice leže ali v presledkih med dlan-skimi kostmi ali pa so zbrane v kepah ob robovih roke. Tako kepo imamo. ob. palčevi plati kot thenar in ob mezinčevi	plati kot	h y p	o t h e n a r. Med	palčevo in
mezinčevo	kepo je	dlan:	vola m a n u s.	Neposredno
pod dlansko kožo je aponeurosis palmaris.
Dorzalna stran roke.
Le izjemoma vidiš tu mišice: m. extensor digiti medii proprius in m. extensor indicis proprius anomalus.
Kite prstnih ekstenzorjev so trakaste in so med seboj zvezane po anastomozah (iuncturae ten-dinum); na prvih falangah se še prepletajo s kitami mišic: interossei in lumbricales in se razpregajo v tri-kotaste iztezalne apo nevroze (iztezalne pre-Prege). Kite iztezalk so	pripete na srednjo falango,
vrhovi iztezalne preprege pa na končno. Lateralno snopje iztezalnih aponevroz je tako uravnano, da izteza 2. in 3. sklep, obenem pa vpogiba 1. (temeljni) sklep.
Palma 'manus. (D 1 a n.)
Koj pod kožo ležeča močna preprega apo-heurosis palmaris krije vse mišice in kite. Ob mezinčni
del preprege je naraščen m. palmaris brevis; je to kožna mišica, ki nagubava kožo nad proksimalnim delom mezinčeve kepe (hypothenar).
'jf. Mm. Iumbricales so priraščeni na kite mišice flexor digitorum profundus. Štirje so torej in njih kite izžarivajo ob radijalni plati 4 temeljnih sklepov v dor-zalno iztezalno preprego.
In.; 1, 2, 3 n. medianus; 4 n. ulnaris.
Kite dolgih vpogibalk za prste (in pa n. medianus) prestopajo pod lig. transversum v dlan. Drse pri tem v sluzinastih povitkih.
Na prste so pritisnjene te kite po skorjastih povitkih, ligamenta vaginalia, spletenih iz povprečnih in križajočih se vlaken.
Končine zafiprstnih vpogibalk so tako-le zgrajene: sublimis ima ob temeljni falangi v dvoje razcepljeno kito; cepa se zopet spojita ob srednji falangi; tako ima sublimis v kiti razporek, ki prepušča kito mišice profundus. Odtod velja tudi sublimis kot perforatus, profundus pa kot perforans. To razmerje med kitami imenujejo tudi chiasma tendinum C a m p e r i.
Vincula tendinum so spojine med kitami in kostmi; po njih teče tudi kri h kitam.
Ločimo mm. interossei dorsales in volares.
Mm. interossei dorsales so 4, vsak ima po dve * > i glavi. Prvi je najmočnejši. Na sredinec pripenjata c dva, na kazalec in prstanec pa po en interosseus 11 dorsalis kito. Priraščeni so na metakarpalne kosti, pri-
peti so na prve falange. Njih kite prehajajo deloma tudi v iztezalno preprego.
'	M"1, interossei volares so 3 in imajo po eno glavo.
Prihajajo od prstu lastne metakarpalne kosti in gredo v prstu lastno iztezalno preprego. i. gre na ulnarno Plat 2. prsta, 2. in 3. na radijalno plat 4. in 5. prsta.
Op.. Interossei dorsales so abduktorji, interossei volares pa so adduktorji. Obe skupini sočasno inner-virani vpogibata prste v 1. sklepu in jih iztezata v 2. j in 3. sklepu (slično kot lumbricales) (vsled spojin z j dorzalno aponeVrozo).
In.: obe skupini innervira f,, profundus n. ulnaris.
M. adductor pollicis ima dve glavi; ena je priraščena na 2., druga pa na 3. in 4. metakarpalno kost. Med glavama poteka art. radialis. Kita je pripeta na sezamasto kost ob prvem sklepu.
I n.: r. profundus n. ulnaris.
Obstranska interossea imenujemo: abduetor pollicis brevis in abduetor digiti quinti.
^jAbductor pollicis brevis gre od čolnička (naviculare) k robu prve falange; je torej v robu tenarja.
Op.: abducira palec.
In.: n. medianus.
-Tik ob' abduktorju leži flexor pollicis brevis. Pri-, faščen je na lig. carpi transversum in je pripet na obe j^zamasti kosti ob 1. sklepu. Pod abduktorjem in ■eksorjem je opponens pollicis. Ta je priraščen na lig. Carpi transversum in je pripet na radijalni rob palčeve " Metakarpalne kosti.
In.: n. medianu's.
M. abductor digiti quinti je v ulnarnem robu hipo-tenarja. Izpet je med pisiforme in latowliiw ploškvijo 4 falange.
M. flexor brevis digiti quinti leži tik ob abduktorju.
Izpet je med lig. carpi transversum in fi. falango.
M. opponens digiti V. tvori — kot v tenarju — globlji 2. sklad. Izpet je med kavkljem hamata in ulnarnim robom 5. metakarpalne kosti.
In.: n. ulnaris.
Abductor pollicis brevis, adductor pollicis in abductor digiti quinti so modificirani interossei. Ti trije interossei prišteti k 3 volarnim in 4 dorzalnim med-kostnim mišicam bi torej dopolnili število medkostnili mišic na 10.
Skupi mišic ob zgornjem udu.
Vršnik v ramenskem okolišu je kolčica, acromion; ramensko okroglino pa tvori m. deltoideus. Med tem in med pectoralis major je presledek: sulcus deltoideo-pectoralis (v. cephalica). Kranijalni del	presledka	ie	1
razprt v Mohren h eimov trikot,	trigonun
deltoideo-pectorale.	1
Pazduho ostenjajo z zadešnje plati: scapula subscapularis, latissimus dorsi; z lateralne plati: biceps f humerus in coracobrachialis; z medijalne plati: koš ' serratus anticus; s sprednje: pectoralis major.
Latissimus dorsi in teres major po eni, teres mino in scapula po drugi strani mejničijo presledek, ki S deli dolga tricepsova glava v dvoje: v medijaln in lateralno pazdušno okno.	iZl
Lateralno je štirioglato. Mejniči ga spredaj: humerus, zadaj: dolga glava tricepsa, zgoraj: teres rninor, spodaj: teres major. (Art. circumflexa humeri post. in n. axillaris.)
Medijalno okno je trioglato. Vrh gleda na zadaj. Baza trikotnika je: triceps, kraka pa sta mu: teres major in teres minor. (Art. circumflexa scapulae.)
Na nadlehti so zbrane iztezalke in vpogibalke v dvoje mišičjih izbuhljin, povitih krog in krog s fascijo.
F o s s a c u b i t a 1 is. drži navzgor v sulcus [cubitalis uTnar.is in radialis; navzdol pa v sulcus antibrachii ul naris in radialis. Radijalna brazda zija v celi dolžini; pokrita je le s fascijo. Sulcus ulnaris pa drži v caput commune v globino in ga zastirata flexor sublimis in pronator teres; tako nastane canalis cubitalis.
. Fascia antibrachii je pripeta na ulno. Na Palmami strani tvori 3 predale: radijalnega za radijalno, ulnarnega za ulnarno mišično skupino, srednjega pa za vpogibalke, za palmaris longus in za flexor carpi radialis.
Tudi mišični skupi na dorzalni strani so ločeni po fascijalnih disepiinentih.
D.	Mišičje na spodnjih udih.
Mišice ob kolku.
Mišice ob kolku so priraščene na notranje in na zunanje medenične stene, pripete so pa na trohantra.
M. iliopsoas ima dva dela; oba sta pripeta po skupni kiti na troehanter minor.
Krajši del, m. ilia.cus, je priraščen na notranji plati lednične lopate dol do vstopa v malo medenico (do terminalne zgibe = linea arcuata).
Daljši del, m. psoas maj.or je priraščen na telesa in obstranske odrasleke zadnjega torakalnega in vseh lumbalnih vretenc. — M., iliopsoas prestopa pod lig. Pouparti; na ta ligament mu je tudi pripeta fascija: fascia iliaca. Mišici je še poddružen psoas minor. Pod kito, in sicer ravno nad kolčnim sklepom je pro-stören sluzinast meliPV brazdi med mišicama psoas in iliacus leži n. femoralis.
Op.: ypogiba sklep v kolku; rotira stegnenico na zunaj.
In.: plexus lumbalis.
Pož.: a. subcostalis; aa. lumbales; iliolumbalis.
M. glutaeus maximus kaže groba povesma. Priraščen je na lumbodorzalno faseijo, na tuerositas ossis ilium (nad zadešnjo glutealno črto), na lig. sacro-tuberosum in ob prva dva ritna vretenca.
Aponevrotično se pripenja na labium laterale lineae ■ asperae femoris (tuherosltas glutaea): z enim delom se pa vtaplja v tractus iliotibialis fasciae latae. Med njim in velikim trohantrom je bursa trochanterica.
Op.: izteza sklep v kolku.
In.: n. glutaeus inferior.
Pož.: a. iliolumbalis; circumflexa ilium prof.
M. glutaeus medius leži s spodnjim delom pod prejšnjim. Priraščen je na lednico med sprednjo in
zadnjo glutejalno črto in pa na trdno fascijo stegna. Pripet je na trochanter major.
Op.: abducira stegno.
In.: n. glutaeus superior.
Pož.: art: glutaea sup. (hypogastrica); a. circumflexa lat.
M. glutaeus minimus je priraščen med sprednjo in spodnjo glutejalno črto in je pripet na vrh velikega trohantra. Glutaeus medius ga pokriva.
Op.: abducira stegno; sprednje vitre rotirajo Stegno na znotraj.
In.: n. glutaeus' superior.
Pož.: kot pri prejšnji mišici.
M. piriforrnis je priravnan ob spodnji rob mišice gluta.eus minimus. Priraščen je na srednjo ploskev križnice ob prvih treh križničnih zijavkah. Skozi foramen ischiadicum majus prestopa iz medenice in je Pripet na trochanter major.
Op.: rotira bedro na ven.
In.: plexus sacralis. V
Pož.: aa. glutaea sup. in inferior.
M. obturator internus je priraščen na notranjo plat membranae obturatoriae in na njen koščen proj. Canalis °bturatorius ostane prost. Kita mu drsi po kosti manjše lshijadične zareze, kot po sklepovni ploskvi, stopi skozi foramen ischiadicum minus in je pripeta v fossi 'rochanterici. V kito se mu vtapljata tudi musculi ge-. melli; zgornjemu od teh je \ nasadišče spina ischiadica, -sPodnjemu pa tuber ischiadicum. Čez zadešnjo plat mišice poteka 11. ischiadicus/
Op.: rotira bedro na ven.
In.: n. ischiadicus.
Pož.: a. glutaea inf.
M. quadratus femoris leži pod spodnjim robom spodnjega gemela. Izpeta je ta mišica povprek med tuber ischiadicum in cristo intertrochanterico.
Op.: rotira bedro na ven in ga adducira.
In.: n. ischiadicus-
Pož.: a. glutaea inf.; a. circumflexa femoris medialis; a. obturatoria.
M. obturator externus je priraščen na membrano obturatorio in ob medijalnem in zgornjem robu foraminis obturati. Kita se mu vije okoli stegneničnega vratu in je pripeta v to.tanjico ob velikem trohantrir
Op.: vrti bedro na*vfcn in ga abducira.
In.: n. obturatorius.
Pož.: art. obturatoria.
Mišice na stegnu.
Vse te mišice povija trdna fascia lata; ta je pripeta nad kondiloma po dveh disepimentih (lig. intermuscu-laria) na kost.
M. tensor fasciae latae je priravnan ob spredni ■ rob srednjega gluteja in poteka pred trohantrom ' tractus iliotibialis, segajočim do krače.
Op.: izteza sklep v kolenu in abducira bedro.
In.: n. glutaeus superior.
Pož.: kot glut. medius in minimus.
I.	Iztezalke.
M. sartorius poteka od sprednjega gornjega led-ničnega trna čez sprednjo stran bedra k medijalnem kondilu in pripenja mahalčasto kito na tuberositas tibiae. Poleg sartorija so pripeti še m. gracifis in semiten-dinosus; vse tri kite tvorijo pes anserinus. Sartorius je najdaljša mišica človeškega telesa*
Op.:	pri	vpognjenem	kolenu	zavrti	kračo	na
znotraj.
In.: n. femoralis.
Pož.: a. femoralis; a. genu suprema.
M. quadriceps femoris izteza sklep v kolenu. Ima 4 glave: tri na en sklep (Vasti), eno na dva sklepa
M. rectus je povrhna glava. Pripeta na sprednjk spodnji lednični trn in ob acetabularni rob poteka navpik navzdol po stegnu in je pripeta s široko kito na tuberositas tibiae. V kito je vmeščena sezamoidna kost: patella.
M. vastus lateralis prihaja od velikega trohantra,. od labium laterale lineae aspera^ in od septum inter-musculare laterale.
M. vastus intermedius je priraščen na sprednjo plat stegnenice; zgoraj mu je v mejo linea intertrochanterica. Par globoko ležečih povesem je pripetih na ovojnico ob kolenu in jo priteza:	musculus ai.t i cularis
ge n u.
M. vastus medialis je priraščen na labium mediale lineae asperae in na septum intermusculare mediale.
(rectus).
Vsi trije vasti se vtope v kito, ki jo ima rectus. Meso ni enakomerno ob stegnenici razdeljeno: lateralno ga je več, medijalno pa sega nižje.
O p.: izteza koleno.
In.: n. femoralis.
Pož.: a. circumflexa femoris lat.; rr. perforantes a. profundae femoris.
II.	Adduktorji. (Primikalke.)	v'
Skupina adduktorjev leži med iztezalkami in vpo-gibalkami sklepa v kolenu. Primikalke so porazrejene v 3 skladih.
M. pectineus, adductor longus, m. gracilis so v 1. skladu.
M. pectineus je priraščen na pecten ossis pubis in je pripet na lineo pectineo. On in iliopsoas mejničita fosso iliopectineo.
Tn.: n. femoralis; n. obturatorius.
Pož.: a. pudenda externa; a. circumflexa femoris medialis; a. obturatoria.
M. adductor longus je mahavčasto razprt. Na ozko priraščen pod tuberculum pubicum na sramni kosti ;e na široko pripet ob lineo aspero do pod srede stegnenice.
In.: n. obturatorius.
Pož.: kot preje.
M. gracilis je vitka mišica na dva sklepa. Priraščena je ob stiki sramnic (symphysis ossium pubis); kita ji prehaja v pes anserinus in je pripeta na tube-rositas tibiae.
In.: n. obturatorius.
P o ž.: kot preje.
M. adductor brevis tvori 2. sklad. Izpet je med spodnjo sramnično vejo in lineo aspero.
In.: n. obturatorius.
Pož.: kot preje.
M. adductor magnus je v 3. skladu. Priraščen je na obeh vejali sramnice in na tuber ischiadicum in je pripet s široko kito na lineo aspero doli do medijalnega epicondila. V spodnjem delu je razporek za prestop femoralne arterije in vene; v zgornjem delu je par Presledkov za rami perforantes art. profundae femoris.
In.: n. obturatorius.
Pož.: a. obturatoria; aa. perforantes.
Vsi adduktorji tudi v p o g i b a j o sklep v kolku. Njih mogočen razvoj je pogoj za pokončno hojo.
III.	Vpogibalke.
Vpogibalke kolena so na zadešnji plati stegna; vse: biceps femoris, semitendinosüs in semimembrandsas so Priraščene na tub er ischiadicum.
M. biceps femoris ima dvoje glav: dolga je priraščena na tuber ischiadicum, kratka pa na lateralni krajevec lineae asperae ob njenem spodnjem koncu; glavi ste pripeti na capitulum fibulae.
O p. vpogiba sklep v kolenu, izteza sklep v kolku.
In.: n. ischiadicus (tibialis in peronaeus).
Pož.: a. circumflexa femoris medialis; aa. perforantes.
M. semitendinoiSRima približno v sredini kitasto pego (inscriptio tendinea). Okoli tibije se vije in je nanjo mahalčasto pripet (skupno z m. sartorius in gracilis: pes anserinus). Pod kito je sluzinast mešiček.
Op.: vpogiba koleno in ga obrača v prav.
In.: n. ischiadicus.
P o ž.: rr. perforantes.
M. semimembranosus je enopernata mišica; plo-šnata kita mu je pripeta na medijalni kondil tibije; en del kite pa prehaja kot lig. popliteum obliquum v ovojnico sklepa.
Op.: vpogiba koleno.
In.: n. ischiadicus.
Pož.: kot preje.
Mišičje na krači.
Deliti ga je v 4 skupine. 1. skupina leži spredaj na medkostni membrani, 2. prikriva mečnico, 3. je po-vrhna plast meč (sura), 4. leži zadaj na medkostni membrani.
Prva skupina. . i
M. tibialis anterior leži tik ob piščali. Priraščen je na njeno lateralno plat, na medkostno membrano in na lastno fascijo. S kito prestopa pod-" tig? cruciatum in jo ima pripeto na 1. cuneiforme in na f. metatarzalno kost.
Op.: dviga notranji rob noge (supinatio).
I n,: n. peronaeus profundus.
Pož.: a. tibialis ant.; a recurrens tibialis ant.
IU
M. extensor digitorum longus Jdzi lateralno od prejšne mišice. Priraščen je na lateralno golenično grčo, ^ na fibulo in na membrano interosseo. Kita gre v 4 cepe; leži v posebnem predoru pod lig. cruciatum in so cepi pripeti na 4 tročlenih prstih.
Op.: izteza 4 tročlene prste na nogi-
In.: n. peronaeus profundus.
P O ž • j>oi preje.
M. ßerön'äeus fertius štopa pod lig. cruciatum skozi isti predor kot prejšna mišica; kito pa pripenja na bazo ossis metatarsr.V. Smatrajo ga za izoliran del dolgega ekstenzorja.
Kite dolgega ekstenzorja in (tretjega) peroneja tišči lig, f u n d 1 f o. r m_e na podklado. Ligament sc- 'c stavljajo vlakna prihajajoča iz sinus tarsi in vtapljajoča se v lig. cruciatum.
Op.: skupaj s tibialis anterior dorzalno vpogiba nogo v skočnem sklepu; sam zase pa pronira nogo.
In.: n. peronaeus profundus.
Po ž.: kot preje.
M. extensor hallucis longus je polpernata mišica, Priraščena na fibulo in na medkostno membrano. Kita stopi na jasno med tibialis anterior in extensor longus in stopa skozi poseben predor pod lig. cruciatum k palcu.	"	'	"	'
Op.: izteza palec.
In.: n. peronaeus profundus.
Pož.: kot preje.
Kite te prve skupine tišči lig. transversum na kost. Ligament je pripet na tibijalrii greben in sprednji rob fibule. Križna preprega (lig. cruciatum) ima dva kraka. Prvi je izpet od gležnja na piščali na articulatio calcaneo-cuboidea; drugi pa od 1. klina k gležnju na fibuli. Pod ligamentom so 3 predori: 1. medijalni za m. tibialis, 2. za m. extensor hallucis, 3. za mm. extensor digitorum longus in peronaeus tertius.
Vsi člani te skupine so dorzalni fleksorji noge; pri fiksirani nogi vpogibajo kračo navspred (hoja!).
M.i pCi i,,,,,™., longus leži povrhno. Priraščen je na lateralni kondil tibije in na fibulo; med obema porcijama prestopa n.- peronaeus.
vi (r. .v
M. peronaeus brevis leži pod prejšnim; priraščen je ob spodnjo polovico fibule. Kiti obeh peronejev potekate ob lateralni plati lateralnega gležnja- Tu jih tiščita na . podklado retinaculum ” p' e r o n a e -p r u m superius in retinaculum inf'erius; 'fa ju tišči ob calcaneus. Peronaeus brevis pripenja kito na tuberositas ossis metatars. V.: kita dolgega peroneja pa leži v žlebasti drsi ossis cuboideg se izteza preko podplata in je pripeta na tuberculum ossis metatars. I.
Op.: dvigata vnanji rob noge; pronacija.
In.: ramus superficialis n. peronei.
Pož.: arteria genu inferior lateralis: art. pcronaea; a. tibialis ant.
Druga skupina.
Tretja skupina.
V to skupino spada triglavifm. triceps surae. Po-vrhni dve glavi imenujejo m. gašFrocnemius, tretja, globlje ležeča glava je ni. soleus.
M. gastrocnemius ali biceps surae je priraščen na
/. at	rt»
'stegnenična kondila nad sklepovno ploskvijo; fossa poplitea je torej po njem s spodnje strani omejničena. Sredi meč se glavi združite. Medijalna glava je obsežnejša.
M- plantaris je zakrnjena (rudimentarna) mišica. Priraščena je ob lateralni kondil na stegnenici. Njegova dolga in vitka kita leži med miš. gastrocnemius in soleus.
M. soleus je priraščen	na capitulum	fibulae, na
fibulo, na poplitejalno črto tibije in na kitast trak izpet od fibule na tibijo. Pod to preprego je kanal — canalis Popliteus — za poplitejalno arterijo in n. tibialis.
Vse 3 glave imajo le eno	»Ahillovo«	kito	(tendo
Achillis) in ta je pripeta na tuber calcanei. Pod njeno insercijo je sluzinast mešiček.
Op.: plantarna fleksija	v	skočnih sklepih	(tako-
zvano iztezanje) in vpogibanje v kolenu.
In.: n. tibialis.
Pož.: a. tibialis post.;	a.	peronaea;	aa.	surales
(a. poplitea).
Četrta skupina.
M. popliteus je priraščen s kito v žlebiču na lateralnem femoralnem kondilu; poteka pošev čez podko-
lenico in je pripet na medija'lni tibijalni kondil nad po-plitejalno črto.
Op.: rotira tibijo na znotraj.
In.: n. tibialis.
Pož.: veje a. popliteae.
M. flexor digitorum longus je priraščen na tibijo od poplitejalne črte do gležnja. Ob gležnju se pokaže izpod njegove kite m. tibialis posterior. V podplatu se mu kita razcepi.
Op.:, vpogiba t?rste.
In.: n. tibialis.
M. tibialis posterior je srednja mišica v tej skupini in je priraščena pretežno na medkostno membrano-Njegova kita seže pod ono dolgega fleksorja in jo križa in drsi po medijalni drsi tibijalnega gležnja; pripeta je na tuberositas navicularis. Lateralno od te drse je ona za flexor communis. Preprega čez drsi: lig. 1 a c i n i a t u m spreminja drsi v kanale.
Op.: plantarna flcksija v skočnem sklepu; supi-nacija z addukcijo.
In.: n. tibialis.
Pož.: a. tibialis post.; a. peronaea.
M. flexor hallucis longus je najmočnejša mišica te skupine. Kita ji drsi v zarezanem proc. posterior tali in je pripeta na končno falango palca; v podplat se zvije pod sustentaculum tali. Kita ima spojine z ono dolgega skupnega fleksorja.
Op.: vpogiba palec (odmotava nogo od tal).
In.: n. tibialis.
Pož.: a. peronaea.
}
Mišice noge.
Tudi tukaj je razločevati nogi lastne mišice od končnikov mišic ob krači.
So gotove razlike med mišičjem ob roki in onim ob nogi.
Tako se je vmaknil flexor d i g i t o r u m s u b -limis v podplat in je postal nogi lastna mišica, tvo-reča izbuhljino sredi med obrobnima izbuhljinama, odgovarjajočima tenarju in hipotenarju. Eminentia Plantaris medialis, intermedia in lateralis so imena za te tri izbuhljipe. Na dorzalni plati je razvit še poseben ekstcnzor; opponens palca je izginil. M. interossei niso porazstavljeni okrog sredinca, temveč okoli druzega (najdaljšega) prsta na nogi.
Dorzalne mišice.
M. extensor digitorum communis brevis je priraščen na petnici tik za articulatio calcaneo-cuboidea, na lateralnem kraku križne preprege in na vezi v sinus tarsi. Kaže dvoje glav: medijalna je pripeta s kito na temeljno falango 1. prsta:	extensor hali u cis
brevis.
Lateralna glava ima tri kite: za 2., 3. in 4. prst.
Tako kot na roki imamo tudi pri prstih na nogi trikotne iztezalne aponevroze, ki jih spletajo ekstenzorji, interossei in lumbricales.
5. prsta ne zalaga ekstenzor brevis, temveč prehaja nanj od kratkega peroneja vitka kita: Hyrtl-°vo natezilo.
Op.: iztezanje prstov.
In.: n. peronaeus profundus.
Pož.: a. tarsea lateralis (a. dorsalis pedis); ramus perforans a. peronaeae.
Plantarne mišice.
Pokriva jih močna vezivasta preprega —■ apo-neurosis plantaris. Preprega izteza 5 jezikov na 5 prstov. Mišici palmaris brevis odgovarjajoče mišice ni. M. plantaris nima zveze s plantarno preprego.
M. flexor digitorum brevis je priraščen na spodnjo plat petnične grče in na plantarno aponevrozo; ob glavicah metatarzalnih kosti se razcepi v 4 kite in te so pripete na tročlene prste. Kita za 5. prst pogosto manjka.
Op.: vpogiba prste.
In,: n. plantaris medialis.
Pož.: a. plantaris lat. in medialis.
Neposredno, pod kratkim fleksorjem dobiš kite dolgega, ki ima v podplatu še akcesorično glavo: m. quadratus plantae: ta glava je priraščena na petnico in je pripeta ob razc,epišče kite.
M. flexor brevis odgovarja miš. flexor sublimis, flexor longus pa m. flexor profundus na roki. Končniki kit so prav tako zgrajeni kot na roki: brevis je perforatus, longus pa perforans. b r i c a 1 e s so priraščeni na flexor longus; njih kite se | vtapljajo v dorzalno iztezalno preprego. Flexor longus | in dolgi fleksor za palec imata kiti deloma zraščenl Ta spojina je tako vravnana, da poteza flexor hallucis
vse prste; flexor communis pa n e poteza na palcu; spojina je namreč vsmerjena od kite fleksorja hallucis navspred h kiti skupnega, fleksorja.
M. abductor hallucis^um. flexor hallucis ležita v plantarni medialni izbuhljini (eminentia plantaris medialis). Nekateri smatrajo obe mišici za eno in ji odre-, kajo lastnost vpogibalke. Abductor je priraščen na petnico in na vezi pod tibijalnim gležnjem; flexor je priraščen na plantarno ploskev 1. klina in na bližnje vezi. Abductor hallucis je pripet na medijalno sezama-sto kost; flexor brevis pa na obe sezamaste kosti. '
Op.: ohranjata nogo izbočeno.
In.: n. plantaris medialis.
P o ž.: a. plantaris medialis.
M. adductor hallucis je smatrati za interosseus internus hallucis. Dvoje glav ima. Caput"-ob l»i quum le priraščen na 3. klin in 2. in 3. metatarzalno kost. Caput transversum gre vprek čez podplat in ie priraščen na ovojnico 3.—5. metatarzo-falangealnega sklepa. Pripeta je mišica na lateralno sezamasto kost.
Op.: adducira palec.
In.: n. plantaris lateralis.
Pož.: arcus plantaris.
M. abductor in flexor brevis digiti quinti tvorita eminentio plantaris lateralis. Zanje velja isto kot za abductor in flexor hallucis.
' Abductor je priraščen na calcaneus, flexor pa na ' bazo V. metatarzalne kosti; pripeta sta ob bazo 1. fa-’ 'ange.
Op.; abductio in flexio.
In.: n. plantaris lateralis.
M. opponens digiti quinti je priraščen tam kjei abductor in je pripet na lateralni rob V. metatarzalne kosti. Mišica je rudimentarna.
3 mm. interossei plantares so adduktorji. Po eno glavo imajo in leže medijalno ob njim pripadajočih prstih (3., 4. in 5.).
4 mm. interossei dorsales so atlduktorji in imajo po dve glavi. 2. prst ima dve medkostni mišici: medijalno in lateralno; 3. in 4. prst ima vsak le eno: lateralno medkostno mišico.
O fascijah bedra.
Mišičje ob notranji plati kolčnice ovija fascia i 1 i \c a. Ta je zraščena z lateralnim odsekom Poupart-ove vezače. Pod Poupart’om nastane torej dvoje prostorov: skozi enega stopa musc. iliopsoas in n. femoralis : lacuna musculorum; skozi druzega prestopajo žile: lacuna'vasorum. Ločnica med prostoroma je fascia iliaca s svojim medi.ialnim delom. Ta namreč je priraščen zgoraj na Poupart’a, spodaj je Pa pripet na eminentio iliopectineo in je ta del fascije posebno trden in mu pravijo lig. iliopectineum.
Zunanjo muskulaturo ob kolku ovija fascia glut^ea. To ime ima fascija, ki je pripeta na Iednični greben in ki prehaja kot stegenska fascija — fascia lata na stegno.
Fascia lata se zakopčava s sosednimi fascijami < Poupartu in ovija stegenske mišice. V fasciji sami le' žita tensor fasciae latae in pa sartorius.
Fascia lata je deloma zdebeljena v tractus ilicTtibialis. Ta je priraščen na najvišji del lednič-nega grebena (spina cristae iliacae) in prehaja na tuberculum tractus iliotibi'alis, torej na lateralno stran tibije. V njega izžarivajo še kite tenzorja fasciae latae in pa velikega gluteja.
Pred kolenom je med fascijo in kožo sluzinast mešiček. (Tak »kožen sklep« imamo tudi na ko-
molcu.)	tAAicaUT	" >> / \ flA.j
Med adduktorji in ekstenzorjr vidiš brazdo; v tej leže žile. Brazdo zastira fascijalna pola: lamina vasto-adductorja in jo spreminja v Hunte r’jev kanal (ca- ^ nalis adductorius). Ta drži skozi razporek vtTtOiV^ adduktorji h v podkolenico — fossa po-P 1 i t e a. Vpogibalke kolena mejničijo z zgornje, glavi gastroknemija s spodnje strani rombično podkolenico. Podkolenico zastirajoč del fascije — fascia poplitea — je čvrsto pritegnjen.
Skozi canalis popliteus prestopajo žile in živci pod §oleus in od tod vfoveo retromalleo-laris medialis. Ob Ahill'ovi kiti je na medijalni in na lateralni strani po ena fovea retromalleo-1 a r i s.
Fascija ob krači ovija mišičje, preprega retroma-leolarni vdrtini, je zdebeljena v lig. transversum in prehaja brez presledka na nogo kot fascia pedis.
Dostegenski kanal. (Canalis femoralis.)
Kavdalno od Poupart’ovega ligamenta je fossa iliopectinea. Z medijalne plati jo obroblja m. pec-tineus, z lateralne iliopsoas, zastira jo pa fascia
lata (vrhna pola). Iz nje vodi navzgor (v trebušno votlino) lacuna vasorum, navzdol pa prideš v Hunter’jev kanal.
Ob fossi iliopecfi' nei ima fascia lata dve poli: vrhna pola zastira kotanjo, globoka ji je pa v dno. So pa, ki pravijo, da te globoke pole ni in po mnenju teh bi bile fascia iliaca in pectinea (torej fascia ilio-pectinea) dno kotanje.
Lacuna vasorum prepušča žile:	medijalno
leži vena, lateralno arterija. Žile ogrinja lijasta vagina vasorum. Ta je namreč zgoraj pripeta na mejnike lacune vasorum in se navzdol oži. Med medijalno steno lakune in pa med veno je še nekaj prostora in v tem potekajo mezgovnice in leži v njem Ros'en-m ii 11 e r’jeva bezgavka.
Vrhnja pola fasciae latae je nad fosso iliopectineo na gosto po prestopajočih mezgovnicah, venah in živcih predrta.
Ta del fascije je torej slaboten in piškav, od tod njega ime: fascia cribrosa.
Ena teh predrtin je posebno obsežna in prepušča veno sapheno magno k femoralni veni. Fascia cribrosa je zraščena s podkožnim vezivom pa tudi z ogrinjalko vene. Ce fascio cribroso izrežemo nastane ovalna odprtina — fossa o val is, ki ima na lateralni, strani zgoraj in spodaj trden rob: mar go f a 1 c i f o r m i s. Ta prehaja zgoraj kot cornu superius v Pouparta, spodaj kot cornu iri ferius v fascio pectineo.
To fosso ovalis imenujemo vnanji stegenski obroček; ta drži v prostor, ki ga mejniči lig. lacu-
nare Qimbernati in lijasta ogrinjalka ob žilah in ki ga imenujemo notranji stegenski obroček. V normalnih razmerah nista obročka v odprti zvezi. Taka zveza nastane le, če so razmere patološke, če prepade črevo kot hernia femoralis, ki si razrije ca-nalis femoralis. Ta kanal je torej ostenjen: spredaj po lig. Pouparti, zadaj po fascii pectinei in lateralno po žilah.
Notranji obroček, a n n u 1 u s femoralis, je obrobljen spredaj po lig. Pouparti, zadaj po lig. pubicum Cooperi (zdebeljen nasadek fasciae pectineae), m,edi-jalno po lig. Qimbernati in lateralno po ogrinjalki žil.
Septum femorale (Cloqueti) je tisti del fasciae transversae, ki zastira annulus femoralis. Črevo, ki se pokaže kot hernija v annulus externus ni pokrito samo s kožo, temveč ga odevajo še: fascia cribrosa, fascia transversalis in peritonaeum.
n aii ii ni ii im n u n n 11 n n 11 n 11 n i n n n n n in n
LEPOSLOVJE DRAMA MLADINSKI SPISI ZNANOST STROKOVNE VEDE UMETNOST
ZAKONI IN NAREDBE
RAZNI SPISI
J**0UIlN lNK.OSTRl-*,(OENJ«
SPLOŠNA
KNJIŽNICA
Zvezek 42.
Hratek repatitorlj
SNilTOMIlE
Oademecum za kolegije in rigoroze
po Breltensteinovih repetltorijih poslovenil
univ. ppof. dr. Janez Plečnik m.
DROBJE
V LJUBLJANI 1924
NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNfl TISKARNA|
IN KNJIGARNA
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., broš. Din 18'—, vez. Din 24—.
, 37. Damir Feigel: Domače živali, 72 str., broš. Din 10'—, vez. Din 15'—.
„ 38. E. R. Burroughs: Tarzan in svet, roman, poslovenil —z—, 308 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36"—.
„ 39. Henry Murger: La Boheme, slike iz življenja ciganov, poslovenil Ivan Tominec, XXII. in 402 str., broš. Din 35' — , vez. Din 42'—.
.. 40. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, I. Skelet, 80 str., broš. Din 24'—.
„41. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, H. Mišičje, 65 str., broš. Din 20'—.
„ 42. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, III. Drobje, 68 str., broš. Din 20'—.
„ 43. — 45. Dr. Plečnik J.: Korepetitorij anatomije,
IV.	Čutila, V.Žilje in VI.Živčevje (vtisku).
„ 46. Alojzij Remec: Magda, tragedija ubogega dekleta v 12. scenah, 85 str., broš Din 14’—, vez. Din 20'—. Za tisk se pripravljajo:
Dostojevski: Idiot, Sienkiewicz: Quo Vadis? Arci-
bašev: Sanin, Langer-Šest: Kamela skozi uho šivanke,
Dr. Fr. Gosti: Misterij duše.
Znanstvena in strokovna zbirka:
Št. 1. Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije,
52 str. 8°, broš. Din 16'—, vez. Din 23'—.
„ H. Dr. Jože Rus: Slovenska zemlja, kratka analiza njene zgradnje in izoblike, z ilustracijami, 48 str. 8°, broš. Din 24'—, vez. Din 32'—.
„ III. Univ. prof. dr. Alfred Šerko: Živčevje človeka.
1.	knjiga: Anatomija, 304 str. 8° s 100 ilustracijami, broš. Din 150'—, vez. 160' — .
„ IV. Bohuslav Skalicky: Kletarstvo, 200 str, 8°, s 85 ilustracijami, broš. Din 60'—, vez. Din 72’—.
V tisku so:
Dr. Fr. Veber: Estetika, Dr. Fr. Gosar: Socialna ekonomija, i. dr.
Maročila sprejema:
Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolegije in rigoroze
Po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik III.
DROBJE
V LJUBLJANI 1924 NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
Opozorilo.
Primerno razdelitvi predmeta v šestero sistemov smo uredili izdajo „Repetitorija anatomije" na ta način, da založimo vsak sistem v posebnem broširanem zvezku, in sicer:
I. Skelet..............................zvezek	št. 40
II.	Nauk o mišičju ....	„	„41
III. Drobje....................................,	„42
IV. Sistem	žilja	 „	„43
V.	Živčni	sistem	 „	.,44
VI. Čutila	 „	„45
Zadnjemu zvezku.bosta še dodana splošen uvod in kazalo k skupnemu delu, s katerimi vred bo vseh šestero zvezh vezanih skupno v enotno knjigo.
&
Založništvo.
SPLOŠNA KNJIŽNICA: 42.
DROBJE. VISCERA. (SPLANCHNOLOGIA.)
»&■ •" . . ■
- . -
1
Drobje.
Drobje, viscera, delimo po opravkih v prebavila, v dihalne in scalne priprave in v spolovila. Z začetkom in koncem'(usta, anus itd.) se odpira drobje na prosto. Drobje leži v visceralnih duplinah (cava) in je v njih pripeto z vezivom. Visce-ralne dupline so odete po seroznih mrenah.
Vsaka tunica serosa kaže dva sklada:
1.	epitel; ta je sestavljen iz plošnatih poligonalnih celic v eni plasti; 2. lamina propria; ta je vezi-vasta in je pripeta po subserozi na podklado.
Serozne mrene so gladke, so prepojene po nekaki sokrvci (krvni serum) in so torej volhke. Vlago Posrkavajo drobni srkljači, stomata, in jo odvajajo v mezgovnice. Serozne kože pripenjajo drobje na steno visceralnih duplin, so mu torej v oporo, omogočajo pa mu tudi veliko gibljivost.
V trebušni votlini ovija seroza drobje po dupli-k a t u r a h (gubah). Duplikature si predstavljajmo kot nveznene mehove. Duplikature imenujemo o p o r e k, niesenterium; po njih potekajo žile in živci. Tunica serosa, ki odeva drobje je serosa visce-r a 1 i s; tista, ki odeva ostenje, je serosa parietal is.
Serozne mrene so: prsna mrena, pleura; osrčnik, pericardium; trebušna, mrena, peritonaeum in tunica vaginalis propria. Notranjo plat drobja odeva sluznica.	•	J,	i
Sluznice imajo tele sklade: ;epitel, tunica propria (= osnovno vezivo ; v tem je še event. muscularis mucosae) in submucosa (= pripenja 1 k a sluznice).
Epitel kaže eno ali več plasti plošnatih ali cilindričnih celic.
Vezivasta tunica propria leži pod epitelom in je nje površina ali gladka ali pa posejana s papilarni (papilla). Globine med papilarni polni epitel. Papillae tunicae propriae so pogosto iztegnjene v kosme (villi). V osnovno vezivo so vložene tudi žleze in adenoidno tkivo.’
Muscularis nrucosae ima gladke mišične vitre; so to vretenčaste celice, sredi celice je paličasto jedro. Uskoči se gladko mišičje počasi in so uskoki dolgo trajajoči. Gladko mišičje je bledikasto, sivkastorjavo, nima torej tiste izrazito rdeče barve kot progasto mišičje. Uskoki (contractio) niso odvisni od naše volje (neubogljivo mišičje) in vlada nad tem mišičjem vegetativno živčevje.
Pod muscularis leži submucosa, ki jo spleta fibrilarno vezivo. Submucosa pripenja mukozo (t. !• epitel, osnovno vezivo in muscularis) na podklado n. pr. na mišice, periost itd. Te zveze so tu čvrste, tam zopet rahle.
Sluznice delimo v 4 sluz j a (tractus): traetus intestinalis, tractus respiratorius, tractus uropoeticus, tractus genitalis. Prva dva sluzja označamo tudi kot tractus gastropui-m o n a 1 i s , zadnja dva kot tractus urogenitalis.
V epitelu vidimo sodčaste celice in jih smatramo kot žlezne celice-samice; žlezne celice epitela tvorijo pa tudi komplekse — žleze. Celice stoje pri takih tvorbah na nežnih bazalnih membranah in ostenjajo cevje, ki se odpira po i z t r e b i I u na površje sluznice.
Razločujemo tubulozne alicevkaste in acino z n e ali a 1 v e o 1 a r n e (mešičkaste, grozdaste) žleze. Tubulozne žleze imajo obliko cilindričnih cevk, alveolarne žleze so pa sestavljene v obliki grozda. Zleze so ali nezložene ali pa zložene. Te so sestavljene iz žleznih kepic, 1 obuli; med kepicami so vezivasta s e p t a.
Adenoidno tkivo je retikularno vezivo; v mrežju tkiva leže levkociti. Adenoidno tkivo je ali razsejano ali pa je nabrano v mezgovne kepice (folliculi lymphatici) in v poloje (plaque s). Množina adenoidnega tkiva zelo varijira; navadno je pa Pri otroku bolj razvito kot pri odraslem.
R. Respiracijski aparat.
Zgornja konca respiracijskega in digestijskega trakta sta medseboj v zvezi. Zgornji odsek žrela je obema skupen. Respiracijski zrak vstopa v nos in teče
I
skozi’nos in žrelo v jabolko; založaj gre skozi usta in žrelo v požiralo. Nad vhodom v jabolko, v oralnem odseku žrela, se križajo torej poti za zrak in za založaje.
Respiracijski aparat obstoji iz nosne dupline, iz sapnika-Ttrachea) in jabolka (larynx) in iz pljuč (pulmo).
Iz topografičnih ozirov opisujemo tudi predsapnico (thyreoidea) in priželjc (thymus) obenem z respira-cijskim traktom.
Nosna duplina.
Nosno okostje izpopolnjuje par hrustancev.
Zunanji nos ima koren, telo in vršnik. V kotu med ralom in perpendikularno lamino vidiš cartilago septi nasi (cartilago quadrangularis). V obstranskih stenah so cartilagines nasi laterales (cartilagines triangulares). Ogrodje nosnih kril so c a r t i 1 a g i nes alares, ki so zganjene hrustančaste pločke. Njih širši lateralni del je v nosnem krilu, njih ožja dela pa legata ob rob pregradinega hrustanca in sta sotvorna pri zgraji mehkega dela nosne pregraje (septum mobile nasi).
Hrustančasto ostenjen del nosne dupline imenujejo vestibulum nasi; dostopen je skozi nosnice, n a r e s. Septum mobile in obrobje nosnih kril so tvorbe integumenta.
Nosna duplina ima dva odseka; spodnji, regio respiratoria obsega spodnjo in srednjo nosno vodilnico; zgornji odsek, regio olfactoria, ; obsega zgornjo vodilnico in olfaktorično fisuro. Regio
respiratoria se odpira v žrelo po sapiščih (č h o-anae); regio olfactoria je pa na zadešnji plati zaslonjena; med zgornjo školjko in sprednjo steno dupline v zagojzdnici je recessus sphenoethmoidalis.
Od obstranskih duplin nosa. sinus parana-sales, se odpira sinus sphenoidalis v recessus sphenoethmoidalis; cellulae ethmoidales posteriores pa v zgornjo vodilnico. Po odstranitvi srednje školjke se pokaže v srednji vodilnici špranja, hiatus semilunaris, ki se odpira v njej sinus frontalis. Na zadešnjo plat prehaja špranja v plitek jarek v sluznici, infundibulum; slediš jarku in prideš k ustju maksilarne dupline. Tudi cellulae ethmoidales anteriores se odpirajo v srednjo vodilnico.
Zadešnjo mejo nosne dupline markira sulcus n a s a 1 i s posterior.
Ustno in nosno duplino veže canalis inci-sivus; v njem je Stenson’ov organ. V bližini incizivnega kanala se pričenja cevast J a c o b s o n’ov organ; cevka poteka ob hrustančasti nosni pregradi. Imenovana organa sta pri človeku skrajno rudimentarna.
Vestibularno ostenje ima odejo slično zunanji koži: ima torej lojnice, kocine in več plasti plošnatih celic.
Respiratoričen odsek krije cilindričen, migetalen epitel.
V regio olfactoria vidiš zaznavne celice (čutežne celice). Sluznica je vsepovsod tesno pripeta na Perijost oz. na perihondrij.
Tudi v obstranskih duplinah imaš sluznico z mige-talnim epitelom; žleze pa so redke. Sluznica, po-
krivajoča konveksitete (školjke), je mogočna in ima goste žile in žleze; sluznica na konkavnih delih stene — to velja tudi za obstranske votline — je pa tanka in ima malo žil in žlez.
Concha nasalis inferior je pokrita po brecilnem tkivu.
Koži ob nosu dovaja kri a. maxillaris externa in infraprbitaUs.
Sluznico v nosu prehranjajo a. ethmoidalis anterior (ophtalmica) in rami a. sphenopalatinae (maxillaris int.).
Živci : nn. ethmoidales (trigeminus I.), n. nasopala-tinus (trigeminus II.), nn. nasales posteriores (ganglion sphenopalatinum).
. ,IM.
Jabolko. Larynx.
Skelet jabolka.
1. Hrustančast obroček, cartilago cricoidea je zadaj širok, spredaj ozek. Spodnji rob je horizontalen, zgornji pa pada urno navspred. Zadnja, široka obročkova plošča ima zgoraj konveksni sklepovni ploskvi za nosasta hrustanca. Na zadešnji ploskvi plošče vidiš narastišči za mišičje; ob straneh pa ima obroček po eno sklepovno ploskev za ščitasti hrustanec.
2. Nosasta hrustanca, cartilagines arytaenoidpe, sta tristranični piramidi; njih baza ima sklepovno ploskev za hrustančast obroček-Sprednji rob je iztegnjen v processus vocalis, nasadišče za glasilke; lateralni rob pa v proces s. muscularis.
Medijalna ploskev je ravna, sprednja in zadešnja sta vdolbeni.
Vrh nosastih hrustancev sta cartilagines (corniculatae (SantoriniX
3. Sčitast hrustanec, cartilago thy-reoidea, sestoji iz 2 plošč, združenih spredaj v kotu; ta je pri možu ožji kot pri ženski. Ta vogalasta tvorba je vidna kot prominentia larpgea in je pri možu očita kot pomum Adami/. ,
Vogal je ob zgornjem koncu izrezan: incisura t h y r ,e o i d e a.
Zadešnja robova plošč sta iztegnjena navzgor in navzdol v rogova, cornua; zgornja rogova sta pripeta na podjezično kost, spodnja sta v sklepovni zvezi z obročkom. Na zunanji strani vidna raskava črta je nasadišče za mišice (m. sternothyreoideus in m. thyreo-hyoideus).	^
4. Loputica, cartilago e p i g 1 o t‘i c a , je lopatkasta. Pripeta je ob tireoidni incizuri. Sagitalni Prerez ji je s-sast.
Plica glosso-epiglottica mediana veže loputico na jezikov koren; plicae ary-epiglot-t i c a e pa loputico in nosasta hrustanca.
Obroček in ščitast hrustanec sta iz hialinega hrustanca, ki med 20. in 30. letom (posebno rada pri možu) zakostenita in to enhondralno.
Nosasta hrustanca sta v celem iz hialinega hrustanca. Njihov vrh pa in processus vocalis so iz elastičnega hrustanca; tudi cartilago epiglottidis je elastičen hrustanec.
Zveze med hrustanci jabolka.
1. Sklepovne zveze:
Articulationes crico-thyreoideae so med spodnjima rogovoma ščitastega hrustanca in sklepovnima fasetama na obročku. Oba sklepa sta le e n šarnirast sklep, ki mu je tečajnica usmerjana frontalno in horizontalno.
Articulationes jsrico-arytaenoideae med bazami no-sastih hrustancev in zgornjim robom obročka. V sklepu se vrši dvojno gibanje: Rotacija (vrtež) in drsenje nosastih hrustancev od znotraj na zunaj in obratno.
2. Sindezmoze:
7 Ligamentum thyreoepiglotticum pripenja loputico na ščitast hrustanec.
Z Ligamentum crico-thyreoideum medium s. conicum pripenja sprednji del obročka na spodnji rob ščitastega hrustanca.
3- Membrana thyreohyoidea je spojina med ščitastim hrustancem in podjezično kostjo. Prednjo partijo imenujejo tudi lig. thyreohyoideum medium, partiji ob robovih sta ligamenta thyreohyoidea lateralia. V teh vidiš večkrat hrustančasto zrno, cartilago triticea. Pod membrano leži b u r s a mucosa subhyoidea.
Ligamentum hyo-epiglotticum spaja sprednjo ploskev loputice in podjezično kost.
4 Ligamenta thyreo-arytaenoidea, glasilke, so izpete med ščitastim in nosastim hrustancem in so sluznične . gub,e; sluznica pa ni vezivasta, temveč elastično-mem-branozna, c o n u s e 1 a s t i c u s.
Med glasilkama je jabolčni razporek, glottis, ki ima dva odseka.
Prav med glasilkama, t. j. med ščitastim hrustancem in processus vocalis je pars vocalis s. inter-membranacea; med processus vocales je pa pars respiratoria s. interca rtilaginea razporka-
Nad glasilkama sta Morgagni’jeva žepna in nad tema se gubita ligamentaventricularia, lagotne gube v jabolku.
Nad lagotnima gubama je vestibulum laryngis, ločen po loputici od žrela.
Aditus ad laryngem obrobljajo s strani plicae ary - epiglotticae, od zadaj plica inter-arytaenoidea.
V ariepiglotičnih gubah je Wrisberg-ov hrustanec, cartilago cuneiformis.
Mišice za jabolko.
M. crico-thyreoideus je izpet od sprednje ploskve na sprednji polovici obročka na spodnji rob ščitastega hrustanca.
Opravek:	napenja glasilke in jih približno
uravna; to pa tako, da potegne spredaj obroček navzgor in se torej plošča obročka povesi.
Innervatio: ramus externus n. laryngei superioris.
M. crico-arytaenoideus posterior je priraščen na za-dešnjo narastišče na obročku in je pripet na processus muscularis nosastega hrustanca.
O p.: zavrti nosast hrustan.ec tako, da se razširi razporek. (Potegne proc. muscularis na znotraj in se obrne torej proc. vocalis na zunaj.)
In.: n. laryngeus inferior vagi.
M. crico-arytaenoideus lateralis je izpet od zgornjega roba obročka pošev na proc. muscularis nosastega hrustanca.
Op.: vrti nosast hrustanec in oži razporek. (Antagonist prejšnjega.)
In: n. laryngeus inf. vagi.
M. thyreo-arytaenoideus leži v glasilkah samih in je izpet med ščitastim hrustancem in proc. vocalis. Medijalni del imenujejo m. thyreo-arytaenoideus internus (= m. vocalis), lateralni del pa m. thyre.o-arytaenoideus externus.
Op.: napenja glasilko in jo v podrobnem uravna.
In.: n. laryngeus inf.
M. arytaenoideus transversus s. interarytae-noideus veže lateralne robove nosastih hrustancev-
Op.: oži respiratoričen odsek razporka.
In.: n. laryngeus inf., vagi.
M. arytaenoideus obliquus pokriva prejšnjega: prihaja od proc. musculares.
O p. in in.: kot pri prejšnjem.
M. aryepiglotticus je podaljšan obliquus in leži v ariepiglotični gubi.
Op.: priveza loputico na razporek.
In.: n. laryngeus inf. vagi.
M. thyreoepiglotticus prehaja od ščitastega hrustanca na epiglottis«
In.: n. laryngeus inf. vagi.
Sluznica je pripeta na obroček, na lig. cricothyreo-ideum mcdium in na glasilke na tesno, drugod pa na rahlo.
Alveolarno zgrajene 'sluznice dobiš povsod, le- na pravih glasilkah jih ni.
Epitel je cilindričen, migetalen. Glasilke in lo-putico (deloma) pokriva plošnat epitel.
Pri ženski ima jabolko manjše dimenzije kot pr: možu.
Sapnik.
Sapnik, trachea leži pred hrbtenico, in sicer od 5. vratriega do 4. prsnega vretenca. Tu se razdeli (bifurcatio) v dve veliki veji (bronchi). Sapnik je pri odraslem krog 12 cm dolg.
Desni veliki bronchus je prostornejši in krajši od leve velike veje in drži precej v isti smeri kot trachea. Veliki veji se razcepljate dendritično v manjše in najmanjše veje, bronchuli.
V ostenju sapnika in vej so hrustančasti vložki, ki drže cevje odprto.
Tako je v sapniku 16 do 20 polovinastih hrustan-častih obročkov, ki so navzad odprti in ki so jim prosti konci speti z elastičnim vezivom in gladkim mišičjem.
Sličnih obročkov ima desna velika veja 6 do 8, leva 9 do 12.
V manjših bronhih ne vidiš več izoliranih obročkov; tu se stapljajo obročki v ploščice, ki leže spredaj, ob straneh, pa tudi zadaj.
Sluznica ima cilindričen, migetalen epitel in udarjajo migetalke proti jabolku.
Med mrežasto prepletajočimi se mišičnimi vitrami v zadešnji steni in v presledkih med obročki so gro-zdaste sleznice.
Pož-: art. threoidea inferior in bronchialis.
1 n.: vagus in sympathicus.
Pljuča.
Pljuča, pulms, so zgrajena pa tipu alveolarnih žl,ez. Imamo dvoje pljučnih kril, ki sta stožasta. Rebrna plat jima je konveksna, medijalna in bazalna (frenična ali diafragmatična) pa konkavna.
Spodnji in sprednji rob je ojster, zadešnji je zaokrožen. Zgornji konec pljuč je pljučni vrh, apex pulmonum.
Desno krilo je krajše in širše od levega. Incisura interlobaris deli pljučni krili v poli. ZaseK pričenja na hrbtni strani ob 3. rebru in drži navspred in navzdol: nad njim je zgornja oz. sprednja, pod njim je zadešnja oz. spodnja pol. Desno krilo ima še srednjo pol; zasek nad njo se- ode,epi od interlobarne incizure v aksilarni črti in poteka navspred k sprednjemu robu pljuč. Sredi medijastinalne ploskve je pljučna lina, h il us; skozi lino prestopajo bronchus, arteriae in venae pulmonales, živci in mezgovnice in imenujejo celo to povesmo pljučni koren, radix pulmonis.
Impressio cardiaca je na medijalni plati desnih pljuč plitka; nad lino je vsločen sulcus v.
azygos, dorzalno od line poteka podolž sulcus o e s o-P h a g e u s.
Na levih pljučih je iinpr.essio cardiaca globlja, nad lino in za njo je sulcus aorticus.
V zgornjo pljučno pol vstopa prva desna oz. leva bronhijalna veja. V srednjo pol vstopa druga desna bronhijalna veja.
Desna art. pulmonalis vstopa v pljuča pod prvo bronhijalno vejo, bronchus eparterialis; leva vstopa v pljuča nad prvo bronhijalno vejo, bronchus hyparterialis.
Bronha se cepita dihotomično; njih najmanjše veje so bronchuli respiratorii, ki imajo obstenske izbuljke, alveoli. Respiratorični bronhuli drže v a 1 -v e o 1 a r n e vode (ductus alveolares), ki se odpirajo v terminalne mehove, ki obstoje iz samih alveolov. V alveolih ne vidiš več migetalnega epitela, temveč so njih stene opete s plošnatimi celicami brez jeder, (res-Piratorični epitel), med njimi pa vidiš še kako kubično celico z jedrom. Prehod v respiratorični epitel se vrši stopnjema. Med alveoli je oporno tkivo, ki ima vpletene na gosto elastične niti.
Respirator ično kapilarno mrežje obdaja alveole in s,e buli z ovijači v nje in sta torej ločena zrak in kri le po tanki kapilarni steni in po respira-toričnem epitelu. Pljuča novorojenčka so rožnata; s časom pa postanejo pljuča škriljasto siva vslea pigmenta; so to tuja zrnata telesca, po največ saje.
Pljuča ovija pljučna mrena, pleura viszeralis. Prsna mrena (= porebrnica), pleura Parietal is se zaviše ob lini v visceralno plevro.
Spl. knj. št. 42.
161
li
Ligamentum pulmonale imenujemo plev-ralno duplikaturo, izpeto od line na prepono.
Med pljučnimi krili ostenjata dve plevralni plošči, m e d i j a s t i n a ln a lista, laminae media-s t i n a 1 e s medijastinalni prostor. Medijastinalna lista sta razpeta od parijetalne plevre, torej od sterna oziroma od obstranskih ploskev hrbtenice, k pljučni lini, ( kjer se zavišeta v visceralno. plevro. Lista štejemo J tudi k parijetalni plevri. Na zunanjo plat perikarda priraščen del medijastinalne plevre ima ime pleura£ pericardiaca. V neparnem medijastinalnem prostoru je srce, velike žile, thymus, trachea, oesophagus -ductus thoracicus in nervi vagi.
Pl.eura costalis sega na hrbtni strani od 1- n do 12. rebra, spredaj do 6. rebra, ob straneh do rebrnega loka. Pleura costalis in pleura d i a p h r a g' d matica oklepata cirkularni plevralni s i - ci n u s (vogal), sinus phrenicocostalis, ki izgine pri ekspiraciji (ker leže frenična plevra na ko-stalno), ki se pa razširi pri inspiraciji. Spodnji rob plju£ leži torej pri ekspiraciji višje kot pri inspiraciji. n;
Pleura costalis , in pleura mediastinalis oklepata spredaj in zadaj sinus costo-mediastlnalis-ki zadešnja teh praznin je široka, sprednja pa tesna. PfiSa ekspiraciji je sinus stisnjen (res prazen), pri inspiraciji b pa zazeva in vstopijo vanj pljuča. Sprednji rob pliuc se premakne torej pri inspiriju proti sredini, ekspiracii* ga pa odrine v stran. Pljuča so v plevralnem prostori nekoliko napeta. Slede torej vsakemu zgibu koša. Zrak® Pc
. dostopna površina v pljučih meri približno 129 nr pri možu, 103 m2 pri ženski.
’’	Predsapnica.
■' Glandula thyreo idea ima dve poli, 1 o b u s ^dexter et sinister; veže jih pr e ček, isthmus.
Iz prečka požene pogosto v kranijalno smer še ^srednja pol, lobus pyramidalis. Predsapnico pri-( Penjajo na podjezično kost pogosto mišične vitre. Parenhim predsapnice je zbran v mešičkih, folliculi, ki nimajo iztrebil. s 2leze brez iztrebil (prižilne žleze), pravijo iim tudi žleze z notranjo sekrecijo, organa ,e n d o -cr in on ta, oddajajo njim lastne specifične sekrete 1 naravnost v kri. '
Predsapnica, vsaj pri embriju, ima nekako iztrebilo: "ductus t h y r e o g 1 o s s u s , ki se odpira v foramen " coecum jezika.
V mešičkih predsapnice vildiš homogeno, vlecijivo [snov: koloidno substanco (colloid).
Poddružne predsapnice (gl. thyreoideae accessoriae) najdeš pod podjezično kostjo.
i Predsapnico prehranjajo 4 močne art. thyreoideae, :ki so vs(e navzgor usločene, ker slede njih konci pred-> sapnici, ki se pomika pri razvoju kavdalno. Odvajajo ikri 2 vv. thyreoideae in plexus thyreoideus impar.
Glandulae parathyreoideae.
i Ob zadešnji plati predsapnice ležita na vsaki strani iDo dve glandulae parathyreoideae, nazvane
tudi: epitelijalna telesca. Zgornje in spodnje teh telesc je tesno prislonjeno ob medijalni rob zadešnje pred-sapnične ploskve. Telesca so rjavkasto-rumena in so podolgovate, nepravilno oblikovane, par milimetrov mereče kepice epitelijalnih celic. Po opravkih so žleze z notranjo sekrecijo in so pomembne za prehrano z vapnenimi snovmi.
Thymus.
Thymus, priželjc ima dve ločeni poli in leži nad osrčnikom, pred velikimi žilami in pred traheo. Po 15. letu degenerira ta organ in se izpremeni v maščevino in vezivo.
Vezivnata septa dele parenhim v kepic,e. Kepice so iz adenoidnega tkiva, ki je ob robovih kepic gostejše kot v sredini. V priželjcu vidiš tudi Hassal’ova telesca; tako imenujejo koncentrično risane okrogle skupke epitelijalnih (?) celic.
Thymus prehranjajo art. mamaria int. in thyrecr idea inf.
B. Prebavljalni aparat.
Ustna duplina in žrelo.
Pri ustni duplini ločimo odsek pred zobmi, preddvor,
vestibulum oris in odsek za zobmi cavum o r i s- a Koža prehaja ob ustnicah v ustno sluznico. Z a zgornjo in spodnjo ustnico je sluznična guba f r e nul um labii superioris ozir. inferioris! alveolarna odrasleka čeljustnic odeva sluznica kol
r
'zobina, gingiva in stopa med zobmi v cavum oris. Od dna ustne dupline se zaviše na jezik in se pri tem nagubi v medijani črti kot frenulum linju a e> Ob vsaki strani frenula je caruncula sublingual i s ; od te navzad se buli plica sublin-fualis. Od sublingvalne gube drži proti koncu jezika jzobčasta tvez plica fimbriata, ki je rudiment ■ spodnjega j,ezika (pri nekaterih živalih), j Na trdem nebesu je sluznica na tesno pripeta ob pe-jijost in tvori ob medijani črti raphe palati, ki ima jia sprednjem koncu papilo z ustjem canalis incisivi.
Ustna sluznica je naplaščena po plošnatih epiteli-ealnih celicah.
e Ustna duplina prehaja po golti, isthmus f a u-a i u m v žrelo.
e Golt je obdana s spodnje plati po korenu jezika, s trani in od zgoraj pa po mehkem nebesu.
1 Mehko nebo, velum palatinum je sluznična duplikata, ki so ji žleze in mišice za vklado. Zadešnja lamela 'Uplikature prehaja v sluznico v nosu, sprednja v ono v stih. Prosti rob je namerjen navzdol in navzad in je v redini iztegnjen v jeziček, uvula. Od jezička se Ubi pošev navspred h korenu jezika sprednji nebesni lok, are us glossopalatinus, navzad j a zadešnji nebesni lok, arcus pharyngo a 1 a t i n u s. Med lokoma leži goltna bezgavka, onsilla palatina.
ij
j Tonsilla palatina je trd, nekam razrit kos adenoid-ega tkiva.
Ob jezičnem korenu vidiš tri gube: dve plicae glosso-epiglotticae laterales in eno medialis; med gubami sta dve valleculae epi-g 1 o 11 i c a e.
Ž f g.l P h aj'.y.n x je pripeto zgoraj ob tuberculum p h a r y n g e u m ter visi navzdol podolž pred hrbtenico. Ob straneh je žrelo pripeto na processus ptervgoidei. spodaj ga podpirajo podjezična kost in, hrustanci jabolka. Zgoraj in spredaj se odpira žrelo v nosno in ustno duplino, spodaj pa v požiralo in v jabolko.
V najvišji odsek žrela se odpirata sapišča (choanae) pars nasalis p h ar y n g i s. V obstranski steni v višini spodnje vodilnice v nosu, leži ostium pha ryngeum tubae; za tem ustjem je Rosenmiil-1 e r - jeva kotanjica, recessus' pharyngis. Med kotanjico in tubarnim ustjem moli v žrelo cartilago tubae kot torus tuba jfcrf s. Od tubarne izbuhline se gubi navzdol p lic a s a 1 p in go - p ha r y n g e a, navspred in navzdol je pa usmerjen zavaljen levator jev b u h (m. levator veli palatini). Dulo nazainega odseka imenujemo fornix pharyngis; v,njem je bezgavka tonsilla p h a r y n g e a.
Skozi golt prideš v pars oralis pharyngis; ta sega navzdol do aditus laryngis, ki ga obrobljajo navzad konvergentne p 1 i c a e-a r y e p i g 1 o t-ticae. Ob strani ariepiglotičnih gub je recessu5 piriformis, v njem pa plica nervi 1 a r y n g e i. ki odeva n. laryngeus superior.
Zrelo ima dva mišična sklada; notranji sklad ima podolž usmerjene vitre = vzdigovalke žrela
v zunanjem skladu potekajo vitre povprek = z a ž e -in a 1 k e žrela.
Zažemalke, constrictores pharyngis so tri; pokrivajo se liki strešniki in se kopčijo v plesti, pritrjeni na tuberculum pharyngeum.
Constrictor inferior (m. Iaryngopharyngeus, crico in thyreopharyngeus) je najnižja (kavdalna) in najbolj po-vrhna zažemalka. Pripeta j,e na hrustančast obroček in na ščitast hrustanec.
Constrictor medius (m. hyo-, cerato in chondropha-ryngeus) je pripet na rogove in rožičke podjezične kosti.
Constrictor superior (m. cephalo, pterygo-, bucco-, mylo- in glossopharyiigeus) je pripet na medijalno pte-rigoidno ploščo in hamulus pterygoideus, na rapbe pte-rygomandibularis, na spodnjo čeljustnico in se prepleta tudi z mišičjem v jeziku.
Opravek konstriktorjev je zažemanje žrela.
In.: plexus pharyngeus.	.
M. stylopharyngeus je eden 1 e v a t o r j e v. Pripet .ie na proc. styloideus in izžariva med zgornjim in srednjim konstriktorjem v ostenje žrela in se zakopčava v sluznici.
Op.: dviga žrelo.
In.: n. glossopharyngeus.
M. palatopharyngeus je pripet na tubarni hrustanec, ob spodnji rob. sapišč, na hamujus in na plest sredi mehkega nebesa ter prehaja navzad in navzdol v steno žrela. Na tubarni hrustanec priraščeni del imenujejo m. salpyngo-pharyngeus in leži ta del v dobro vidni na-
vzdol usmerjeni gubi, plica s a 1 p y n g o p h a r y n -ge a.
M. palatopharyngeus je vklada v zadešnjem nebesnem loku; v sprednjem je m. palatoglossus. Ta iz-žariva iz jezičnega mišičja in kroži golt liki stiskalka (sphincter).
M. levator veli palatini je priraščen ob foramen caroticum na piramidi in ob tubarni hrustanec in gre oh sapiščih k sredku mehkega nebesa. Uskoki te mišice stiskajo tubo, compressor tubae auditiva e.
Op.: dviga mehko nebo in ga pritisne na zadešnjo steno žrela. .
In.: m- facialis poganglion sphenopalatinum.
M. tensor veli palatini je priraščen na spino alač magnae na medijalno ploščo pterigoidnega odrasleka in na membranozni del tubarne stene. Z mišico pterygoideus internus se križata. Kita se mu vije ob hamulu in prehaja mahalčasto v aponevrozo mehkega nebesa. Tubar-na porcija mišice razteza tubo, m. dilatator tubae.
Op.: razpenja velum palatinum.
I n.: n. trigeminus III.
M. uvulae je priraščen na spino nasalis posterior.
Arterije maxillaris ext,erna in interna prehranjajo ustnice in lica; art. sublingualis hrani tla pod ustno duplino, art. lingualis pa jezik; art. palatlna in pharyngea ascendes sta za nebesne loke, palatina descendens pa za nebo.
In.; n. glossopharyngeus, trigeminus, vagus.
Jezik.
Pri jeziku ločimo sprednji, naglavni del, corpus linguae in zadešnji del, koren, radix linguae. Proti nebesu gleda hrbet, dorsum linguae. Robova, margo lateralis linguae, in k o n i c a , apex linguae so prosti.
Septum polovini jezik v simetrični polovici. V mišičju, jeziku lastnem, opaziš povprek, podolž in navpik ležeče vitre.
Od skeleta pa izžarivajo v jezik še:
M. genioglossus, ki izžariva malialčasto od spine mentalis. Najgloblje vitre so mu pripete na podjezično kost.
M. hyoglossus je priraščen na podjezično kost. Vitre mu potekajo navpik navzgor.
M. chondroglossus imenujejo ob rožiček podjezične kosti priraščen del hijoglosa.
M. styloglossus prihaja od šilastega odrasleka. Njegovim slokastim vitram slediš do konice jezika.
Podolž ležečim vitram mišic, jeziku lastnih, pravijo ni. longitudinalis superior et inferior, povprek ležečim m. transvers.us linguae, navpičnim pa m. verticalis.
In.: n. hypoglossus.
Pož.: a. lingualis; submentalis.
Sluznica naglavnega dela je tesno pripeta na meso; na korenu je rahlejše pripeta in kaže dosti jezičnih bezgavk in acinoznih (Ebnerjevih) žlez.
Jezične bezgavke so za lečo velike kepice adenoidnega tkiva, zbranega ob globeničicah. Kepice so vnesene v osnovno vezivo (tunica propria); v globe-ničice se odpirajo sleznice. Ves skupek jezičnih bezgavk je tonsilla 1 i n g u a e. Tonsilla linguae, tonsillae Palatinae in tonsilla pharyngea so 1 i m f a t i č n i o p a s ob golti.
Na hrbtu jezika vidiš troje papil:
Papillae filiformes so najgostejše. Nitaste so, imajo sekundarne papile in povzročajo žametasto pd-vršino jezika.
Papillae fungiformes so betičaste in imajo kratke peclje.. Posamič leže med nitastimi; pri živem človeku so dobro očite po rdeči barvi.
Papillae vallatae so uvrščene v r-jasto črto. V zija navspred. Našteješ jih navadno 9. Ob vrhu v-ja je največja papila; vse obdaja obzidek; obzidane ali vtisnjene papile. Na obronkih papil vidiš v epitelu okusne popke. Za papilo ob vrhu zija foramen coecum, potemek ductus thyreoglossi. Ob straneh jezika (zadešnji odsek) je povprek črtano tvestje, papilla foliata. Tudi v tej vidiš okusne popke.
Zobje.
Popolno zobovje odraslega^ človeka šteje 32 zob in je zobna formula za čeljustnično polovico;
2.	1.	2.	3.
2.	1.	2.	3.
Torej: 2 sekavca, incisi vi; 1 podočnik, caninus; 2 vrzcljaka praemolares; 3 kočnjaki, molares v vsaki čeljustnični polovici zgoraj in spodaj. Zadnji kočnjak nazivljejo tudi zob modrosti, dens serotinus. Mesto tega stanovitnega (dentes permanentes) zobovja ima otrok do 7. leta mlečno zobovje ozir. mlečnike (dentes decidui).
Mlečnikov je 20. Mlečno zobovje nima premolarov, ima pa 2 mlečna molara. Menja zob se prične v 7. l,etu, in sicer s,e pokaže (za drugim mlečnim molarom) prvi stanovitni kočnjak. Nato menjamo sekavce; še pozneje izpadeta mlečna molara in jih nadomestita stanovitna praemolara; kot zadnje menjamo podočnike. Menja je končana krog 12. leta in šteje tedaj zobovje 24 zob. V 13, letu se pokaže drugi molar; pö 17. letu še tretji molar — zob modrosti.
Ustroj zob. V zobišču (alveolus) tiči korenina, na jasno moli krona, od zobine je ovit vrat. V zobu je votlina za pulpo, cavum dentis, ki se odpira v zobišče po kanalu v zobni korenini.
V zobni votlini je vezivo, v njem žile in živci za zob; vse to je p u 1 p a dentis in je potemek mezoder-malno zastavljenega dela v zobnem zasadu. Pulpo pokrivajo odontoblasti. Na zobišče pripenja zob o b k o -renska kožica.
Zob je zgrajen iz troje substanc:
1.	je dentin, zobovina, substantia eburnea;
2. emajl, s k 1 e n i n a , substantia adamantina ;
3. cement, substantia ossea.
Dentin so radijarno usmerjene cevke v homogeni osnovni tvarini.
V cevke mole odontoblasti iztezke: zobna vlakna.
Dentin je ogredje za zob.
Emajl sestavljajo progaste šesterostranične, radijarno uravnane prizme. Emajl pokriva zobno krono in je odet, po emajlski mrtvici.
Cement ima približno tako strukturo kot kost in je naplaščen na Zobno korenino. Havers'ove kanale pa vidiš v njem le redkoma.
Razvoj. Natura zastavi zob v 2 delih: emajl je po-temek ektoderma, dentin je mezodermalen. Robovi če-Ijustnic se zdebele v epitelijalno zobovno robov-n i c o , ki kaže zobovno brazdo. Epitel požene v globino, zadene na mezodermalne poganjke, jih pokrije kot > kapa in.postane emajlni organ; mezodermalni poganjki pa postanejo zobovne papile; na površju ’ teh mezodermalnih papil se pokažejo odontoblasti. Po-samne zobovne zasadke obda zgoščeno vezivo: zo-bovni mešiček.
Znamenja na zobeh- S e k a v c i imajo po eno korenino. Spodnjim sekavcem so korenine s strani stisnjene. Krona je pri sekavcih dletasta, na zunaj konveksna, na jezično plat konkavna. Krone zgornjih sekavcev so širše in večje kot pri spodnjih. Pri zgornjih sekavcih
ima krona daljši medijalni rob in je lateralni rob krajši; pri spodnjih je obratno.
Podočniki imajo po eno korenino. Krone so jim piramidaste in imajo na lingv.alni plati grčico.
V r z e 1 j a k i imajo po dve več ali manj stopljeni korenini. Krona jim gre v dva rogljička; od teh je labi-jalni1 večji. Lingvalni rogljiček je pri zgornjih močnejši kot pri spodnjih in je pri drugem vrzeljaku močnejši kot pri prvem. Krona je stisnjena s strani.
K o č n j a k i v zgornji čeljustnici imajo po 3 korenine: dve bukalni, eno lingvalno. Spodnji molari imajo po dve korenini.
Sprednji molari so obilnejši od zadešnjih; prvi je največji, zadnji najmanjši.
Prvi spodnji kočnjak ima pet rogljičev, ostali jih imajo le po 4 ali 3. Bukalni rogljiči so obilnejši od lin-gValnih.
Pri zgornjih molarih je sprednji lingvalni rogljič največji.
Zobje so uvrščeni v čeljustnici v parabolični lok.
Zgornji lok je širši; zgornji sekavci pokrivajo torej spodnje popolnoma ali deloma.
Zgornji podočnik pritiska spodnjega s strani in to prav vsled širših zgornjih sekavcev.
Žleze ob ustni duplini.
Parotis, velika slinavka ob ušesu je zložena serozna žleza in leži v retromandibularni kotanji in na masetru. Njeno iztrebilo, ductus paroditeus
(S t e n o n i s) predre m. buccinator in zija v vestibulum oris ob drugem zgornjem vrzeljaku.
Glanduia submaxiHaris, slinavka pod spodnjo čeljustnico je zložena mešana žleza. Leži v submaksilarni kotanji za mišico mylohyoideus med sprednjo digastrikovo glavo in spodnjo čeljustnico. Iztrebilo, ductus submaxillaris (W a r t h o n i) ji stopi ob zadešnjem robu m. mylohyoideus v ustno duplino in se odpira v sublingvalni karunkuli.
Glandula sublingualis, sleznica pod jezikom je zložena sleznica in leži v sublingvalni gubi; na tej se odpira tudi nekaj njenih iztrebile (ductus sublinguales minores).
Sprednja pol žlez,e ima pa lastno iztrebilo, ductus sublingualis major; ta se odpira obenem s submaksilarnim iztrebilom v sublingvalni karunkuli.
Manjše žleze so še: N u h n’o v a žleza ob konici jezika; glandulae palati nae; buccales; linguales; Ebnerjeve žleze ob jezičnem korenu in ob papilli foliati.	^
Požiralo. Desophagus.
Požiralo drži od žrela navzdol, leži za sapnikom v zadešnjem medijastinalnem prostoru in prestopa skozi posebno zev v preponi (hiatus oesophageus) k želodcu. Potisnjen nekoliko na levo se križa z levo vejiko sap-nikovo vejo in odstopa kavdalno bolj in bolj od hrbtenice- Ob jabolku, ob levem bronhu in v zevi prepone ima ožine, angustiae.
Mišičje mu je nabrano v 2 skladih; notranji sklad ima krožno, vnanji podolžno uravnane vitre. Kranijalni odsek ima š e progaste, kavdalni 1 e gladke vitre. Na plevro in na levi bronchuš ga pripenjajo mišič-nata povesma (m. p 1 e n r o in broncho-oeso-p h a g e u s).
Sluznica je podolž nagubana in jo krije močen sklad plošnatih epitelijalnih celic. V sluznici so majhne žleze sleznice in žlez,e kardijalnega tipa.
Želodec (Ventriculus).
Prehodišču požirala v želodec je ime: c a r d i a ; pre-hodišču želodca v ozko črevo pa: pylörus. Na levo od kardije je želodčeva buljina (fundus). Curvatura minor je ime za konkavno krivino želodca, curvatura major pa za konveksno. Od male kur-vature na jetra se izpenja omentum minus; na veliko kurvaturo je pripet omentum maju s. Ta je pripet tudi na vranico kot lig. gastrolienale in na colon transversum kot lig. gastrocolicum.
Zažetek na veliki kurvaturi deli želodec v pars fundalis in pars pylorica. Zažetek nastane funkcijonelno vsled napetosti v mišičju in je v želodcu viden kot nizka loputa: valvula praepy lorica.
Kardija leži na levi ob hrbtenici v višini 9. — 10. prsnega vretenca, torej za sternalnim koncem 6. rebra; pokriva jo leva pol jeter. Pylorus leži nekoliko nižje in na desni od prsnične kline. Sprednja ploskev želodca gleda nekoliko navzgor.
Mišičje je uravnano tipično: kaže longitudinalno (zunanjo) in cirkularno (notranjo) plast; tej so dodane še fibrae obliquae. Podolž ležeče mišičje je ob mali kurvaturi na gosto nabrano. Krožno mišičje je na veliki kurvaturi razprto; ob piloru pa je zbrano v sphincter pylori.
Fibrae obliquae ovijajo s petljami koleno med že-, lodčevo buljino in kardijo, se vijejo v sprednji in za-dešnji steni žejodca podolž ob mali kurvaturi — približajo se ji do 2 cm —-. in se porazgubljajo ob prepilorični loputi.
Sluznica je bledikasto rdeča. Pri kontrahiranem želodcu je sluznica nagubana podolž in vzporedno z malo kurvaturo; ob tej so žlebi med gubami dobro izraženi kot Waldeyer-jeva potočina v želodcu. S polnenjem želodca se gube uglajajo. Epitel je enoplasten, cilindričen. Meja med ploščatim požiralovim epitelom in med cilindričnim želodca je zobčasta in je dobro vidna kot kardijalna črta.
Želodec ima dvoje žlez: fundalne žleze -4| sirišnice iti pilorične žleze — sleznice.
S i r i š n i c e vidiš po vsem želodcu, sleznice pa le v piloričnem delu. Te in one žleze	so zgrajene	kot	tu-
bulozne žleze	- samice. Odpirajo se	pojedine ali	pa	njih
v,eč skupaj v	ž e 1 o d č e v e g 1 o b e n i c e. Na	teh	cevastih žlezah	ločimo: grljanec, cev	in slepi konec.
Sleznice pokrivajo cilindrične celice v 1. plasti-
Sirišnice pokrivajo dvojne celice: o stenske (adelomorfne) in pridejane (delomorfne = dobro vidne).
Ostenske celice so pravi ostenek žleze, pridejane celice leže pa na tem ostenku pod membrano proprio.
V sluznici so porazsejane na gosto adenoidne kepice: noduli lymphatici. Ob piloru je sluznica izpeta v stanovitno gubo: pilorično loputo (v a 1 v u 1 a '
P y 1 o r i c a).	J	,	j '
Duodenum (žolčno črevo).
Pylorus in flexura duodenojejunalis sta mejnika duo-demi.
Žolčno črevo je podobno odprtemu svitku; svitek je odprt na levo in navzgor. V svitku- samem leži glava trebušne slinavke.
Žolčno črevo ima 4 odseke.	ß	..«UuiAt
Zgornji horizontalni odsek, pars horizontalis sup. Prične ob piloru in drži na desno in zadaj. Pred desnimi ledvicami, v višini 12. prsnega vretenca se prične na-vzdoljni otlsek, pars descendens; ta je zraščen zadaj na parijetalni peritonej, spredaj pa je nanj pripet meso-colon transversum. Normaliter vidiš torej navzdoljni del šele, ko odločiš in odstraniš mesocolon ^rjujsv. ^
Spodnji horizontalni odsek, pars hofnzontalis inferior drži na levo in leži nad kavo in aorto nekam ob 3. lum-nalnem vretencu. Zastrt je ta odsek po vznožju Oporka, radix mesenterii, po katerem prekopata vena in art. mesenterica sup. Ta del je pripet ob trebušno steno in nima ne spredaj ne zadaj proste Dcritonejalne odeje,
Navzgornji odsek, pars ascendens, pogleda na jasno zpod vznožja oporka. Ob deblo arterije coeliaca je fi-
>Pl. knj. št. 42.
177
ksiran po petlji gladkega mišičja: m. suspensorius duodeni. ■
Mišičje duodena je tipično: zunaj je podolžna, znotraj krožna mišična plast.
Sluznico pokriva enoplasten cilindričen epitel; celice kažejo na prostem koncu kutikularno tvorbo: bazalno ometino. Na gosto razsejane sodast;e celice nimajo omenjene ometine.
Tunica propria izteza kosme, v i 11 i intestinales. V kosmih je kapilarno mrežje; pod tem. se pričenjajo v sredkih kosma mezgovnice s centralnimi srkavci za chylus.
Prazno žolčno črevo kaže podolž nagubano sluznico; te gube niso stalne. Stalne pa so krožn.e gube: plicae circulares (Kerkringii).
Gube in kosmi večajo srkalno površino črevesa. Krožne gube pa usmerjajo menda redilni sok (chy&tus), ki so mu po njih odkazana spiralna pota.
Na medijalni steni duodena se gubi plica longi t u d i n a 1 i s.
V longitudinalni gubi duodena je papilla duodeni; ta ima ustje, ki vodi v diverticulum Vateri, skulčasto stočje za ductus pancreaticus Wirsungii in ductus choledochus.
Med kosmi se vrivajo v sluznico cevke epitelijalno ostenjene: Licberkuhn-ove krypte. Te nimajo specifičnih znakov.
Brunner-jeve žleze so duodenu lastne. Acino-zne so in tiče v submukozi. Od pilora navzdol pojema njih število. V sluznico na gosto porazsejano adenoidno tkivo je zbrano v kepice: folliculi solitarii.
Jejunum.
Ob duodenojejunalni fleksuri se prične jejunum. Odet je po peritoneju in ima prost mezenterij. Ob duodenojejunalni fleksuri je recessus duodenojejunalis.
Mišičje jejuna je tipično.
Sluznica je taka kot v duodenu, nima pa Brunner-jevih žlez.
Ileum.
Jasnega mejnika med zgornjim odsekom ozkega črevesa (jejunum) in med spodnjim: ileum ni. Ileum šega do ileocekalne loputke (valvula ileocoecalis).
Muskulaturo ima tipično uravnano.
Sluznica ima tem manj krožnih gub, čem nižje prideš. Adenoidno tkivo je nabrano ali v kepicah ali pa v ovalnih P e y e r - jevih polojih,plaques (= noduli lymphatici aggregati). Ti poloji so vloženi ravno ob-črevnemu nasadišeu oporka nasproti in so značilni za . ileum.
Široko črevo. (C o 1 o n.)
Ileum prehaja ob ileocekalni loputi (v a 1-| v u 1 a coli, valvula Bauhini) v prvi odsek širokega črevsa t. zv. coecum.
Končnik ilea je lijasto vtisnjen v coecum in vtisnjeni del funkcijonira kot loputa. Ta ne brani redilnemu soku prestopa v colon; pač pa brani blatu nazaj v ileum. Okrneli konček slepega čr.evesa slepič, processus vermiformis ima lastno loputico: valvula
a p p e n d i c u 1 a r i s , ki ga več ali manj uspeštro zapira pred slepim črevesom.
Peritonej odeva slepo črevo v precej različnem obsegu, ki zavisi od širine prirastišča slepega črevesa v desni ilijakalni latvi (fossa iliaca dextra). Pod malo priraščenim slepim črevesom ostane recessus subcoecalis. Coecum nima konstantne lege. Malo priraščeno slepo črevo se povesi vsled lastne teže čez terminalno črto. Slepo črevo prehaja v navzgornje široko črevo, colon ascendens, ki sega do pod jeter. Priraščeno je na zadešnjo trebušno steno, ima torej le sprednjo in lateralno peritonejalno odejo.
Pod desno jetrno poljo zavije ostro na levo — flexura coli dextra s. hepatica — v col on transversum.
Prečno' široko črevo je časih dolgo in je iztegnjeno celo v zavinek, segajoč doli do medenice. Mezenterij mu je prost-
Pod vranco je flexura coli sinistra s. lie-nalis; s to prične colon desce.ndens = navzdol n j e široko črevo. Leva fleksura leži višje od desne. V levi ilijakalni latvi prehaja navzdolnje široko črevo v colon s i g m o i d e u m sOjj roma n u m.
Colon descendens je na zadešnjo trebušno steno priraščen; ima torej le spredaj prosto peritonejalno odejo.
<s. romanum ima prost mezenterij in leži v mali medenici. Pod oporkom sigmoidnega širokega črevesa je recessus subsigmoideus; ob koncu tega žepna se ti pokaže plica ureterica sinistra.
Sfe ' ':*-
KT % ;i t
Longitudinalna muskulatura širokega črevesa je nabrana v 3 močne trakove: taeniae. Tudi krožno mišičje je mestoma zgoščeno in napravlja gube: plicae semilunares coli.
Med tenijami so buljine, haustra coli, ki jih , členijo povprek ležeče plicae.
Sluznica širokega črevesa je brez kosmov; te pogrešiš že ob ileocekalni loputi. V Lieberkühn-ovih kriptah vidiš na gosto sodčaste celice-
Adenoidno tkivo je nabrano v solitärne kepice. Ob spodnji plati vidiš ob zavinkih pa tudi drugod peri-tonejalne priveske napete po maščevini: appendi c e s e p i p 1 o i c a e.
Danka. (Rectum.)
Ob zgornjem robu 3. sakralnega vretenca zgubi s romanum prost mezenterij in prehaja v danko, rectum. Ta je s početka navspred konkaven; ob koncu repnih vretenc jo pa zavije navzdol in navzad. Konkavni del označajo kot curvaturo sacralis: ta je odeta spredaj še s peritonejem. Drugi, na spredaj konveksni zavinek ob repnih vretencih se imenuje | curvatura perinealis, ta del nima peritonejalne odeje.
Krožna muskulatura naraste spodaj v sphincter ani internus; temu se pridruži še progasto mišičje kot sphincter ani externus. Podolžna muskulatura ne kaže tenij; enakomerno je razvita in prav močna. Zakopčana je deloma v vezivu okrog danke, deloma pa se vpleta petljasto v sphincter kot d i 1 a -
ta tor ani; deloma je pripeta tudi na os coccygis kot mm. rectococcygei.
Sluznica danke kaže v sakralni kurvaturi — približno 5 cm nad analno odprtino — na desni strani povprek ležečo gubo:	plica transversalis
(Kohlrauschi).
Od analne odprtine navzgor je 5 do 8 podolžnih gub: columnae rectales Morgagni; v gubah so trakovi podolžne muskulature; med njimi1 so žepna: sinus rectales Morgagni. Ob sprednjem robu žepen prehaja sluznica v kožo,
Črevo zalaga sym.pathicus po dveh pletežih. En pletež: plexus m y d dtt e r i c u s (A u e r b a c h - o v plexus) leži med podolžno in krožno muskulaturo in zalaga mišičje. Drug pletež: plexus e n teri sus (Meissner-jev plexus) leži v submukozi in zalaga sluznico.
Črevo meri krog 8 m; dve tretjini dolžine odpadeta na ozko črevo.
Hepar. (Jetra.)
Jetra imajo dve poli. Te so pri embriju enako veliki; post partum pa postane desna pol obilnejša • od leve. Poli razmejujejo: incisura umbilicalis v sprednjem robu in ligamentum falciforme h e p a t i s na zgornji ploskvi. Spodaj vidiš dve sagitalni in eno frontalno brazdo; med njimi vidiš spredaj: lob us quadratus, zadaj lobus caudatus. Oba loba je prišteti k desni jetrni poli. V prečni brazdi — ob njej se pričenja lig. hepatoduodenale — je j e -
trna lina, porta h e p a t i s. V ligamentu leži vena portae, na levo od nje arteria hepatica, na d.esno ductus- choledochus.
V levi sagitalni brazdi poteka spredaj vena umbilicalis oz. njen potemek lig. ter e sv zadaj leži ductus venosus Arantii — oz. po njegovi usehnitvi — lig. venosum. V desni sagitalni brazdi leži spredaj žolčni mehur, zadaj pa vena cava.
Jetrno izvodilo, ductus hepaticus, . nastane iz več v,ej; pridruži se mu ductus cysti-cus in imenujemo skupno iztrebilo ductus choledochus. Ta poteka za pars superior duodeni, se vgrezne v glavo trebušne slinavke in se odpira skozi medijalno steno navzdölnjega duodenalnega odseka v črevo.
Jetra so priraščena z zadešnjim robom desne poli na prepono; povsod drugod jih ovija peritonej. V pari-jetalni peritonej prehaja ta odeja po duplikaturah, in sicer zgoraj po lig. coronarium, spredaj po 1 i g. falciforme. Lig. falciforme sam zase bi bilo prenežno vesilo za jetra. V pravi legi drži jetra pred vsem napetost trebušnih sten; fiksira pa njih lego tudi široka zveza s prepono in zveze z veno cavo inferior. Ligam, falciforme ima v prostem robu u m b i 1 i k a 1 n o veno oz. njen potemek lig. te res hepatis.
Jetra je projicirati takole: na levi strani se prične zgornja meja ob stiku hrustanca in kosti levega 6. rebra; odtod se dviga polagoma do stike med hrustancem in kostjo desnega 5. rebra, nato pa zavije naglo navzad
in navzdol. Spodnja meja je usločena črta, ki se prične na desni ob 12. rebru, ki se dotakne konca prsnične kline in kil prehaja nato proti sredi levega rebrnega loka.
Histološki ustroj. Jetra so zložena tu bulo zn a žleza. Njih celice so poliedrične in imajo zrnata protoplazma, pigment ter tolščene kapljice. Celice so zbrane v kepice (lobuli), ločene po vezivu, prihajajočem od veziva ob lini: capsula f i b r o s a Q1 i s s o n i. V tem vezivu so razvejčene venae i n t e r I o b u -lares, torej veje portalne vene. Te oddajajo kri po radijarnih kapilarah v veno, ležečo sredi kepice: vena centralis. Venae centrales so korenine (povirje) jetrnih ven in se. družijo v sublobularne vene: venae sublobulares.
Funkcijonelna kri teče torej iz portalne vene v interlobularne, iz teh po kapilarah v centralne vene; od tod po sublobularnili in jetrnili venah v veliko spodnjo dovodnico. Z nutritivno krvjo prehranja jetra art. hepatica; ta kri postane seveda venozna in se odteka tudi v interlobularne vene. Temu povirju venozne krvi pravijo:	notranje,	korenine	(notranje
povirje) portalne vene.
Vode za žolč (žolčna zbiralca) vidiš kot žlebiče na ploskvah dotikajočih se celic; žile leže v žlebičih na robovih celic.
En del leve jetrne poli usahne post partum (appendix tibrosa), ostanejo pa še slepa žolčna zbirala: vasa aberrant i a.
Večja žolčna zbirala imajo enoplasten cilindričen epitel. V njih dobiš tudi sleznice.
Mehur za žolč, cystis fellea je nabiralnik za žolč. Ductus cysticus ima na notranji strani spiralno gubo: valvula Heisteri.
Pancreas (trebušna slinavka).
Pancreas ima obsežnejši del: c a~p u t, temu sledi telo — corpjLs in rep — c a u d a. Nastane v dor-zalnem odseku mezogastrija in se pozneje tudi ž njim prilepi na zadešnjo steno trebuha. Cauda sega na levo prav do line v vranci. Glava je prisukana navzad in navzdol in je različno globoko izžlebljena za portalno veno. Glava leži na desni od hrbtenice in jo kroži duodenum. Pancreas leži v višini 12. prsnega vretenca ■na krakih prepone. Na zgornji široki ploskvi' slinavke sloni poševno, zadešnja želodčna stena.
Histološki ustroj. Pancreas je acinozna zložena žleza. Njeno glavno izvodilo ductus pancreaticus s. W i r s u n g i a n u s se odpira v iztrebilo za žolč; skuličast skupen končnik je diverticulum duodenale Vater i. Ductus accessorius , s. S an tor ini se odpira v žolčno črevo na bradavičasti tvorbi sluznice — papilla Santo rini, — ki leži nad duodenalno papilo.
Poleg te (zunanje) sekrecije ima pancreas notranjo sekrecijo v Langerhans - ovih kepicah. Kepice so epiteloidna telesca in leže kot otočki med acini. Pomembna je ta sekrecija za presnavljanje sladkorja.
Vranica (Lien).
Vranica leži v levem hipohondriju. Njen podolžni premernik je vsporeden z X. rebrom. Konveksna stran ji je priravnana preponi. Konkavna stran — v tej je lina, hilus — je obrnjena proti želodcu. Kranijalno od line je vtisek od želodca, kavdalno pa je vtisnjena vranca po levih ledvicah. Med lino in želodcem je izpet lig. g a s t r o 1 i n e a 1 e. Aksijalni mežogastrij, ki se prilepi' sekundarno na zadešnjo trebušno steno, fiksira na to st,eno tudi vranico. Vranico odeva peritonej.
Histološki ustroj. Krog vranice je trdna fibrozna kapsula — tunica albuginea. Od te mole v notranjost gredice, napravljene iz veziva in gladkega mišičja — t. zv. trabeculae. Med gredicami je reticulum razpet, in v tem leži pulpa Iien.alis. Lijenalna pulpa je adenoidno tkivo, ki je ob razcepiščih arterij zbrano v Malpighijeve kepice.
Kri ima v vranici tale pota: V lini razpade art. lie-nalis v veje, ki vstopijo v gredice: trabekularne arterije. Odcepi trabekularnih arterij stopajo v pulpo, stopajo v Malpighi-jeve kepice (obložene arterije, Hülsenarterien) in se razvejčijo naenkrat čopičasto v tenke cevke — penicilli; te cevke prehajajo v kapilare.
Vene so že izpočetka široke, so nežnih sten in se vgrezajo v gredice kot trabekularne vene.
Krvni obtok v vranci opisujejo nekateri kot sklenjen, to se pravi: arterijelne kapilare prehajajo direktno v venozne. Drugi zopet menijo, da se odpirajo
arterije v intermedijarne lakune brez pravih sten; iz teh pa da odteka kri v vene, ki imajo sitaste, luknjičave stene.
Opork.
Opork, mesenterium, obstoji iz s r e d k a , tunica propria pokritega po perito n ejalnem epitelu.
Komplicirano uredbo oporka razumeš le po upoštevanju embrijonalnih razmer.
V prvih embrijonalnih tednih leži črevo kot iztegnjena cev podolž sredi telesa in je ž,e zgodaj razpoznati želodec od ostalega črevesa. Mala kurvatura je obrnjena navspred, velika navzad. Duodenum prehaja v popkovno zanko t. j. v 'dva daljša paralelna črevesna kraka. Navzgornji (kavdalni) krak drži nazaj k hrbtenici, napravlja tam zavinek — ta postane pozneje flexura coli sinistra — in prehaja v končno črevo. Navzdol nji (kranijalni) krak in prvi odsek navzgornjega kraka postane ozko črevo; ostali del navzgornjega kraka pa postane col o n ascendens in transversum.
Fopkovna zanka leži 'do 8, embrijonalnega tedna skoraj vsa izven embrijonalne peritonejalne dupline v Popkovnici — hernia umbilicalis physiologica. Vreča krog te kile je sestavljena iz peritoneja in plödnika (am-nion). Pozneje se umakne črevo v trebušno duplino in kila zgine.
Opork je naraščen v tej perijodi ob aorti (ima vznožje pri aorti) in moreš razbrati tri odseke:
1. zgornji odsek, m e s o g a str i u m , želodcev odsek je razpet od zadešnje stene telesa na veliko kurvaturo. Tunica propria tega odseka vodi arterijo coeliaca in leži v njej tudi pancreas:
2. srednji odsek je za popkovno zanko in vodi arterijo mes,ent. sup v njeno požilje:
3. s p o d n j i odsek, služi kot opork končnemu črevesu in vodi arterijo mesenterica inferior v njeno požilje.
Želodec se zasuče: curvatura major se obrne na levo; desna stena želodca postane torej. zadešnja, leva pa sprednja. Poprej sagitalen mezogastrij drži sedaj seveda na levo in ga vidiš razpetega med zadešnjo že-lodčevo steno in parijetalnim peritonejem; ta mezogastrij se je seveda obenem podaljšal (iztegnil). Mezogastrij se prične vzdolž ob veliki kurvaturi razraščati; končno nastane vrečasta buljina: velika pečica, omentum m a j u s , ki visi na levo in navzdol.
Prostor med frontalno usmerjenim mezogastrijem in zadešnjo želodčevo steno je b nrsa o m e n t a 1 i s ; ta je v opisanem stadiju še majhna. Na levi — ob prehodu mezogastrija v veliko kurvaturo — se razvije vranica. Med nasadiščem na telesni steni in med vranico razpet del mezogastrija imenujemo m e z o g a s t r i u m a x i a 1 e.
Zadešnja p o I' a velike pečice se razraste iz aksijalnega mezogastrija (del med linearnim vznožjem na telesni steni in vranico), se razpre od, spodnjega roba trebušne slinavke čez široko in ozko črevo, se zat.iha nato v sprednjo polo, pripeto na veliko kurva-
turo oziroma na lino vranice (kot lig. g as.tr o-1 i e n a 1 e).
Med tem raste navzdolnji krak popkove zanke v dolžino, ž njim raste tudi njega opork. Iz popkovne her-nije se umakne najprej coecum v trebušno votlino in za njim šele konvolut ozkega črpvesa. Coecum leže najprej na levo ilijakalno latvo; znatno v dolžino rastoče široko črevo ga pa potisne pozneje navzgor pod želodec. Še pozneje še umakne coecum čez srednjico na desno pod jetra. V 11. embrijonalnem mesecu dobiš coecum še v višini-duodena; pozneje se pa umika nižje in nižje.
Sedaj se pa sprimejo nekteri odseki mezenterija sekundarno z zadešnjo trebušno steno.
A k s i j aj n i o d.s.e k me z..Q._g as t r i j a se sprime s parietalnim peritonejem na zadešnji steni. Žadešnje trebušne stene od jeter do pod trebušne slinavke ne ■ pokriva torej končno parijetalni peritonej, temveč mezo-gastrij.
Pozneje se sprime še m e s o d u o d e n u m in duodenum z zadešnjo trebušno steno,
T udi c o 1 o n ascendens in njegov opork se zlepita z zadešnjo steno. Mesocolon pokrije^ijeniLtudi obsežen del duodena in se ž njim sprime. Tako pride dttodcmnn sekundarno izven p_e_ntanejalnega-.4<.ave. Me-socolori ašcendens prehaja brez presledka v jejuno-ilič.en opork: umevno je torej, da dobi po prilepi jen ju navzgor-njega mezokola tudi jejuno-iličen mezo novo vznožje, in sicer ob črti, kjer se je pričel prilepljati navzgornji me-zokolon. To črto imenujejo vznožno črto oporka za ozko črevo.
Nekako sredi embrijonalnega življenja se sprirne tudi me^ocolon in colon descendens z levo zadešnjo parijetalno steno; pri tem nastane recessus subsigmoideus. Colon transversum ostane prost in prilepi svoj mezo sekundarno ob črto, ki veže prilepljen navzgornji in navzdolnji colon. Je to črta na zadešnji trebušni steni, ki je nekoliko usločena in ki drži od hepatične fleksure širokega črevesa na lije-nalno. Sprednja ploskev prečnega mezokola se sprirne z zadešnjo ploskvo velike pečice. Tudi colon transversum se sprime z zadešnjo polo. Tudi poli velike pečice, ki sta spočetka ločeni, se zlepite v večjem obsegu med seboj, tako da je končno tudi sprednja pola pečice prilepljena na colon transversum.
Od želodca na colon transversum se torej razpenja opork, obstoječ iz obeh pol pečice in iz prečnega mezokola. Ta mezenterij imenujemo lig. gastrocoli-cum. Velika pečica se še sprinte ponavadi ob lijenafili Tleksufi širokega črevesa s parijetalnim peritonejem; tako nastane ligament pripet nekako ob narastišču prepone in imenovan: ligamentum phrenicocolf-c u m. Ta oklepa s 'Sprednjo trebušno steno na zgoraj 'odprto ?epnb:	saccus lienalis ; v žepnu sloni
vranca. Iz prvotnega enostavnega mezogastrija so se torej razvili: I. aksijalni na zadešnjo steno prilepljeni del
2.	lig. gastrolienale 3. omentum majus.
Mala pečica, omentum minus gre od male kurva-ture in od zgornjega horizontalnega odseka duodena k jetrni lini. Kranijalni aponevrotični del je pars condensa, srednji je pars flaccida, desni obrobni
del je zdebeljen v lig. li e p a t o d u o d e n a. 1 e. Omentum minus zastira p r e d d v o r o m e n t a 1 n e g a žepna: vestibulum b ursae omentalis. Preddvor omentalnega žepna ostenjajo: s sprednje strani omentum minus, z zadešnje peritonaeum parietale, z zgornje jetra, s spodnje (kavdalne) žolčno čr.evo. Ob telesni srednjici se odpira preddvor v pravo omentalno žepno, bursa major. Preddvor in burzo loči peritorie-jalna guba: plica gastro p a n c r e a t i c a. Ta guba drži navpik od kardije na glavo trebušne slinavke in je v njej art. gastrica sinistra.
V vestibulum bursae oziroma v burzo samo prideš z desne plati skozi f o jva me n e p i p 1 o i c u m s. \V i n s 1 o w i i, ki zeva med zadešnjo trebušno steno in lig. hepatoduodenale.
Foramen epiploicum obrobljajo od zgoraj proc. cau-datus lobuli Spiegelii hepatis, od spodaj duodenum, od spredaj lig. hepatoduodenale, od zadaj vena cava inferior oz. njen peritonej.
Lig. hepatoduodenale se pogosto razraste navzdol in se sprime s širokim črevesom: lig. hepatocoli-c u m. Omentum minus je potemek ventralnega oporka.
C.	Scalni aparat.
Ledvice.
Ledvice, renes so fižolaste oblike, Hilus gleda proti hrbtenici in je vgreznjen v organ kot sinus renalis = ledvična zajeda. V zajedi je maščevina, so žile in živci in iztrebila ledvic. V zajedo
mole kopice — papillae rejiales, ki jih ob-1 dajajo vezivaste čašice: calices minores, te| se zbirajo v čaše: calices majores, te se odpirajo v ö ledvični meh — pelvis renalis. Ta prehaja li- \ jasto v ledvično iztrebilo, ureter. Tunica fibrosa renis povija ledvice, ki so obdane po ma-ščevini — capsula adiposa renis. Ledvice l,eže retroperitonejalno, približno med 11. th. in III. lumb. vretencem. Organa konvergirata navzgor, njih medijalni rob gleda navspred. Slone ledvice na fasciji m. quadratus lumborum in pa na krakih prepone. Desna ledvica .'/ leži nižje od leve.
Histološki ustroj. Na prerezanih ledvicah vidiš temnejšo skorjo: substantia corticalis in svetlejši radijarno črtan sredek: substantia medullaris. Medularna substanca je nabrana v M a 1 -pighi-jeve piramide; med te pa segajo stebri korti'kalne substance kot columnae Bertini. Piramide opominjajo na embrijonalno zasnovo ledvic iz več poli. Vrh vsake piramide moli v ledvično zajedo kot kopi ca, papilla renalis, ki jo obdaja čašica, calix. Vsaka kopica (= papilla) je sitasto predrta in se po situ odpira 8—15 ductus papillares.
Ledvice SO' tubulozna žleza; njena iztrebilca pričenjajo ob Malpighijevih klobčičih = corpuscula Malpighii = glomerula. So to pro-storninsko uravnana arterijelna mrežja s širšim vas afferens in ožjim vas efferens. Klobčičasta mrežja (= rete mirabile) so vtisnjena v slepe, betasto razširjene početke iztrebile (= tubulii renales): te početke
»imenujejo Bowmanove mešičke = capsula Bowmani. Glomerulum Malpighii in prvi odsek iztre-*|)ilca, ki je na gosto zmotan, leži v kortikalni substanci kot tubulus contortus (I. reda). Sledi daljša H e n I e j e v a zanka. Ta prehaja po zmotanem veznem zbiralcu (Schaltstück = tubulus contortus II. reda) v ravno zbiralce = tubulus rectus. Ravna zbiralca se družijo v papilarna zbirala = ductus papillares.
V kortikalni substanci leže glomerula in pa tubuli contorti I. in II. reda.
V modularni substanci leže Henlejeve zanke in pa tubuli recti, ki se vrivajo kot sredkovi iztezki = pro c. medullares jezikasto še v kortikalflo substanco.
Art. renalis vstopi v ledvice, se razvejči ter preha-. jajo vejice v arterijelna Malpighijeva mr.ežja. Šele vas efferens razpade v kapilare. Vasa efferentia centralno ležečih glomerulov oddajajo v kortikalno substanco preme arterije, arteriolae rectae.
Vene se pričenjajo kot arcus venosi, ki Imajo povirje deloma v notranjščini ledvic, deloma na njih površju kot stellulae Verheynii.
Veliko iztrebilo ledvic, ureter. Od ledvičnega meha potekata uretera navzdol v medenico. Stena ureterov kaže mišične sklade in sluznico. Muscularis ima notranjo podolžno in zunanjo krožno .plast. Ob ustju v mehurju ima ureter še tretjo, vnanjo, longitudinalno mišično plast. Sluznico pokriva prehodni epitel.
Spl. knj. št. 42.
193
13
Ureter poteka priravnan ob m. psoas, stopi čez terminalno črto, se~križa tam z žilami in drži nato, priravnan ob lateralno steno medenice, navzdol. Pri možu se križa s semenskim iztrebilom, pri ženski z arterijo uterina. Ductus defeseferens in art. uterina ležita ven-tralno od ureterov.
Suprarenalni organ. Glandula suprarenalis. Suprarenalni argan leži vrh ledvic. Levi je plošnat polurne-sečast, desni je trikotasta piramida. Hilus je obrnjen pri obeh medijalno in navspred. Skorja je rumenkasta, sre-dek pa rdečkasto siv.
Škarja »bstaji iz epiteloidnih $elic, sredek pa iz ehromafinih elementov (poddružni organ simpatika). Suprarenalni organ je žleza z notranjo sekrecijo; njeni sekreti paralizirajo strupe, ki nastajajo ob presnavljanju. O adrenalinu, enemu njenih sekretov vemo, da vzdržuje tonus mišičja po žilah. Organ je torej za življenje potreben.
Scalni mehur. Vesica urinaria.
Scalni mehur je hruškaste oblike. Navzgor obrnjeni vršnik je proti popku vrvasto iztegnjen: lig. u m b i 1 i c a 1 e mediale — obliterirani u r a c h u s V medenici ima mehur buljino: fundus vesicae u r i n a r i a e. Til prodirata uretra pošev skozi steno mehurja ter se vanj odpirata. Ustja vidiš v mehurju kot poševni poki.
Orificum urethrae internum prične kar v steni buljine, kot semilunarna poka, ki se vije nad majhno služnično gubo, nazvano uvula vesicae.
Med ustji ureterov in pa ustjem uretre je viden trigonum vesicale Lieutaudii; njega za-dešnja stranica je plica Interureterica.
Prazen mehur je skrit za simfizo. S polnenjem mehurja se dviga vršnik.
Mišični sklad stene spletajo križajoče se vitre. Podolžni del mišičja imenujejo detrusor urinae. Krožno mišičje je nabrano spodaj v sphincter vesicae, internus. Od fascije v medenici prihajajo v sprednjo steno mehurja mišične vitre kot musculi pubovesicales; od danke na mehur je pa izpet m. rectovesicales.
Sluznica je ob trigonum na tesno, drugod pa na rahlo pripeta. Pri vskočenem mehurju vidiš torej trigonum gladek, drugod pa nagubljeno sluznico.
Epitel je tak kot v uretru in je pri polnem mehurju nižji, pri praznem višji (debelejši).
Peritonej ne pokriva vsega mehurja in je nanj le na rahlo pripet. Nad praznim mehurjem se zgubi v rezervne gube. Mehur leži izvan peritoneja, v predperitonejalnem prostoru — spatium p raeperitoneale Retzii.
D.	Spolni aparat.
Posamni odseki spolnega aparata so pri možu drugače zgrajeni oz. diferencirani kot pri ženski. Zastavi jih pa natura pri obeh spolih enako namreč kot prve spolne celice (Keimepithel) in kot druge ledvice (Urniere, mesonephros) ali Wolff -ov
195
13*
organ. Od Wolffovega organa držita navzdol dva cevasta iztrebila kot W o 1 f f - ov in kot Mii 11 er-jev vod. Spodnja končnika Miillerj-evih vodov se sprimeta v eno in se ta skupni končnik odpira v sinus urogenita-1 i s. Pri možu usahne Miiller-jev, pri ženski pa Wolff-ov vod; od njih ostanejo l,e neznatni rudimenti.
Moda.
Modo, testis se razvije iz prvih spolnih celic; iz drugih ledvic (mesonephros) in Wolffovega voda nastane pa modce, epi‘|idymis, in vas deferens. Modo leži najprej v trebušni duplini, v peritoneiu ledvenega odseka; po gubernaculum testis pa je pripeto tudi na zrasti. Nekaj pred porodom se začne pomikati modo navzdol: descensus testis.
Tega pripravi natura tako, da se izbulijo vse plasti trebušne stene v modnik; te plasti ovijajo pozneje modo. Najgloblja plast je peritonej in imenujejo to peritone-jalno buljino processus vaginalis. Na to se pomakne tudi modo v modnik. Processus vaginalis se v gornjem delu zalepi in postane ligamentum vaginale. Od trdnosti in obsežnosti te obliteracije zavisi možnost nastanka kile. V skrotalnem odseku ostane processus vaginalis odprt kot tunica vaginalis propria. Vas deferens, domodni in odmodni živci in žile so združeni v semensko povesmo, funiculus spermaticus.
Modnik, scrotum je izbuljen integument; v podkožju so zbrane mišične gladke vitre tunica d a r-
tos. Plest modnika, raphe scroti ^ega kot septum med simetrični polovici skrota.,
V ogrinjalkah okrog moda, dobiš tele potemke trebušne stene:
integument in subcutis = scrotum in tunica dartos; povrhnja trebušna fascija in aponevroza m. obliquus externus = fascia Cooperi;
obliquus internus in transversus = cremaster; fascia transversa abdominis = tunica vaginalis communis.
peritonaeum =s tunica vaginalis propria.
Modo ima po eno facies medialis in lateralis in po en zgornji t,er spodnji konec. Ob extremitas superior testis je fiksirana glava modca po lig. epididymidis sup. Epididymis se vije ob margo post; njen rep, cauda epididymidis, je na tesno (po lig. epididymidis inf.) pritegnjena na modo ob spodnjem koncu pa se zavije navzgor v ductus deferens. Med zgornjim in spodnjim modčevim ligamentom in med modom in modcem je na lateralni strani s peritonejem krita špilja: sinus epididymidis.
Histološki ustroj. Parenhim moda so cevke - tubuli seminiferi, zmotane med vezivastimi predeli. Ti predeli — septula testis — prihajajo od fibrozne preprege, tunica albuginea ob modu. Predeli konvergirajo proti lini in se veždjo tu v corpus Highmori s. mediastinum testis. V vsakem predelu je vsaj po en tubulus contortus, ki prehaja v ductulus rectus. Ductuli recti se v corpus Highmori vežejo anastomotično v rete t e -
s t i s , iz tega pa drži 10—15 ductuii efferentes. Ti so zmotani izven moda v klobčiče modca, lobuli epididymidis, ki so zbrani v glavo modca. Najvišji klobčič prehaja v ductus epidymidis, v tega se odpirajo ostali klobčiči. Ductus epididymidis prehaja v vas deferens, ki je manj in manj zmotan in končno raven.
Tubuli contorti producirajo spermatozoe. V modcu vidiš migetalen epitel.
Hidatide, vas aberrans ob modčevem repu in paradidymis, Giraldes-jev organ so rudimenti Müller-jevega voda oz. Wolffovega organa.
Ductus deferens stopi skozi inguinalni kanal v trebušno votlino* kjer ga oden,e peritonejalna guba, plica d,eferentialis, se drži lateralne stene medenice, gre čez art. femoralis in lig. umbilicale laterale, zavije pred ure-terom in povprek čez ufiter na medijalno plat in stopi v prostato.
Pred prostato se razširi vas deferens v ampulami del.
Semenska mehurja, vesiculae seminales sta konvo-luta prostorne, nagubnjene cevi. Ležita ravno ob trigonum vesicale scalnega mehurja, ležita lateralno od ampul, odpirata se v vas deferens, ki postane semensko iztrebilo, ductus ejaculatorius in ki se odtod vgreza v prostato.
Sluznica semenskih mehurjev je gostjo nagubnjena in ima žleze.
Scalo pri možu.
Scalo ima pri možu 3 odseke: 1. leži v prostati, pars prostatiea, 2. je kožnat, pars membranacea, 3. je kavernozen, pars cavernosa.
1.	Pars prostatiea leži v prostati, ki je liki obroček ovita okrog scala. Zadešnja polovica obročka je obilna in ščitasta, sprednja polovica je pa ozka (drobna): sprednja pol, lob us anterior.
Lobus anteriror leži torej pred uretro, ki je vložena v canalis urethralis prostatae. Med uretro in med semenskimi iztrebili, ležečimi v canales deferentiales pro-statae je srednja pol prostatae, lobus medius, za ductus ejaculatorii leži zadnja pol prostate — 1 o b u s posterior. Te tri poli prehajajo ob straneh v stransko pol — lob us lateralis prostatae.
Zlezast del prostate — glandula prostatiea je obdan od muskularnega dela — musculus pro-s t a t i c u s ; od muskularnpga dela izžarivajo septa med kepice (lobuli) acinozno zgrajenega žlezastega dela.
Mišičje v prostati prehaja v ono v mehurju in je sotvorno pri zgraji mišice sphincter internus.
Sprednji deli prostatičnega mišičja so nabrani v sphincter vesicae prostaticus s. externus.
V prostatičnem delu scala vidiš kopico, colliculus seminalis prehajajočo v podolžen greben, crista urethralis. Colliculus kaže poko, utriculus prostaticus, ki je ostanek Miiller-jevega voda. Ob poki se odpirata ductus ejaculatorii. Pred ko-
pico in ob njej pa vidiš ustja prostatičnih iztrebile.
2. Pars membranacea urethrae ni prav jasno ločena od prostatičnega dela. V njo se vpleta m. transversus perinaei profundus kot m. sphincter urethrae externus;
t pod njim leži še gladko krožno mišičje,
3. Pars cavernosa je ekscentrično vložena v bre-cilno tkivo, ki je razvito pretežno pod scalom. Brecilno tkivo je zbrano v corpus cavernosum urethrae in je v početku zdebeljeno v bulbus urethrae. Med povesmi masculi transversi perinei profundi, v bližini uretralne kepe (bulbus) vidiš Cowper-ove žleze, glandulae bulbo urethrales. Sta to simetrično ležeči, okroglasti, acinozni žlezi; njih iztrebila drže pošev skozi corpus cavernosum urethrae in se odpirajo skozi sluznico v scalo. V starosti usehivajo Cowper-ove žleze.
Sluznica scala ima longitudinalne nestanovitne gube in prehaja ob orificium externum v cutis. Pokrivajo jo plošnate epitelijalne celice. Žlez ima dvoje: L i 11 r e-jeve acinozne in pa globeničaste Morgagni-jove lacunae urethrales.
Prazno scalo je zatisnjena cev. Najmanj raztegljiv del scala je orifieum externum; sledi mu močno raztegljiva fossa navicularis. O prehodu membra-.nožnega dela v kavernozni govorimo kot o uretralni ožini, isthmus urethrae; v medenici ležeč odsek je precej raztegljiv.
Scalo ima obliko navzgor torej proti simfizi konkavno usločene cevi.
Penis.
Penis sestavljajo: urogenitalni kanal, corpus cavernosum urethrae in corpus cavernosum penis.
Brecila uda, corpora cavernosa, sta parna. Njih korenini, crura, sta priraščeni vsaka zase ob perijost na spodnji veji sramne kosti; njih stebla pa ležita tesno drug ob drugem.
Brecila so prostorninsko zgrajena venozna mrežja. ki jih ovija trdna tunica propria. Takozvani predeli, trabeculae, vodijo arterije in vene. V brecilih prehajajo arterije v vene ali po kapilarah, ali pa direktno brez vrneta kapilarnega omrežja; ta direkten prehod pospešuje nabrekanje.
Periferno ležeče vene so najmanjše.
Želod, glans penis je v obliki manšete zavihan konec uretre; zadešnja meja mu je rob želoda, corona glandi s..
Ud j,e povit v fascijo penis. Od septa v steblu uda je izpet na simfizo lig. Suspensorium penis.
Koža na udu je brez maščevine in je ovihana nad želodom v pokrivko ali kožico, praeputium, ta prehaja pod uretralnim .ustjem v sagitalno gubo: frenulum praeputii.
Notranja pola pokrivke je služničasta. V koži na želodu vidiš goste papile, lojnice in Tyson-ove kripte.
Mastilo, smegna praeputii je zmes otreb-ljenih epitelijalnih celic in masti.
Ud prehranja art. pudenda interna. Na hrbtišču poteka art. dorsalis penis; v bulbus urethrae stopa art.
bulbi urethrae in v corpus cavernosum	stopa	s spodnje
plati art. profunda penis.	V kolabiranem	udu	vidiš manjše
arterije zmotane: art.	h e 1 i c i n a e.
Vena dorsalis penis	je neparna in	drži	v	plexus
pudendalis (labyrinthus San tor ini) in pa v plexus pudendovesicales ob buljini mehurja.
Jajčnik.
Jajčnik, ovarium leži ob zadešnji plati peri-tonejalne gube, napete povprek v medenici in nazvane lig. latum uteri, mesometrium, in pripenja ovarij na mezometrij m e s o v a r i u m.
Trikotast del mezometrija, ki ga mejničijo: zgoraj tuba, spodaj lig. o v a r i c u m , lateralno prosti rob pe-ritoneja (= lig. infundibulo ovaricum), — ima ime m e-s o s a 1 p i n x , ala vespertilionis.
Jajčnik, kot potemek .embrijonalnega peritonejalnega epitela nima peritonejalne odeje. Peritonej neha ob ovariju z ostro zarisano črto — 1 i n e a alba (Farre — Waldeyer). Na ovariju vidiš lego kubičnega epitela — prve spolne celice (Keimepitel).
Ovarij ima skorjo (zona parenchymatosa) in sredek (zona vasculosa); v skorji so folikli, v sredku pa žile.
Majhne folitjje jajčnika imenujejo primarne, večje s tekočino polnjene folikle imenujejo Graaf-ove folikle, folliculi oophori vesiculosi.
Ostenje Graaf-ovih mehurčkov je vezivasto in od znotraj pokrito po epitelu — stratum gr anu losu m in je napeto po tekočini — liquor folliculi.
Od stene moli v mešiček cumulus o o p h o r u s in v tem je jajčece.
Mešiček se napenja, se pokaže na površju jajčnika, poči in iz rane nastane corpus luteum, ki mu pripisujejo endokrino sekrecijo.
Zrelo jajčece obdaja prozorna kožica, zona p e 11 u c i d a. Jajčece j,e celica, ki ima jedro, vesicula germinativa z zrnom, n u c 1 e o 1 u s = macula germinativa; razen protoplazme ima jajčna celica še hranivo, deut o plasma = vitellus.
Mesosalpinx ima med lamelama epoophoron; je to rudiment Wolff-ovega organa in je sestavljen iz par cevk; prav tako tudi medijalno od epoofora ležeči paroophoron.
Tudi jajčnik ima nekak descensus iz trebušne votline v medenico.
Tudi pri ženski se izbuli peritonej v ingvinalni kanal. Stalne take buljine označajo kot diverticulum N u c k i, rudimentum processus vaginalis.
Jajčnik ima pri otroku gladko površino; po puberteti pa se pokažejo prve grapaste brazgotine kot sledovi počenili Graaf-ovih foliklov.
Ložesna. Uterus. Maternica.
Uterus in vagina sta v eno stopljena končnika Miil-ler-jevih vodov. Stopljena končnika se razvijata v širšo cev, ta zdebeli in postane uterus. Nepopolno spojena končnika se razvijeta v uterus bicornis (pri človeku abnormiteta).
Ložesna ima telo, corpus in grljan, cervix. Telo ima buljino — fundus; v buljino se odpirate tubi, ostia uterina tubarum. V ložesni vidiš trikotasto, špiljasto votlino, cavum uteri.
Cervix ima dvoje odsekov. Portio vaginalis uteri moli v nožnico in se vanjo odpira, (ostium uteri externum, zunanje ustje); portio supra vaginalis cervicis je nad nožnico. Cavum uteri prehaja v canalis cervicis; med obema - je notranj.e ustje, ostium uteri internum. V grgljanu je sluznica nagubana, plicae palmatae.
Ob prehodu telesa v grljan je ložesna navspred usločena — slokost 1 o ž e s n e , anteflexio uteri. Ut,erus in vagina oklepata pa tudi navspred odprt kot, anteversio uteri, nagnjenost.
Včasih je ob uteru še v poznih dobah viden mezo-nefričen (Wolfov vod) kot Gartnerjev vod.
Sluznico v ložesni le težko odluščiš od mišičja. Zleze v sluznici so cevkaste; krije jih migetalen, eno-skladen cilindričen epitel, časih so tudi razvejčane.
V canalis cervicis vidiš sleznice; te se časih raztegnejo in razrastejo v ovula Nabothi. V tubah, v cavum uteri in v cervikalnem kanalu vidiš enoskla-. den, cilindričen, migetalen epitel.
Muskulatura ložesne je zelo debela. Povesma se prepletajo medseboj in prehajajo tik pod tubo v ligamentum ovarii proprium, nekoliko nižje pa v ligamentum teres uteri (analogon k guber-. naculum testis). Zatočen trak (lig. teres) gre skozi in-gvinalni kanal in je zakopčan v podkožno vezivo. Cer-
vikalna povesma izžarivajo v vezivo pred križnico in v danko, m. s a c r o in r e c t o u t r i n u s.
Iztrebila za jajčeca, tubae uterinae (Falloppii) ovijajo jajčnik in se vtapljajo v uterus z mcdijalnim ožjim delom, i s t li m u s ; njih lateralni konec je širok, ampulla. Ampulami del je razrezan, fimbriae, in se odpira v trebušno votlino, ostium abdominale tubae. Ena, posebna dolga fimbrija je izpeta čez ovarij .— fimbria o v a r i c a.
Tuba ima gladko mišičje, ki je urejeno v zunanjo podolžno in notranjo krožno plast.
Vagina.
Vagina (nožnica) je kanal s sprednjo in zadešnjo steno, ki se druga druge dotikate. Z zgornjim koncem objema ta kanal spodnji konec ložesne (portio vaginalis uteri) in se končava ob njem slepo kot fornix vaginae. Vhod v vagino zastira pri devici vaginalna loputa, hymen. Sluznica na sprednji in zadešnji vaginalni steni je nagubljena, columnae rugarum.
Sluznica je pokrita z močnim skladom plošnatih celic; pod epitelom so goste visoke papile; žlez ni opaziti.
Peritonej prehaja od zadešnje .stene scalnega mehurja na fundus uteri in odtod na danko. Tako nastane pred maternico plitva excavatio vesico-ute-r i n a , za maternico pa globlja excavatio recto-uterina.
Mož. ima seveda le eno excavatio recto-vesicalis. Ob vrhu maternice in ob njeno zadnjo plat je peritonej na tesno pripet, na sprednji plati je pa
premičen. Olobina utero - rektalne ekskavacije je Dou-glas-ov prostor; vstop v globel kroži plica recto-ut,erina, v tej pa dobiš m. rectouterinus.
Zadaj sega peritonej samo do vaginalnega svoda (fornix). Uterus in mehur ležita tesno drug pred drugim in je torej excavatio vesico-uterina prazna. V Douglasovem prostoru (cavum D.) pa leže flexurae ultimae ilei in colon sigmoideum.
Nosna ložesna.
Ob nosnosti postane ložesna jajčasta, stene se ji zdebele, ker se mišične vitre močno pomnože. Posebno izdatne so pa izpremembe v sluznici.
V buljini ložesne zdebeli sluznica in postane membrana decidua; ta obraste poznej.e jajce (zametek) od vse^i strani. En del decidue pokriva potem zametek, lamina visceralis, decidua capsularis; ostenje ložesne pokriva iamina parietalis, decidua vej a ; med ostenjem in implantiranim jajčecem je decidua basali s.
Zametek pokriva od zunaj kosmata koža, c h o r i o n ; ta požene namreč spočetka krog in krog kosme, villi.
Kosmi ob bazalni decidui se razvijajo posebno lepo in imajo goste žile; pozneje se razvejčijo in se zakopljejo v bazalno deciduo. Vse skupaj — bazalna decidua in villi choriales je pogača, placenta. Žile v bazalni decidui se razširjajo v mogočne lakune, ki mole vanje horijalne kosmi.
^čenta leži navadno asimetrično v buljini mater-11'S. Decidua basalis je pars materna placentae Amorion je pa pars foetalis placentae.
Placenta in sad (embryo) sta zvezana po popkovnici (funiculus umbilicalis).
Chorion in placento pokriva z notranje plati p 1 o -dnik, amnion; ta ovija tudi popkovnico in prehaja ob popkovem obročku v kožo. Plodnik je poln plod-nikove vode, liquor amnii.
A 11 a n t o i s , kolikor je je v embriju, postane u r a c h u s ; njen distalen del pa se razraste do horija in razplet,e svoje žile po horijalnih kosmih. Ta distalen del zgine pozneje in ostanejo le še alantoične žile (popkovnica, funiculus umbilicalis). Decidualni ostanki, kosmata koža, plodnik, pogača in popkovnica se rode p o otroku kot o t r e b a. Decidua je kaj nežna in minljiva in bi ji pristojalo ime i/ p r (i | i i v 1^
Osramje pri ženski.
Vnanji ustnici, labia major a, obdajate osramje pri ženski, pudendum muliebre. Ustnici spenja zgornja in spodnja commissura labiorum. Med ustnicama je sramna poka, rima pudendi.
Notranji ustnici, labia minora pudendi oste-njate preddvor nožnice, vestibulum vaginae.
Zgornji konec vsake notranje ustnice je razcepljen v dva kraka. Zgornja dva kraka se iztezata na g 1 a n s clitoridis kot praeputium clitoridis. Spodnja dva kraka se spojita v frenulum clitoridis. Sredi vestibula je vhod v vagino, ki ga oži vaginal-
na loputa, h y m e n , nad tem vhodom se \ scalo kot orificum urethrae.	podpira
Po porodu ostane od himna le par bradavičic carunculae.	\
Notranji ustnici sta spodaj (zadaj) spojeni po f r e -n u 1 u m labiorum, koj za tem je f o s s a n a v i -	>
cularis vestibuli.
Bulbi vestibuli leže ob strani vestibula (pri možu jim odgovarja bulbus urethrae). Corpora cavernosa c 1 i t o r i d i s sta priraščena na sramift) kost in se družita v c I i t o r i s ; ta je ostro navzdol zapognjena in ima želodasto napet konček — glans c 1 i t o r i d i s.
Vestibularna sluznica ima goste papile, ki jih krijejo plošnate epitelijalne celice. Na notranjih ustnicah se sluznica izpremeni v kožo. Tu vidiš že lojnice, ki jih je na vnanjih ustnicah več in več; zunanja plat vnanjih ustnic ima že podkožno maščevino in lase. Tik ob vhodu v vagino se odpirajo B a r t h o 1 i n i j e v e žleze,	1
glandulae vestibuläres majores.
Scalo je. pri ženski, kratko. Spincter vesicae externus (sphincter urogenitalis) je malo razvit.
Mlečna žleza.	,	I
Mlečno žlezo imata mož in žena; navadno se pa le pri ženi ob nosnosti dobro razvije.
Seski imajo bradavico, papilla mammae na tej se odpirajo iztrebila; krog bradavic je kolobarček, areola. Bradavica leži v višini 4. inter-
- - ■■ ■ ’	''■■■IM
208
kostalnega presledka. Mlečna žleza je zgrajena po tipu alveolarnih žlez.
Sestavlja jo 15—20 samostojnih žlez in so iztrebila teh žlez tik pred ustjem razširjena, sinus lactife ti.
, Žlezine celice izločajo tolščo v kroglicah. Ob po-četku sekrecije izločajo žleze colostrum (mleček).
Kolobarček in bradavica sta močno pigmentirana. V areoli zaslediš tudi znojnice in lojnice ter abortivne mlečne žleze (Montgomery-jeve žleze).
Z nosnostjo narašča mlečna žleza. Ob starih iztrc-bilih in zbiralih nastajajo novi acini, po odstavi pa zopet zakrnejo in usahnejo.	!.
Ob klimakteriju degenerira žleza in postane vezi-vasta.
Mišice ob urogenitalnem kanalu in ob analni odprtini.
1- Mišice ob analni odprtini.
M. sphincter ani externus je priraščen po večji meri ob ritno kost. Vitre mu segajo ..krog riti liki sfi-skavka in obdajajo sphincter internus; del viter pa prehaja v bulbo-cavernosus in v levator ani.
M. levator ani je priraščen po večini na kitasti' tvezi vpleteni v fascijo notranjega obturatorja (are us ten-dineus); tvez je izpeta od spine ischii čez obturator internus skorej do središnice. Sprednji deli levatorja prihajajo od sramnice. Mišične vitre potekajo lijasto k analni odprtini.	1
Spl. knj. št. 42.
209
14
Levatorjev sprednji del, ki prihaja od sramnih kosti in se vije okrog danke, je pubični del, p ar s pubica, m. sphincter recti. Ostali, od kitaste tvezi prihajajoči deli se prepletajo v plesti, izpeti od analne odprtine h koncu ritne kosti.
Pars pubica tvori Ievatorjeva kraka; za danko ležeči del je Ievatorjeva plošča. Med krakoma je levator jeva zev, Jhiatjus levatoris: skozi levatorjevo zev stopa pri možu rektum in uretra, pri ženski pa še vagina.
M. levator ani je poprišče 4. sakralnega živca. Nekaj levatorjevih viter prehaja od spine ischii na rob ritne kosti — m. coccygeus.
Levato ani in m. coccygeus zapirata izhodišče iz medenice; diaphragma pelvis proprium.
2.	Mišice ob urogenitalnem kanalu.
transversus perinei profundusH’e izpet od ene sramne kosti do druge; — navzad sega do danke, navspred do kota pod simfizo, tu ima trden obrobek, 1,1 g. transversum pelvis. Med obrobkom in lig. arcuatum je zev, ki prepušča veno dorsalis penis v medenico- Pri možu vpleta vitre v uretro, pri ženski v. uretro in vagino.
. Mišico in njeni (kranijalna in kavdalna) fasciji imenujemo d i a p h r a g m a urogenitale.
M. bulbocavernosus je priraščen na raphe perinei; ovija bulbus, deloma tudi penis in je zakopčan (pripet) v fascio penis. Pri ženski je razpolovinjen, ovija bulbi
vestibuläres in prehaja na clitoris. Kot stiskavki sramne poke so ji nadeli ime: constrictor cunni.
M. ischio cavernosus je naraščen na ramus inferior ossis ischii in prehaja v albugineo corporis cavernosi penis s. clitoridis. Del kite se izpenja čez penis, prehaja tam v kito nasprotne strani; s kito pritiska na veno dor-salis penis, compressor venae dorsalis.
Jltr transversus perinei superficialis gre od medi-jalne plati sedne kosti k levatorju ani. Pri ženski je manj razvit kot pri možu.
Presredek, perineum imenujemo pregrado, ki nastane v kloaki in ki loči urogenitalno od analne odprtine; mišičast del v pregradi so perinejalne mišice. Perinejalne mišice: sphincter externus, bulbocavernosus, transversus perinei profundus in sup,erficialis se pred analno odprtino stekajo kitasto, centrum tendi-neum perinei, ki mu je vpleteno tudi elastično nitje.
Fascia perinei ima dva lista. Povrhni list pokriva sphincter, bulbocavernosus, ischiocavernosus, nato pa preprega penis kot fascia penis. Globoki list je pripet na kraka kota pod simfizo in preprega s spodnje plati transversus perinei profundus in levator ani. Med to (kavdalno) fascijo levatorja in med fascijo no tranjega obturatorja j,e globoka vdrtina polna mašče-vine, fossa ischiorectalis.
Fascija v medenici preprega medenico kot fascia endopelvina in kot fascia pelvis.
Fascia endopelvina se razprega neposredno pod peritonejem in se izpenja . na mehur od spredaj in
211
14*
s strani. Njen sprednji del poznamo kot ligamenta pubovesicalia.
Tudi fascia pelvis ima dva odseka. Zadešnji odsek preprega kranijalno ploskev levatorja. Sprednji odsek se staplja z zgornjo (kranijalno) fascijo m. transversus perinei profundus.
Ob mehurju se razpleta med fascio pelvis in endo-pelvino plexus venosus pudendalis.
Med os ischii in prostato je fascia endopelvina ojačena, ligamentum ischio prostaticum.
V.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
0.000007 12£
a
«rodna ir . erzitetna knjižnica j j iubilui
. .
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolegije in rigoroze
Po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik IV.
OBTOČILA
V LJUBLJANI 1924 TISKALA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
Opozorilo.
Primerno razdelitvi predmeta v šestero sistemov smo urediti izdajo „Repetitorija anatomije" na ta način, da založimo vsak sistem v posebnem broširanem zvezku, in sicer:
I.	Skelet.............................zvezek	št. 40
II.	Nauk o	mišičju ....	„	„41
III	Drobje............................... „	„42
IV.	Obtočila.............................. „	„43
V.	Živčni sistem........................ „	„44
VI.	Čutila................................ „	„45
Zadnjemu zvezku bosta še dodana splošen uvod in kazalo k skupnemu delu, s katerimi vred bo vseh šestero zvezkov vezanih skupno v enotno knjigo.
Založništvo.
državna
BRZHNE
LJUBLJANI /
m
SPLOŠNA KNJIŽNICA: 43.
OBTOČILA. VASA. (ANGIOLOGIA.)
Obtočila.
Pri obtočilih ločimo sistem krvnega obtočila in sistem limfnega obtočila.
1.	Sistem krvnega obtočila.
Pri sistemu krvnega obtočila je srce centralni organ; od tega vodi v organe odsrčno cevje = arterije; od organov vodi k srcu d o s r č n o cevje = vene. Med arterije in vene je vstavljen kapilarni odsek krvnih obtočil.
Kri.
Plasma je tekoč del krvi; v plazmi plavajo celice (rdeča in bela krvna telesca) in pa krvne pločice.
Rdeča krvna telesca so plošnata, okrogla, merijo 7 fx, so bikonkavna in so (pri človeku) brez jedra; nosilca so za krvno barvilo (haemoglobin). V mm8 jih je 5 milijonov.
Bela krvna telesca so brezbarvne celice; imajo jedro in se ameboidno gibljejo.
Med številom rdečih in belih krvnih telesc naj vlada razmerje 600 : 1.
Krvna tekočina (= sokrvica), plasma ima v sebi vlaknino, fibrin in krvno sirotko, serum.
Sledeč obrazec naj ti razjasni ustroj krvi:
Kri
telesca (celice)	Plasma	sanguinis
rdeča, bela krvna telesca, krvne pločice; serum; fibrin.
Krvi imamo približno 7 do 12% telesne teže. Govorimo o velikem ali telesnem in o malem ali pljučnem obtoku krvi. Po cevju velikega krvo-toka teče kri v organe, jim odda kisik in jih prehranja; po cevju malega krvotoka teče kri v pljuča, tu se prepoji s kisikom (se regenerira).
Obtoka veže srce: levi srčni prekat (ventriculus) žene kri v telo, jo žene v kapilare, iz teh odteka kri v vene, iz ven pa v desni preddvor (atrium); . iz desnega preddvora teče kri v desni prekat, ki jo požene v pljuča. Iz pljuč odteka v 1 e v i preddvor in iz tega v 1 e v i prekat. Uskoki srca so, ki ženejo kri in uravnavajo krvni obtok.
F\. Srce. Cor.
Splošno.
Človek ima srčno dvojico; srce ima namreč dva preddvora in dva prekata; govorimo torej tudi o levem in desnem srcu; levemu srcu pravimo tudi arterijelno srce, saj dobiva arterijelno kri in žene arterijelno kri v telo. Desno srce je venozno; iz telesa dobiva venozno kri in jo žene v pljuča.
216
Stisljaje, contractio, srčnih odsekov imenujemo systole, uskok ; odjenjanje mišične napetosti pa d i a s t o 1 e, razšir srca.
Stisljaji in razširi so istočasni v obeh preddvorih, pa zopet istočasni v obeh prekatih in se prekata sistolično uskočita tačas, ko preddvora dija-stolično odjenjata. Atriji so tenkosteni venozni mehovi, ki nabirajo kri in jo oddajajo v prekate.
Prostornina levega srca je ista kot desnega.
Zunanja oblika srca.
Srce je stožaste oblike. Vrh, apex cordis, je prost; basis stožca je zvezana z okolico. Zadešnja, obenem spodnja ploskev srca leži na preponi in je splo-ščena. Sulcus coronarius loči že za oko prekate od preddvorov. Sulcus longitudinalis anterior in posterior je na prvi pogled vidna meja med desnim in levim prekatom. Od vsakega preddvora moli po eno u h a 1 o, a u r i c u 1 a; uhala sta priravnana ob veliki srčni arteriji: desno ob aorto, levo ob arterijo pulmonalis. Ob desnem prekatu vidiš ostri rob srca — margo acutus cordis — levi prekat pa kaže topi rob srca — margo obtusus cordis.
Velikost srca varijira; temu je vzrok fizijološko funkcijoniranje, v visoki meri pa tudi pataloške spremembe.
V prvih letili in ob puberteti raste srce močno. Pri možu je menda srce večje kot pri ženski.
Praznine v srcu.
'Desni a t r i ji je podolgovat meh; pri pravi legi srca mu je daljši premer usmerjen od spredaj in zgoraj — navzad in navzdol.	^
Zadaj ter spodaj se odpira vanj vena cava «i, zgoraj ter spredaj pa vena cava super-ioiv- Med ustji leži torus intervenosus (Loweri), ki zavira baje navpični trk tokov dohajajočih iz obeh dovodnic.
Na lateralni izbuljeni steni in v uhalu so musculi pectinati; ti prihajajo od desnega pobočja grebena imenovanega: crista terminalis. Greben je napet od izvora , aorte čez sprednjo in zgornjo steno preddvora in prehaja v obližju valvulae Eustahii v zadnjo steno preddvora. Na levo od grebena je preddvorova stena gladka in je ta (gladek) odsek potemek embrijo-nalnega srčnega sinuza.
Na medijalni steni, septum atriorum, je vidna fossa ovalis, ki jo_ obroblja limbus fossae ovalis (Vieusseni i).. Sprednji del obrobka je iztegnjen na spodaj ter zadaj in obdaja ustje spodnje glavne dovodnice. Ta guba je pri embriju visoka in znana kot valvula venae cavae (Eustachii). Pod to gubo se odpira sinus coronarius, krit po precej raznoliki loputici (valvula sinus coronarii [T h e b e s i i]). Kjer je danes f o s s a ovalis, tam je imel embrijo foramen ovale. Desni ostium venosum veže desni preddvor z desnim prekatom.
Levi preddvor je podolgovat meh; dolga os meha drži horizontalno in ob enem frontalno; vanj se izlivajo
skozi zadešnjo steno 2 levi in 2 desni pljučni veni; včasih vidiš še peto pljučno veno-
Desni v e n a e pulmonal es se križatet- zadaj z desnim atrijem in se združite pred ustjem v skupen končnik. Na spredaj prideš iz levega preddvora skozi precej ozek grljanec v levo uhalo, auricula sinistra. Na medijalni steni je valvula foraminis ovalis, ki prihaja od zadešnjega zgornjega roba ovalnega., vdolbka in ki je navspred konkavna.
' Desni prekat kaže polumesečast prerez, sega torej čez levega spredaj	in	zadaj; pa	tudi septum	ventriculorum je izbuljen	na	desno. Podaljšava, ki	jo kaže
d. prekat navzgor	in	navspred,	je con us	arte-
riös u s t. j. početek arterije pulmonalis.
V venoznem grljancu, ostium venosum, ki veže preddvor in prekat, je pripeta valvula tri-cuspidalis. Atrijo - ventrikularnemu grljancu neposredno pridružen	del prekata	imenujemo	njegovo
vtočišče za kri. Na stenah tega dela so trabeculae carneae.
Conus arteriosus ima gladke stene; je i z -točišče desnega prekata; od vtočišča ga loči krepka zgiba crista supraventricularis in pa trabecula septo marginalis, ki je mesnat preček, napet od septa na margo acutus prekata. To pregrado izpopolnjuje še sprednji škric trikuspidalne lopute.
Levi prekat je enostaven lij; desnega presega po dolžini in tvori vrh srca le on sam.
Vtočišče in iztočišče loči medijalni ali aortin škric bikuspidalne lopute. Tudi v levem prekatu"*kaže vto-
čišče trabekule, iztočišče pa (t. j. septalna površina) je gladko.
Prekata se razlikujeta po debelini sten. Stene levega, na prerezu zvezdastega prekata, so debelejše od onih desnega. Razlika je umevna, saj so napori levega srca, ki naj goni kri po vsem telesu, večji.
Pri embriju so stene ipbeh prekatov enako močne.
Pregraja med prekatoma, septum ventriculorum, je na desno izbuljena. Pregraja in ostenje srca sestoji iz srcu lastnega mišičja. Izjema je le majhen nekam 1 cm3 velik kos pregrade, ki je pridružen. neposredno pregradi med preddvori. Ta košček je	fibrozen	se.ptum	membranaceum cordis.
Najvišji del tega membranoznega septa leži med levim prekatom in desnim preddvorom kot s e p t u rn a t r i o -ventriculare membranaceum. Septum membranaceum je očit na levi: med desnot in zadešnjo (aortino) semilunarno loputico; na desni pa je očit ob	početku	septalnega	škrica trikuspidalne lopute,	in
je ta škric povprek čez septum in na septum pripet.
Lopute.
Lopute	na škrice,	valvulae atrioventriculares	so
pripete na annulus fibrosus venoznih ostijev. Predstavljaj si jih kot podolž v škrice razparane, prosto v prekat viseče vreče.
Škrici loput,	cuspides so privezani	po
tenkih kitah — chordae tendin.eae na papilarno mišičje — musculi p a p i 11 a r e s. Kite prihajajo od robov in pa od spodnje ploskve škricov. Od vsake
papilarne mjšice gre k vsakemu škricu po več teh kitastih niti in uravnavate vsak škric vsaj dve papilarni mišici.
Lopute se pritisnejo pri sistoli prekata vsled krvnega pritiska druga ob drugo, ne da bi se dvignile čez ravnino ostija; s tem zapro krvi povratek v atrije. Premah škricev v atrije zavro chordae tendineae.
Desna atrijoventrikularna loputa, valvula tri-cuspidalis ima tri škrice. Najmanjši leži ob ventri-kularnem septu — medijalni ali sep talni škric. Sprednji škric je obrnjen proti sprednji steni, zadešnji škric proti zadešnji steni prekata. Na sprednji steni prekata dobiš redno večjo papilarno mišico, ki vlada nad sprednjim in nad zadešnjim škricem.
Atrijoventrikularna loputa v levem srcu ima dva škrica:	valvula	bicuspidalis	s.	m	11 r a 1 i s
Sprednji škric visi od vstopa v aorto navzdol in se ti zdi podaljšek aortine stene — a o r t i n škric. Levi prekat ima le 2, pa zelo močni, papilarni, mišici: sprednjo in zadešnjo.
Polumesečaste ali arterijelne lopute, valvulae se-milunares so ob arterijelnih ostijih in so žepki odprti proti žili (žepaste lopute) in jih je v vsakem ostiju po tri. Nad loputicami je aorta izbuljena — sinus aorta e (V a 1 s a 1 v a e).
Sredi posebno nežnega roba, lunula, vidiš pri v.saki loputici zrno — nodulus valvulae šemi 1 u n a r i s. .	•	'iL
Kri napolni žepke, jih razpne, žepnice pritisnejo druga ob drugo in zapro s tem žilo na tesno. Med
robovi žepnic se pokaže pri tem trižarka zvezda ali veliki Y.
Ob	desnem ostiju je	sprednja,	desna	in
leva, ob levem ostiju pa zadešnja, desna in leva semilunarna loputica. Na levi strani opaziš v levem in desnem	žepku	vhode v koronarne
arterije.
Histološki ustroj.
Srčni mišični	sklad,	srčno	mišico, myocardium
odeva	z znotranje plati	endocardium, ki	je
mrenast in ki je homologen intimi v žilah; z zunanje strani odeva srčno	mišico	serozni	epicardium. Srcu
lastno mišičje je progasto,	ni pa	nabrano v povesma,
temveč	se vežejo vitre v	mreže; jedra	leže sredi
viter.	Govore torej tudi	o mišičnem	s i n c i c	i	j u
(s y n c i t i u m).
Srčno mišičje je zbrano v dva ločena sistema: v mišičje preddvorov in v mišičje prekatov. Oba sistema sta priraščena na isto ogredje, na isti skelet srca t. j. na dva trigona fibros a. Levi trigonum fibrosum leži na levi ob početku aorte, desni pa ob zadešnji in desni strani	aortinega početka.	Trigona sta	spojena	po
vezivu, ki leži med levim venoznim in 1. arterijelnim ostijem; na 'to vezivasto prečko je pripet aortin škric bikuspidalne lopute. Trigona se iztezata kot annuli fibrosi krog atrijoventrikularnih ostijev. Od desne plati aortinega početka drži kitast trak v. zadešnjo steno pulmonalne arterije; je to kita za »arterijelni konus«.
Mišičje ob preddvorih pa ono ob prekatih spaja His’ov snop. Snop prihaja od preddvorske pregrade, in sicer iz T a w a r a - jevega vozla, ki leži ravno nad septum membranaceum. His’ov snop gre ob zadnji in spodnji strani septa k sprednjemu robu septa, kjer razpade v desni in levi snopek (krak). Snopka potekata nato vsak zase pod endokardom ventrikularnega septa, se razvejčita v Purkinje-vo nitje in se zgubita v muskulaturi desnih ozir. levih papilarnih mišic. V mejniku med srčnim sinuzom in preddvorom (crista terminalis) blizu ustja zgornje velike dovodnice je Keith-Flackov vozel, ki je bržčas v zvezi s His’ovim snopom in sta oba opisana aparata a t r i j o -ventrikularno vodilo dražljajev.
Muskulatura v preddvorih Vrhnje vitre so obema preddvoroma skupne; globoko ležeče vitre so zbrane v poseben sklad, ki je posebno v desnem preddvoru očit. V tem skladu je viden fasciculus terminalis, fasci culus limbicus superior, fasciculus limbicus inferior, fasciculus Loweri. TLdtSoPM so priraščeni vsi ob desni trigonum fibrosum in leže v cristi terminalis (= terminalna zgiba), ozir. v zgornjem in spodnjem robu ob ovalnem vtisku, oz. v torus Loweri. So to deli kompliciranega mehanizma, ki naj ob preddvornih sistolah zoževa grljanec velike zgornje dovodnice in ki naj s tem zavira uhajanje krvi v vene. Pri koronarnem sinuzu in pri pljučnih venah opravljajo take posle v stiskala zbrane cirkularne vitre.
Muskulatura v prekatih. Vrhnje vitre (vorti-kalne v.) povijajo oba prekata; od srčne baze potekajo k vrhu, in sicer na sprednji plati od desne zgoraj na levo spodaj, na zadešnji plati pa od leve zgoraj na desno spodaj. Ob vrhu se zberejo v srčno vrtin-čin o, vortex cordis, stopijo nato v globino in se zberejo na notranjih stenah kot trabeculae in papilarne mišice. Levemu prekatu lastne mišice so priraščene ob trigonum fibrosum sinistrum in obdajajo levi prekat v dveh spiralah; pripete so ob trigonum fibrosum dextrum in ob septum membranaceum-Desnemu’ prekatu lastne vitre so priraščene ob annulus fibrosus dexter, se vijejo ob desnem prekatu, stopajo polagoma skozi steno prekata in se zbero kot trabeculae in m. papillares. Nekaj viter poteka po desni plati septa navzdol, se pridruži vortikalnim vitram in stopa v steno levega prekata (fibrae interventriculares).
Endocardium je več elastičnih membran, kritih po eni vrsti endotelijalnih celic. Subendokardi-j a 1 n o vezivo pripenja endokard na mijokard. Endokard nima žil; ima pa posamne mišične vitre.
Epicardium — vpoštevaj ga kot visceralno polo perikarda — je serozno zavijalo srca. Na njem opaziš eno v.rsto plošnatih epitelijalnih celic, pod temi elastično nitje in vezivo. V subseroznem v e z i \ u je dosti žil; v njem se nabere - posebno v sprednji podolžni brazdi — maščevina.
Pericardium.
Pericardium je serozen stožkast meh, ki mu je baza priraščena na centrum tendineum. prepone. Perikard kaže 2 plasti; vnanja je fibrozna in prehaja -rta na žile kot adventitia, notranja plast je serozna in prehaja kot visceral n a pola -k kot epicar-d iutn — na srce.
Pri embriju je perikard zavihan v endokard ob enotnem arteriielnem oz. venoznem koncu srca. Tudi pri odrastlem razpoznaš še oba zaviha. E n zavih obkroža v obliki T-ja vse vene (Sappey’ev T), drug zavih pa obkroža obe arteriji (aorto in pulmonalis). Med zavihoma prideš ob zadešnji strani arterij prosto iz leve perikardijalne polovice v desno; ta zveza je sinus transversus pericardii. V perikardu je nekaj serozne tekočine: 1 i q u o r pericardii.
Topografija srca.
Srce leži spredaj in spodaj v medijastinal-n e m prostoru obdano od pljučnih kril. Lega mu je asimetrična. Večji del srca leži na levi od medijane črte, na desni so le: desni preddvor, ustja velikih do-vodnic in desni ostium venosum. Os srca in podolžna os koša se sečejo približno v kotu 60° in je srčna os usmerjena od_zadaj ter zgoraj in na desni — na spodaj ter spredaj in na levo. Desni, ostri rob srca gleda navspred ter navzdol in je vklenjen v vogal med prepono in sprednjo prsno steno. Na sprednji plati srca vidiš skoraj samo steno desnega prekata.
Projekcijska figura srca je trikotna. Na desni gre črta te figure ob desnem sternalnem robu, in sicer od insercije 3. do insercije 6. rebra. Tu zavije na levo i in drži k stiku med kostjo in hrustancem 5. rebra. Od te točke drži črta navzgor proti sredini 3- rebrnega hrustanca.
Del srca leži neposredno pod prsnim ostenjem in ni zastrt po porebrnici; je to neza.strti odsek srca. Ta odsek poišči za medijalno polovico 5. levega rebrnega hrustanca in za temu hrustancu pripadajočem kosu prsnice.
Pri inspiriju stopijo pljuča v plevralne vogale (sinus) in se umakne srce navzad. Pri vdihanju se prepona dvigne in se premakne srce navzgor.
Desni arterijelni ostij projiciraj v kot, ki ga oklepata spodnji rob g, levega rebrnega hrustanca in rob prsnice.
Levi arterijelni ostij projiciraj za 3. levi rebrni hrustanec. Venozna os ti ja ležita v ravnini, ki jo položi od 4. desne medrebrne vrzeli v 3. levo.
Koronarne arterije in njih anastomoze so, ki rede srce (poglej pri arterijah!).
Srce je vagovo in simpatikovo poprišče, v pregradi med preddvoroma ima pa še posebne ganglije.
Razvoj srca.
Srce se započenja visoko gori v embrijovem vratu in se započne kot ravna cev. Ta raste urno v dolžino in se pri tem s-sasto zvije: zadešnji in levi del s-a je venozni del srčne cevi, sprednji in desni del s-a je
larterijelni del'srčne cevi. Venozni del, zavoj k a za preddvore, se umika trajno na zadaj ter zgoraj;
; arterijelni del, z a v o j k a za prekate, pa stopa navspred in navzdol.
Med zavojkama se pojavi zažeto mesto: canalis la ur i cul a ris. Na sprednji steni arterijelne zavöjke !se pokaže	plitva	brazda: sulcus interventri-
»cularis. Ta markira očesu mejo med prekatoma. :Desni del ventrikularne zavöjke — pa še bulbus cordis in truncus ar t er io sus >— ostanejo na i desni ob interventrikularni brazdi.
Venozna zavojka požene med tem üh al ä , ki ^ objemata pred in med njima ležečo srčno buljino j (bulbus cordis). Srce je vedno še enojno in vidiš na 'iijem najprej si.iuis_v e n.o-S-.u.s (zbiralo za venozno kri); vidiš,	da se	odpira	sinus skozi	zadešnjo	steno
j atrijev v atrije in vidiš ob ustju 2 visoki »sinuzovi« loputi. Stopaš torej iz sinuza v atrij; iz atrija v prekat <j in iz prekata v bulbus cordis.
Dvojnost srca se začne z nastankom pregrade v ■! atriju.
V atrijelni zavojki se pojavi na zadešnji ter zgornji I steni zgibek; ta se razpenjava navzdol proti avriku-jlarnemu kanalu. Ta zgibek je' septum primum
(Born).
V pregradi, ki nastane iz zgibke se pokaže poka in ; sicer tik ob steni, ki je pognala zgibek; od zgibka
ozir. od pregrade ostane le nekak trak; med zgornjim. Prostim robom traka in med zgornjo in zadešnjo steno atrija je pa	ovalna poka:	io ramen	ovale. Ta	poka
Spl. knj. št. 43.	227	jc
se. širi. — Ob desni strani bivšega prvega zgibka (septum primum) požene nov, drugi zgibek: s e p t u m secundum (Born) in raste v isto smer kot prejšni, prvi zgibek. Ta, prvi zgibek: septum primum postane tekom razvoja valvula foraminis ovali.s; septum secundum pa postane limbus, fossae ovalis (Vienssenii). Te izpremembe so možne vsled kompliciranih pretvarjanj atrijalnega ostenja; pri tem se septa zasučeta in gledata končno septum primum s prostim robom navspr.ed, septum secundum pa navzad in navzgor. Septum T. se zlepi z endotelijalnimi z debelinami (blazinicami), ki se pokažejo v avri-kularnem kanalu in ga v povprek ležečo režo izpremene. Sprednja in zadešnja teh endotelijalnih blazinic se spri-mete do gotove mere med seboj in se zlepi s tem sprimkom tudi medatrijelna pregrada. Tako nastane v avrikularnem kanalu desni ozir. levi foramen atrio-ventriculare in je tudi dotlej enojni atrijelni prostor razpolovinjen v levi in desni atrij. Atrija pa sta seveda odprto zvezana po foramen ovale. Foramen ovale se zalepi šele po rojstvu. V desni atrij oddajajo kri omfalo-mezenterijalne in popkovnične vene in pa (sinus venosus) tudi ductus Cuvieri.
Leva »sinuzova« loputica splahne, desna ostane in postane valvula vena e cavae (Eustachii) in valvula sinus coronarii (Thebesii). Poprej samobitno sinuzovo duplino, privzame desni preddvor.
Pregrada med prekatoma nastaja skoraj istočasno s pregrajo med preddvoroma; požene ta
pregraja kot usločena letvica iz zadešnje ter spodnje stene zavöjke za prekate. Zgornji rob letvice je konkaven in ne seže prav do avrikularnega kanala.
Tu je torej v ventrikularnem septu defekt, ki zgine tako, da se zlepi septum bulbi in septum ventriculorum in ostane vezivast sprimek: septum membranaceum.
Septum bulbi cordis zastavi natura tako, da požene v svetlobo buljine iz sprednje in iz zadešnje stene po en navzdol (podolž) usmerjen vitek.
Prosta robova vitkov se zlepita in nastane ena pregrada: septum bulbi.
Buljina razpade pozneje tudi za oko v dve cevi. Ena cev — art. pulmonalis — je poganjk desnega, druga cev — aorta — je poganjk levega prekata.
2. Arterije.
Splošne lastnosti.
Vse žile imajo cele stene- Arteriae, u tripa 1-nice so dihotomično ali monopodično ve-jäto cevje. Debelina ostenja ne pada tako hitro kot svetloba cevja. Prerez arterijelnega debla meri manj kot vsota prerezov vseh vej tega debla; a r t e r i -jelno cevje se torej periferno širi.
Arterije prehranjajo določena jim okrožja (p o -žilja). Požilja dobivajo kri navadno ne samo od g 1 a v n e arterije, temveč še od p o d d r u ž n e arterij.e.
Majhne arterije anastomozirajo med seboj direktno. Te anastomoze omogočajo kolateralni
229
15*
obtok krvi, ki je za prehrano zelo važen. Kolate-ralna pota omogočajo cirkulacijo krvi, če je glavna pot zastavljena.
Arterije brez kolateralnih zvez, torej brez pre-kapilarnih anastomoz imenujemo končne krajne arterije.
Goste anastomoze imenujemo arterijelna omrežja; taka omrežja so razvita kot retia articularia posebno na iztezni strani sklepov.
Arterije potekajo vedno na upogibni strani sklepov.
Utripalnice potekajo v jarkih med mišicami in so zavarovane po fascijah. Od teh fascij prihaja tudi ogrinjalka žil, vagina vašo rum, ki je na -arterije rahlo, na vene pa tesno pripeta.
Histološki ustroj, ■'j
Arterijelna stena ima tri plastja; po imenu so to: tunica intima, media in externa.
Tunica intima kaže eno vrsto vretenastih e n d o ____________
telijalnih celic, ki imajo dobro vidna jedra in ki pokrivajo sklad elastičnega tkiva. Ta elastica je spletena pri močnejših arterijah iz vlaken, pri močnih arterijah pa dobiš poleg vlaken še pretrupljene elastične membrane, plotaste membrane-
Tunica media je spletena iz gladkega mišičja in — pri velikih žilah — še iz elastičnih membran. Media je navadno najdebelejši del arterijel-nega ostenja in je v njej tem več elastičnih elementov čim močnejša je žila.
Tunica externa s. adventitia je yezivasta in dobiš pri večjih arterijah v tem vezivu tudi elastična vlakna. Adventitia prehaja v vagino vasorum. Po adven-ticiji potekajo pred vsem vasa vasorum, kot imenujejo večjim arterijam lastne nutritivne žile.
Kapilara ima samo intimo. Kapilare-so torej nežne pa povsem cele (nikjer predrte) cevke. Stena teh cevk obstoji skorej le iz ene vrste endotelijalnih celic in je prepustna (permeabilis). Takozvane predkapi-' 1 a r e ima pod endotelom še kožico brez vidne strukture, torej nekako adventicijo.
Razporedba arterijelnih sistemov.
I.	Arterije pljučnega krvnega obtoka.
Arteria pulmonalis je podaljšan conus arteriosüs in je po legi najsprednejša srčnih žil. S početka pokriva aorto, se zavije pozneje na levo od aorte in se razcepi v višini 4. prsnega vretenca v 2 veji: ramus dexter in ramus sinister, ki se vgrezneta v pljuča. Od raz-cepišča gre na konkavno plat aorte ligamentum arteriosum, ki je obliteriran ductus arteriös us. (B o tal 1 i)t Arteria pulmonalis dextra je daljša od leve in gre za aorto ascendens in zav.čavo superior k desni pljučni lini.
Ramus sinister poteka pred aorto descendens k levi pljučni lini.
Perikard odeva do razcepišča pulmonalno arterijo. Art. pulmonalis ima nežnejše stene od ostalih arterij in teče po njej venozna kri.
II.	Arterije telesnega krvotoka.
Aorta.
Aorta je deblo za vse arterijelne veje' v telesu. Pričenja se .ob ostium arteriosum sinistrum in kaže 3 naglavne odseke, ki se imenujejo aorta a scen-d e n s , arcus aortae in aorta descendens. Navzgor na aorta je ob početku izbuljena, bulbus ao'rtae, in leži v perikardijalnem mehu: pri tem križa z zadešnje plati pulmonalno arterijo.
Lok aorte	se vije	öd desne	in	spredaj	na	levo
in zadaj čez levi	pljučni	koren in to približno	v	višini
2.	prsnega vretenca.
Navzdol j na aorta se prične v višini 3. prsnega vretenca in leži najprej na levi ob hrbtenici, pozneje (v bližini prepone) pa leži ravno pred hrbtenico. Do zeva za aorto (hiatus aorticus) se imenuje aorta thoracica, pod zevom pa aorta abdominalis. Abdominalna aorta gre do 4. lumbalnega is' j vretenca, kjer odda dve veliki veji, in poteka nato kot neznatna aorta v medenici s. arteria sa-cralis media	v malo	medenico.
V prsih leži	aorta descendens	v	zadešnjem	delu
medijastina, v trebuhu pa leži retroperitonejalno.
Veje aorte.
A.	Aorta ascendens.
1-	Arteriae coronariae cordis.
B.	Arcus aortae.	w
1. Art. anonyma.
2. Art. carotis communis sinistra.
3. Art. subclavia sinistra.
C. Aorta descendens.
1. Arteriae	bronchiales.
2. Arteriae	oesophageae.
3. Rami mediastinales.
4. Arteriae	intercostales...	-	„	y„.
5. Arteriae	phrenicae sjrperiores	et	inferiores.
6. Arteria coeliaca.
7. Arteria mesenterica superior.
S. Arteria mesenterica inferior.
9. Arteriae suprarenales mediae.
10. Arteriae renales.
11. Arteriae spermaticae internae.
12. Arterias lumbales.
D. Končne veje aorte.
1. Arteriae iliacae communes.
2. Arteria sacralis media.
F\. Aorta ascendens.
1.	Arteria coronaria dextra prihaja iz desnega sinus Valsalvae, se pokaže med pulmonalno arterijo in desnim preddvorom, se zvije v desni preki brazdi okoli desnega prekata in usiha v sulcus longi-tudinalis posterior.
2.	Arteria coronaria sinistra prihaja iz levega sinus aortae (Valsalvae) in se razvejči koj po izvoru: njen ramus descendens poteka po sulcus longitudinalis anterior navzdoljno, njen ramus circumflexus pa gre po levi preki brazdi ob levem prekatu.
B.	Arcus aortae.
1.	Arteria carotis communis.
Arteria carotis communis izvira na levi kar iz loka aorte, na desni pa iz anonimne arterije; na vratu ležč obe skupne karotide simetrično ob straneh sapnika in požirala. V karotični kotanii f cLS.s.a c a Ii? t i c.a — ki je v višini zgornjega roba ščitastega hrustanca, se razcepi skupna karotis, ki ne oddaja dotlej nobenih vej, v notranjo in vnanjo karotis (carotis interna in externa), ki sta dobili ime po svojih požiljih; ena ga ima v lobanji, druga v organih n a lobanji. Arterijo poiščeš pod miš. sternocleidomastoideus in omohyoideus. Ob razcepišču je najbolj povrhna; tu najdeš tudi glomüs camticum, ki je klopčič žilic in ki ima kromafino~tkivo:
a)	Arteria carotis interna.
Carotis interna poteka nerazcepljena k bazi lobanje in vstopa v canalis caroticus; med njo in vnanjo carotis ležita mišici stylopharyngeus in stylo-glossus. Zavinek pred vstopom v karotični kanal omogoča naši arteriji slediti premikom z lobanjo, ne da bi
premikanje arterijo turalo. V kanalu ima dva zavinka; nad foramen lacerum se ugrezne v sinus cavernosus, se v tem s-sasto zavije in predre ob processus clinoideus anterior trdno možgansko opno (dura mater).
Koj nato poženejo iz nje: arteria ophthalmica in pa veje za možgane.
Arteria ophthalmica prehranja ® k ® in njegove poddružne organe, prehranja čel® In pa dele vnanjega in notranjega nosa. A. ophthalmica stopi skozi foramen opticum v očesno duplino, kjer poženejo iz nje te-le veje.:
«) arteria lacrimalis, za solzno žlezo;
/j) arteria centralis retinae, ta leži sredi vidnega živca;
7) arteriae ciliares;
£>') arteriae m e n i n g e a e anteriores in arteriae ethmoidalis anterior in posterior; zadnji dve stopita skozi istoimenske piške v nosno duplino;
e) arteria f r o n t a ! i s za čelo, za medijalni kot očesa in za nosno hrbtišče;
š") arteria supraorbitalis-, ki stopa po supraorbitalni incizuri na čelo;
rj) rami m u s c u 1 a r e s za mišičje v orbiti.
2.	Arteriae cerebrales so:
«) arteria cerebri anterior:
ß) arteria cerebri media;
/’) arteria communicans posterior.
Potankosti o možganskih arterijah najdeš pri živčevju.
b)	Arteria carotis externa.
Carotis externa prehranja nekaj drobja na vratu, vso lobanjo razen: lobanjskega mozga, videza in notranjega ušesa. Prične se v trigonum caroticum in poteka retromandibularno (fossa retromandibularis), kjer vstopi v parotis; v tej se ob čeljustničnem sklepu razcepi v dvoje: ena vej gre na lobanjski svod, ena v obstranske kotanje črepinjafte.
Veje iz vnanje karotis označamo kot sprednje, za-dešnje in medijalne.
Sprednje veje:
1. Arteria thyreoidea superior požene tik nad raz-cepiščem skupne karotis. Kranijalno je a. thyreoidea s.?, močno usločena, leži pod miš. omohyoideus in drži v predsapnico. Ima te,le veje:
«) ram us hyoideus k podjezični kosti;
ß) art.eria laryn g’&a superior; spremlja io /tj. laryngeus superior: oba predereta membrano hyö-thyreoideo in stopita v jabolko;
7) ramus cricothyreoideus, ki predre lig-cricothyreoideum medium;
d) rami glandula res za predsapnico (končne krajne arterije);
*) rämi musculares.
2. Arteria lingualis poteka ob rogu podjezičr.e kosti; pokriva jo m. hyoglossus; drži kot arteria profunda linguae do konca jezika, kjer jo veže
s sosedo nasprotne plati arcus raninus, ležeč nad j' frenulum linguae.
Lingualis itna te-le veje:
a)	ram us hyoideus; tega oddaja pogosto thyreoidea superior;
ß) arteria sublingualis; namenjena je za tvorbe pod jezikom, torej za mišičje, za slinavko pod jezikom in za sluznico na dnu ustne dupline;
y) rami dorsalis linguae za koren jezika, za jabolčno loputicojituz?w|>ezgavke v goltu.
3.	Arteria /maxillaris externa) požene nad prejšnjo vejo in jo pokriva zadešnja biventrova glava.	čvtv
e*terrta se zarije z notranje plati v glandulo submaxil-lariš in stopi zopet na jasno na vnanji plati spodnje čeljusti tik pred insercijo masetra. Tu jo pokrije p'la-tysma in gre arterija k ustnemu kotu, od tod pa kot arteria angularis čez nos,no/ krj]p do medijal-nega očesnega kota. A. maxilhmslexterna prehranja kožo ob spodnji čeljusti, bradeTj, ustna, lica in deloma tudi nos. Njene veje so tele:
■ arteria palati1 na ascendens, ki poteka med miš. styloglossus in stylohyoideus v obstranskih stenah žrela navzgor in ki prehranja žrelo in njega mišičje, nebesne (goltne) loke in — kot arteria tonsillaris — goltno bezgavko;
ß) arteria submen talis, ki poteka čez spodnjo plat miš. mylohyoideus k bradlju;
y) arteriae labiales t-n4-e ri-o-r in s it-p e -J r-i-o-f. Desne in leve labijalne arterije anastomozirajo
po circulus arteriosus oris in prehranjajo mišičje in sluznico usten.
Končnik arterije je arteria angularis, ki anastomozira ob medijalnem kotu očesa z oftalmično arterijo.
Zadešnje veje, ki poženejo iz vnanje karo-tis so:
1. Art. occipitalis, ki poteka pod zadešnjo diga-strikovo glavo navzgor in navzad; pri tem leže pod njo carotis interna, vena jugularis interna in n. hypo-glossus. Nato leže v istoimensko brazdo na medijalni plati koščene kepe (proč. mastoideus) in se povspne v zaglavje. Z vejami sega po aponevrotični prepregi (galea aponeurotica) gor do temena. Veje ima tele:
ramus diploeticus prehranja skelet:
ramus meningeus je za meninge;
ramus mastoideus prestopa skozi, foramen istega imena;
ramus descen.de n s je za mišice v zatilju.
2. Art. auricularis posterior poteka ob m. stylohyo-ideus navzgor in leži med proc. mastoideus in med uhalom. Razvejči se po glavi za uhalom. Ena njenih vej je art. stylomastoidea, ki vstopi v foramen stylomastoideum; iz te požene a. tympanica posterior.
Medijalna karotična veja je:
Arteria pharyngea ascendens, ki požene blizu raz-cepišča skupne karotis, ki leži med zunanjo in notranjo carotis in drži navzgorno k žrelu in žrelo prehranja. Iz nje poženejo arteria tympanica inferior
in art. meningea posterior; ta stopi v lobanjo skozi foramen jugulare.
Carotis externa razpade ob čeljustničnem sklepu v dve končni veji po imenu; arteria temporalis superficialis in art. maxillaris interna.
1.	Art. temporalis superficialis poteka pred ušesom in pod obušesno slinavko k sencu, kjer poženeta iz nje ramus parietalis in frontalis.
Veje so tele;
art. transversa fačiei, ki spremlja ductus parotideus (Stenonis) in drži preko lica k mišicam ob ustih;
art. zygomatico-orbitalis drži navspred k zunanjemu očesnemu kotu;
art. temporalis media predre temporalno fascijo in hrani m. temporalis.
2-	Arteria maxillaris interna poteka medijalno ob collum capitali mandibulae, lateralno od ligam, sphenomandibulare navspred v pterigo-palatino kotanjo in leži med mišicama pterygoidei ali,pa lateralno od njih. Razločujejo pri njej 3 odseke, in sicer onega:
a) ob collum mandibulae,
b) v spodnji senčni kotanji,
c) v pterigo-palatini tesnici.
a)	Ob spodnji čeljustnici poženejo tele veje:
art. auricularis profunda za vnanji sluhovod;
art. tympanica anterior, ki stopi skozi petrotimpanično (Glaser-jevo) fisuro v bobnič;
a r t. a 1 v e o 1 a r i s inferior, ki odda ramus mylohyoideus, nakar stopi v čeljustnimi kanal, kjer oddaja rr. alveolares, dentales, gingivales; nato se pokaže v foramen mentale kot arteria mentalis, in se anastomotično zveže z arterijo labialis inferior;
a r t. m e n i n g e a medi a. Ta stopa skozi foramen spinosum v lobanjo, kjer po'ramus frontalis ozir. r. pa-rietalis pretežni del trdne lobanjske opone prehranja. Njen ramus petrosus superficialis vstopa skozi hiatus canalis facialis v bobnič; rami perforantes so namenjeni za prehrano kosti. .
b) v spodnji senčnični kotanji so tele veje:
' a r t. temporalis profunda anterior in posterior za m. temporalis;
arteria buccinatoria za mišico istega imena in za sluznico lic.
c) v pterigopaiatini kotanji poženejo: .
art. infraorbitalis; stopa skozi canalis in-fraorbitalis v lice. Od nie poženejo arteriae alveolares superiores anteriores in posteriores za zgornjo čeljust;
art. palatina descendens, ki leži v canalis pterygopalatinus in stopa skozi foramina palatina k ne-besu;
art. s p h e n o p a 1 a t i n a ; ta stopa skozi foramen sphenopalatinum v notranji nos, kjer poženejo iz nie arteriae nasales posteriores, laterales et s e p t i;
arteria canalis pterygoidei (Vidii), ki poteka skozi canalis Vidianus k slušni troblji (tuba audi-
tiva Eustachii) in je: ali odcepek iz art. maxillaris ali pa iz art. palatina descendens.
2.	Arteria subclavia.
Arteria subclavia prehranja zgornjo eksiremiteto, zgornji del koša, vrat, cervikaini del hrbtnega mozga in del lobanjskega mozga.
Ima 6 odsekov: prvi odsek je oni od početka arterije do presledka med skaleni —fpTšni odsek; drugi leži v supraklavikularni kotanji in sega~W“pre-sledka med skaleni do zgornjega roba miš. pectoralis major: odsek na vratu; o«l omenjenega zgornjega pektoralnega roba pa do točke, kjer poženejo arteriae circumflexae humeri, leži tretji p a z d u š n i odsek kot art. axillaris; četrti odsek se konča v kubi-talni kotanji (fossa cubitalis) in ima ime art. brachialis; peti odsek so arterije v po"dTeTTti: šesti odsek pa so arterije v roki. Desna a. subclavia je — za dolžino anonimnega debla (truncus ano-nymus) — krajša od leve in je po legi povrhnejša.
1.	Art. subclavia v prsih.
Ta odsek leži na kupuli plevre; n. vagus poteka pred njim navzdol. Glavne 4 veje tega odseka so:
' a) art. v.ertebralis:
b) truncus thyneocerVicalis;
c) art.	interna;
d) truncus costocervicalis.
a)	Art. vertebralis leži v brazdi med m. longus colli in m. scalenus anterior in vstopi navadno v fora-
men transversarium 6. vratnega vretenca; stopa na-vzgorno skozi prečne odrasleke, in to pred koreninami živcev gor do zadešnjega dela atlantookcipitalne membrane, ki jo predre. Nato stopi skozi foramen occipitale magnum v lobanjo, v lobanji se združite obe vertebrales v neparno arterijo, ki ji je ime art. basilaris Pod atlantom ima art. vertebralis zavojek v stran, nad atlantom pa zavojek navzad; zavojka ji omogočata slediti ekskurzijam glave. Pred vstopom v lobanjo poženejo iz nje rami musculares in spinales. (Veje v lobanji hočemo opisati pri živčevju.)
b)	Truncus thyreocervi^alis^r razveji takole:
Art. thyreoidea inferior je navzgor usločena in poteka med carotis Communis in vertebralis k zadešnji ploskvi predsapnice. Spotoma poženejo iz nje art. laryngea inferior, rami t r a c h e a 1 e s et oesophagei in pa veja, ki gre v koš in ki ana-stomozira z bronhijalnimi arterijami.
Art. cervicalis ascendens poteka na-vzgorno na sprednjem skalenu in prehranja globoko ležeče mišice na vratu.
Art. cervicalis superficialis je veja, ki jo požene ali truncus thyreocervicalis sam ali pa cervicalis ascendens. Veja gre preko skalenov v mišičje zatilja.	.	.
Art. transversa scapulae poteka ventral-no preko sprednjega skalena v supraklavikularno kotanjo in je vzporedna s klavikulo; zvije se čez lig. transversum scapulae, nato jo sprejme fossa supraspinata,
kjer se razvejči; ob collum scapulae ima naša arterija z art. circumflexa, scapulae anastomoze.
c) Art. riaBBflwWa ipterna se spne čez plevralno kupulo k sternoklavikularnemu sklepu. Od tod gre po
notranji plati sprednje stene koša navzdolno blizu prs-
v	VN/S/\Aj	■ i'-r i ■ ■
ničnega. roba. Kot epigastrica superior stopi
v ogrinjalko miš. rectus; ona in pa art. epigastrica inferior sklenejo tam kolateralno anastomozo v prid aorti.
Veie:	mgdR
arteriae mediastinales anteriores;
art. pericardiacophrenica; ta in n. phre-nicus zalagata. osrčnik in prepono;
rami intercostales; te veje anastomozirajo . s segmentalnimi vejami aorte. R. r. perforantes, ki poženejo veje tudi v mlečno žlezo kot r. r- mammari i.
d) Truncus costocervicalis se razcepi koj s početka v dve veji po imenu; art. cervicalis profunda in art. intercostalis supremä.
Art. cervicalis profunda stopa med 1. rebrom in obstranskim odraslekom 7. vratnega vretenca h globokemu mišičju v zatilju; spotoma odda dve art. spinales.
Art. intercostalis suprema zavije čez vrat 1. rebra navzdol k 1- in 2. interksstalnemu presledku.
2.	Subclavia na vratu.
Ta odsek sega od presledka med skaleni do zgornjega roba mišice pectoralis major. Leži v globini supra-
Spl. k n j. št. 43.
243
16
klavikularne kotanje in se opira na najvišji j.ezik m. serratus anterior. Veje:
A,r t. transversa colli; pokriva jo platysma, gre skozi povesma brahijalnega prepleta in prehranja mišice v zatilju, na hrbtu in na ramenih.
Njen ram us ascendens stopa navzgorno v zatilje;
r. descendens se drži spinalnega roba^ skapule.
'j. Arteria axillaris.
Ta sega do izvorišča arterij circumflexae humeri. Ob njej so razporejene veje brahijalnega prepleta. Pred njo leži vena axillaris. V pazduhi jo zastira s spodnje plati fascia axillaris in pa bezgavke.
Art. axillaris ima tri (pod)odseke:
1.	sega do roba miš. pectoralis minor, 2. leži pod to . mišico, 3. sega do prehodišča v arterijo brachialis.
Iz axillaris poženejo tele veje:
Arteria thoracoacromialis; ta razpade koj v tri veje. Njen r. a c r o m i a 1 i s in pa transversa | scapulae anastomozirata mrežasto na ramenu: to kola-teralno mrežje je rete a c r o m i a 1 e. R. delto-ideus poteka po sulcus deltoideopectoralis v m. delto-ideus; rami pectorales pa se vgrezajo v m. pectoralis major in minor. A. thoracalis lateralis je za m. serratus ant.
h A. subscapularis je prav za prav dvoje do troje manjših arterij, ki prehranjajo mišičje pod lopatico. Ena teh vej je posebno močna i
\ a. thoracodorsalis; ta poteka ob sprednjem robu m. latissimus in jo prehranja.
Ü Od te arterije požene art. circumflexa scapulae, ki jo zavije ob lateralnem skapularnem robu skozi medijalno pazdušno okno k hrbtu.
Circumflexa scapulae anastomozira z art. transversa scapulae; je važna kolateralna pot za art. axillaris.
Art. circumflexa humeri	se
vije pod m. coracobrachialis in deltoideus ob collum chi-rurgicum.
Art. circumflexa humeri jlo o te r«i.o r, močnejša od prejšnje, gre skozi lateralnc^kno v pazduhi in ovija collum chirurgicum; spremlja jo n. axillaris. Cesto poženeta obe arterije iz enega oddelka.
4.	Arteria brachialis,
Art. brachialis in n. medianus ležita skupaj v sulcus bicipitalis medialis. Arterijo spremlja bolj ali manj razvit pletež brahijalne vene. Brachialis oddaja razen muskularnih vej še tele:
art. profunda brachii, ki spremlja n. radia-lis, ki poteka torej spiralno ob lehtnici; njen končnik je art. collateralis radialis;
art. collateralis ulnaris spremlja n. ulnaris;
art. collateralis ulnaris i n fetH-rrr iz spodnjega dela brahijalne arterije. Te 3 arterije se vežejo z arterijami podlehti v goste anastomoze ob komolcu : rete articulare cubiti.
PH./
■s-a-p-e-r-rtr r , ki
5.	Arterije v podlehti.
V kubitalni kotanji (žlički) požene iz brachialis: arteria radiatis; brachialis razpade nato v art. ulnaris in arterijo interossea communis; ta se razcepi v arterijo interossea volaris in d o r s a 1 i s.
Arteria radialis, ki jo spremlja n. radialis, leži najprej med m. pronator teres in brachioradialis; pozneje pa med miš. brachioradialis in flexor carpi radialis. V ’ distalni tretjini podlehti leži povrhno. Veje so ji:
art. recurrens radialis; ta se veže z rete cubitale in anastomozira (kolaterala!) z art. collateralis radialis direktno.
Art. ulnaris pasira kubitalni kanal in leže v sulcus ulnaris spremljana po n. ulnaris. Dostopna postane šele v distalnem koncu podlehti, ker jo dotlej pokriva caput commune. Veje:
dve arteriae recurrentes ulnares.
Art. interossea communis se cepi v globini kubitalne žličke v arterijo interossea volaris in dorsalis.
Arteria interossea dorsalis stopi skozi poko v zgornjem delu interosne membrane na iztezno stran podlehti in prehranja globoko ležeče mišičje iztezne strani.
Recurrens interossea je njena veja.
Interossea volaris poteka navzdolno ob miš. flexor pollicis longus dol do kvadratnega pronatorja, predre tu interosno membrano in stopi na iztezno plat.
Art. uliiaris ali pa art. interossea požene včasih vejo, ki spremlja kot art. mediana n. medianus.
Arterije v roki.
Arteria ulnaris odda ramus carpeus dorsa-lis,' nato pa stopi radijalno od os pisiforme na lig. carpi transversum, kjer jo zastira m. palmaris brevis in fascia palmaris, in stopi nato v dlan. V dlani odda ramus profundus in nadaljuje svojo pot kot arcus superficialis.
Iz arcus volaris superficialis poženejo, 4 arteriae digitales volares communes, ki se v kožni prepregi (v plavkah) med prvimi falangami cepi vsaka v 2 arteriji digitales voiares propriae.
Art. radialis ima pogosto spoj^ z arcus superficialis, deblo ji pa poteka pod kitami mišic abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis v prvi interstitium interosseum dorsale, odkoder stopi med glavama 1. dor-zalnega interoseja v dlan, kjer jo vidiš kot arcus profundus.
Arcus profundus je sklenjen po ramus profundus arteriae ulnaris; leži pod kitami prstnih vpogibalk neposredno na m. interossei volares in odda arterijo za palec (princeps pollicis), arterijo za radijalno plat kazalca ir, odda še 4 arterije metacarpeae volares.
Ramus dorsalis interosseae volaris, ramus carpeus dorsalis art. ulnaris in rami arteriae radialis se vežejo na dorsum manus v rete carpi dorsale.
C.	Aorta descendens.
Aorta thoracalis.
Aorta descendens ima p a r i j e t a 1 n e in visce-
ralne veje.
Parijetalne veje torakalne aorte so.
Art. intercos tales; vsaka od teh se razcepi v ramus posterior in ramus anterior.
Rami posteriores: od teh požene vsak po eno arterijo spinalis v hrbtni mozeg in se nato
razvejči po mišičju na hrbtu.
Rami anteriores; leže v žlebičih ob spodnjem robu reber in požene vsak od njih en ramus cu-taneus lateralis, ki predre interkostalne mišice. Visceralne veje so;
Arteriae bronchiales posteriores, ki stopajo v zadešnjo steno bronhov.
Art. oesophageae za požiralo.
Art. mediastinales.
Art. phrenicae superiores, ki prehra-njajo prepono.
Aorta abdominalis.
Rami parietales so:
Art. phrenücae inferiores; stopajo v prepono s spodnje strani; iz njih poženejo rami supra-
renales superiores.
Art. lumbales: na vsaki strani jih imaš 4, K se razvejčijo precej tako kot art. intercostales-
Rami viscerales:
so parni ali neparni.
Parne veje so:
Art. suprarenalis m e d i a ; ta požene tik pod zevom za aorto in drži v suprarenalni organ.
Art. renalis; ta veja stopi pravokotno iz aorte; izvirišče ima v višini 2. iumbalnega vretenca (na desni nižje kot na levi) in stopi skozi lino v ledvice.
Art. spermatica interna se odcepi časih od aorte, časih od renalis. Spermatica interna poteka pred m. psoas navzdol, se križa z uretrom in dospe pod (=za) periton.ejem v medenico. Pri možu stopi po semenskem povesmu v modo, pri ženski prehranja ovarij.
Neparne veje:
Art. coeliaca. Izvira s kratkim deblom še v hijatu za aorto in se kmalu razcepi v 3 veje (tripus coeliacus). Prehranja želodec, vranco, pankreas in prva dva odseka duodena-
Omenjene tri veje so tele:
I. Art. gastrica sinistra; ta leži v gastro-pankreatični gubi in se razvejčt po kardi.ii in po levi polovini male kurvature.
II. Arteria hepatica poteka po lig. hepato-duodenale in se razcepi v arterijo hepatica propria in a. gastroduodenalis.
a) Art. hepatica propria požene art. c y -s tiča, stopi skozi lino v jetra in'se razcepi v dve veliki veji.
b) Art. gastroduodenalis' stopi navzdol za pylorus in poženejo iz nje:
1
1. art. gastrica dextra, ki leži na desni polovim male kurvature;
2. art. gastroepiploica dextra, ki zavije med pilörom in trebušno slinavko k veliki kurvaturi;
3. art. pancreatico-duodenalis superior, ki prehranja kranijalne odseke duodena in glavo trebušne slinavke.
III.	Arteria lien alis poteka ob zgornjem robu trebušne slinavke, torej za želodcem k vranci. Iz nje poženejo:
art. g a. s t r o ,e p i p 1 o i c a sinistra, ki poteka ob veliki kurvaturi;
rami p a n c r e a t i c i za panereas:.
art. gastricae breves za bbTjmo^elodca.
Art. m e s e n t e r i c a superior odhaja iz aorte tik pod arterijo coeliaca, poteka v mezenterijalnem korenu za zgornjim prečnim in pred spodnjim prečnim odsekom duodena navzdol, prehranja kavdalni odsek duodena, potem jejunum, ileum in pa colon ascendens in transversum.
Njene veje so:
Arteria pancreatico-duodenalis inferior v jarku med žolčnim črevesom in trebušno slinavko.
Rami jejunales et ilei.
Art. ilietolica prehranja oddaljeni del ileja in pa coecum in je končnik debla zgornje mezen-terijalne arterije. Ena vej ima ime art. appendicula r i s , ker prehranja slepiča.
Art. colica dextra je za colon ascendens.
Art. c o 1 i c a m e d i a , je za colon transversum.
Art. mesen terica inferior odhaja iz aorte v višini 3. lumbalnega vretenca, poteka v mezenteriju na levo in navzdol in prehranja colon descendens, s ro-maniim in rectum. Njene veje so:
Art. c o 1 i c a sinistra za colon descendens.
Art. sigmoideae za s romanum.
Art. -h-a-e-m o r h o id -a 1 is ' «= <■ p « r i.n-r za rectum.
U.t7',x . .
E). Končne veje aorte.
Ob 4. lumbalnem vretencu nastanejo iz aorte obe art. ili&cae communes in pa drobna neparna a^tr"s~a--eralis medi.a, ki je do kavdalnih vretenc segajoč končnik aorte.
Arteria iliaca communis.
Art. iliaca communis poteka od svojega izvorišča pošev navzdol in navzven proti mali medenici. Pred articulatio sacroiliaca razpade in sta njeni veji: art. ili&ca externa in art. hypogastrica.
a)	Arteria hypogastrica.
Art. hypogastrica stopi medijalno od m. psoas v medenico. Od hipogastrične arterije drži 1 i g. u m b i 1 i c a 1 e laterale, (ki je obliterirana art. u m b i 1 i c a 1 i s) kot vezivast trak k popku. Art. hypogastrica ima — pravimo — dva požilja: prvo je ostenje medenice in pa guza, drugo pa je črevo v medenici in mišičje v presredku.
1. Medenično ostenje in g u z o pre.hr.a-n j a j o :
Art. i 1 i o 1 u m b a 1 i s , ki poteka za m. psoas v ilijakalno latvo. Circumflexa ilium profunda je ž njö anastomotično vezana.
Art. s a c r a 1 e s laterales prehranjajo mišice v medenici. Njih rami spinales stopajo skozi foramina sacralia v hrbteničen kanal in ga prehranjajo; kot rami dorsales stopajo iz hrbt. kanala in skrbe za mišičje na. hrbtu.
Arteria glutaea superior stopi pod mišico piriformis skozi foramen ischiadicum majus; pride pod m. glutaeus maximus, ga prehranja z močnimi vejami, poteka navspred ob narastišču mišice glutaeus minimus in se pri tem razvejči.
Art. glutaea inferior stopi pod miš. piriformis skozi foramen ischiadicum maius v m. glutaeus maximus. Leži medijalno od živca ischiadicus in ga spremlja z eno vejo kot a r t. c_o_mTt ans nervi ischiadicis (veja postane eventuelno važna kolaterala za
a.	femoralis).
Art. ob tu rat Oria. Ta poteka obstransko v medenici, podolž ob terminalni črti h canalis obturato-rius, po katerem zapusti medenico, nato se razvejči po arfduktorjih. V medenici je z njo anastomotično zvezana epigastrica inferior, izven medenice pa je zv.ezana ž njo art. circumflexa femoris medialis (kolaterala za femoralis).
2. K drobi u v medenici in v presredek stopajo tele veje:
Art. vesi c ale s superiores in inferiores: za scalni mehur, za nožnico, za . semenski mehur in za vas deferens (art. deferentialis).
Art. uterina za uterus; stopa po lig. latum k uteru, poteka ob robu ložesne in prehranja nožnico in uterus. V nosnosti postane mogočna.
Art. h a e m o r rh o i d a 1 i s m e d i a za danko.
Art. pudenda in terna. Ta stopi skupaj s spodnjo glutejalno arterijo ob spodnjem robu m. piriformis skozi foramen ischiadicum majus, leže nato v plitek žleb na zunanji strani ishijadičnega trna, stopi nato skozi foramen ischiadicum minus v ishijorektalno kotanjo, kjer leži na medijalni plati sednice v duplici-rani obturatorjevi fasciji (Alcock’ov kanal). Njene veje so:
Art. haemorrhoidales inferior:	poteka
povprek čez ishijorektalno kotanjo k danki.
Art. p e r i n e i, ki ima rami perineales (za pe-rinej) in rami scrotales posteriores (za scrotum).
Art. penis (c 1 i t o r i d i s). S to arterijo konča art. pudenda in je ena veja tega končnika: art. bulbi urethrae (vestibuli); druga veja je: art. profunda penis (clitoridis); tretja: art. dorsalis penis (clitoridis).
b)	Arteria iliaca externa (femoralis).
Art. iliaca externa stopi na stegno pod lig. Pou-parti in dobi ime arteria femoralis. Art. iliaca externa ima en odsek v trebuhu, enega na stegnu,
enega v podkolenici, enega na krači in enega v nogi (stopalu).
1.	Arteria üiaca externa v trebuhu.
Arterija poteka medijalno ob m. iliopsoäs pod peri-tonejem navzdol. V lakuni za žile poženejo iz nje tele veje:
Art. epigastrica inferior. Izvira iz medi-jalne strani, gre vprek čez femoralno veno, leže v epi-gastrično gubo ob zadešnji steni ingvinalnega kanala in stopi skozi ogrinjalko v m. rectus abdominis. Ena njenih vejic poteka ob miš. cremaster k modu: arteria spermatica externa;
ar t. circumflexa ilium profunda je lateralna veja femoralne arterije, poteka ob Poupartu k sprednjemu zgornjemu ledničnemu trnu in anastomozira z arterijo iliolumbalis.
2.	Arteria femoralis 11 a stegnu.
Ta odsek sega od lakune za žile pa do zeva v ad-duktorjih. Arterija leži najprej v iliopektinični kotanji, kjer jo zastira fascia lata; nato leže v korito, ki ga oste-njajo adduktorji in vastus medialis. M. sartorius jo križa približno v sredini. Njene veje so:
1. a r t. epigastrica superficialis. Izvira tik pod Poupart’om in prehranja kožo na trebuhu;
2. art. circumflexa ilium superficialis poteka povrhno ob Poupart’u navzgor in na lateralno plat;
enega v podkolenici, enega na krači in enega v nogi
1. Arteria iliaca externa v trebuhu.
Arterija poteka medijalno ob m. iliopsoas pod peri-tonejem navzdol. V lakuni za žile poženejo iz nje tele veje:
Art. epigastrica inferior. Izvira iz medi-jalne strani, gre vprek čez femoralno veno, leže v epi-gastricno gubo ob zadešnji steni ingvinalnega kanala m stopi skozi ogrinjalko v m. rectus abdominis. Ena njenih vejic poteka ob miš. cremaster k modu: arteria spermatica externa;
ar t. circumflexa ilium profunda je lateralna veja femoralne arterije, poteka ob Poupartu k sprednjemu zgornjemu ledničnemu trnu in anastomozira z arterijo iliolumbalis.
2.	Arteria femoralis na stegnu.
Ta odsek sega od lakune za žile pa do zeva v ad-duktorjih. Arterija leži najprej v iliopektinični kotanji kjer jo zastira fascia lata; nato leže v korito, ki ga oste-njajo adduktorji in vastus medialis. M. sartorius jo križa približno v sredini. Njene veje so:
1. art. epigastrica superficialis. Izvira tik pod Poupart'om in prehranja kožo na trebuhu;
2. art. circumflexa ilium superficialis poteka povrhno ob Poupart’u navzgor in na lateralno ' plat;
3. rami inguinales. Ti so namenjeni za kožo in za bezgavke v zrasteh;
4. art. pudenda externa. Teh je časih tudi več in prehranjajo kot rami scrotales oz. labiales anteriores integument ob sramu;
5. art. profunda femoris. Ta požene tik pod Poupart’om ali pa par centimetrov pod njim; je glavna arterija za stegno. Njene veje so:
«) art. circumflexa femoris medialis.'
Ta gre na notranjo plat, prehranja adduktorje in se } obrne ob malem trohantru navzad. Art. obturatoria ima	)
ž njo važne anastomoze;
/f) art. circumflexa femoris lateralis.
Ta je močnejša od prejšne; pokrivata jo rectus in sar-torius; leži na miš. iliopsoas in drži naven k velikemu trohantru. Njen ramus descendens leži med miš. rectus in vastus intermedius in sega navzdol do kolena;
7) art. perforantes. So to 3 arterije, ki pre-dro adduktorje:
Perforans prima je najobilnejša in stopa na- j vzad ob spodnjem robu miš. pectineus. A. glutaea inferior ima ž njo pomembno anastomozo.
Perforans secunda stopi skozi adduktorje ob spodnjem robu miš. adductor brevis in gre k vpogi-balkam.
Perforans tertia. Ta je končnik profunde in stopi skozi adductor longus na zadešnjo plat stegna.
Ovite arterije (circumflexae) nimajo preveč stalnega izvorišča; pogosto poženejo ena pa tudi obe iz femoralis mesto iz profunde.
6.	A r t. genu' suprcm a. Ta odhaja neposredno nad zevom v adduktorjih, gre h kolenu in se vplete v rete articulare genu.
3.	Femoralis pod kolenom (a r t. poplitea).
Art. femoralis stopi skozi adduktorje pod m. semi-rnembranosus in se pokaže v podkolenici (fossa poplitea). Tu leži spočetka neposredno na zadešnjem delu ovojnice, nižje spodaj pa na m. popliteus in zapusti podkolenico skozi canalis popliteus.. Na (za arterijo) arteriji leži vena in na tej povrhno pa n. tibialis. Arteria tibialis prehranja mišice ob sklepu in pa sklep sam. Za sklep požene 5 vej.
Art. gen u superiores (medialis in lateralis) potekajo ob femoralnih kondilih navspred.
Art. genu-inferiores (medialis in lateralis) gredo čez tibijalen kondil ozir. fibuiarno betico navspred.
Art. ge n ut media predre zadešnjo steno ovojnice in gre v križne vezi.
4.	Arterije na krači.
Art. poplitea se razcepi v canalis popliteus v dve veji: ena teh vej je arteria tibialis anterior, druga je t i b i a 1 i s posterior in iz te požene a r t. peronaea.
Art. tibialis anterior stopi pod spodnjim robom po-plitealne mišice, skozi poko v zgornjem delu medkostne membrane na sprednjo plat krače. Najprej poteka med miš. tibialis anterior in extensor communis long., nato med prvoimenovano mišico in extensor hallucis longus
in se pokaže kot a r t. d o r s a 1 i s p e d i s na hrbtišču noge.
Arteria recurrens tibialis je njena veja, ki vstopa v rete articulare genus.
Art. tibialis posterior leži med globokim mišičjem v mečih in med miš. soleus; poteka navzdol in jo najdeš na medijalni strani AchilFove kite; pozneje leže med malleolus medialis in tuber calcanei, kjer jo pokriva lig. laciniatum, in se pokaže v podplatu kot a r t. plantaris.
Art. peronaea gre navzdol ob fibularnem narastišču miš. tibialis posterior; njen ramus perforans predre distalni del medkostne membrane in anastomozira z arterijo tibialis anterior; deblo samo pa se zgubi v rete calcaneum.
5.	A r t e r i j e v nogi (stopalu).
Arteria dor s alis pedis stopi pod medijal-nimi kraki križaste vezi na hrbtišče noge, leži medijal-no ob kiti miš. extensor hallucis long.; stopi skozi interstitium interosseum primum v podplat, kjer je anasto-motično spojena na arcus plantaris.
Na nogi poženejo iz nje (2—3 medijalne manjše in 1 močna lateralna) a r t. t a r s e a e , ki se zvežejo v gost rete dorsale pedis. Iz tega mrežja poženejo art. meta-tarseae dorsales (II;—IV.), ki razpadejo vsaka v 2 kratki art. digitales dorsales.
Pogosto vidiš, da ima art. dorsalis pedis eno lateralno močno vejo (art. arcuata) in iz te poženejo art. metatarseae dorsales.
Art. metatarsea dorsalis I. je dorzalni končnik arterije dorsalis pedis.
Kot a r t. plan t a ris medialis in latera-1 i s stopi tibialis posterior izpod palčevega abduktorja v podplat.
Art. plantaris lateralis leži na m. quadratus plantae, in gre po sulcus plantaris lateralis na-vspred.
Ob bazah metatarzalnih kosti zavije na medijalno plat, tvori arcus plantaris, ki ga sklene art. dorsalis pedis v prvem spatium interosseum.
Art. plantaris medialis leži v sulcus plantaris medialis in se razcepi v povrhno in v globoko vejo.
Arcus plantaris požene 4 arterije meta-t a r s e a e , ki se razvejčijo po prstih kot art. digitales.
»
Zasnova aorte.
Vsločeni arteriji v glavini črevesni votlini (pharynx), ki po dorzalni steni kavdalno vodite, imenujemo primitivni aorti. Vzporedna navzdolna konca teh aort se stopita v eno,'neparno aorto. Poleg teh dveh prvih aortinih lokov se jih pokaže pozneje še pet, tako da govorimo o 6 aortinih lokih.
Povdariti je, da ne dobiš teh šest lokov istočasno razvitih. Posebno 5. aortin lok zgine prav urno in so dalj časa radi tega vedeli le za 5 aortinih lokov.
Vseh teh 6 lokov ima skupno ventralno ležeče izvo-rišče po imenu truncus arteriosus; od tod se
vzpno v lokih v glavino črevesno votlino in se sklenejo na vsaki strani v podolžno dorzalno ležeče deblo; ti debli se pozneje stopita v neparno aorto.
Razkazek aortinih lokov.
c. i. e. e.
Legenda h klišeju fl=aorta. fl.B. 1,2,3,4,5,6, = 1.—6. aortin lok. C. i. = carotis dorsalis s. interna C. e. = carotis ventralis s. externa. C. c. = carotis communis, fln = anonyma. fl. s. = subclavia. D. B. ductus Bo-talli. P. pulmonalis, fl. p. d. = arterija pulmonalis dextra, fl. p. s. art. pulm. sinistra.
Imamo torej dva ventralna podolžna debla in iz teh prihajajo aortini loki in imamo dorzalno dva podolžna debla in v ta prehajajo aortini loki.
Iz teh 6 lokov in 4 podolžnih debel dozori v razvoju tole razmerje:
Spl. knj.-št. 43.
259
17
1-, 2. in 5. lok zginejo popolnoma, tako da ostanejo le še 3 namreč: 3., 4. in 6.
Ventralno podolžno deblo med 3. in 4- lokom postane na desni in levi carotis communis; od 3. loka navzgor postane iz v.entralnega podolžnega debla carotis externa; 3. lok sam pa postane spojina med vnanjo in notranjo* carotis. Slednja —■ carotis interna — nastane namreč na vsaki strani iz dorzalnega podolžnega debla, kolikor ga je navzgor od 3.1oka.
Iz 4. loka in pa iz dorzalnega podolžnega debla navzdol od tega loka nastane na desni subclavia. Na levi postane ta lok zelo mogočen in se izpremeni v definitivni lok aorte, are us aorta e.
Na desni se razvije torej subclavia iz enega (4.) aor-tinih lokov: leva subclavia je pa sekundaren poganjk iz aorte same.
Proksimaliii del 4. aortinega loka na desni postane a n o n y m a.
Med tem se pretvarja in deli srce in bulbus cordis,
6.	lok na desni zgine, na levi pa se močno razvije in ostane v zvezi z onim delom aortinega bulba, ki je v zvezi z desnim srcem, torej s pulmonalis. Desni 6. lok ppstane tako ductus arteriosus Botalli. ki mine šele post partum, torej: ko prične v polni meri krvni obtok po pulmonalnih arterijah, ki so do poroda zelo revno razvite.
Distalni konec aorte gre v obe umbilikalni arteriji. Arteriae femorales so spočetka-kaj neznatni odcepki umbilikalnih arterij. Arteria iliaca communis postane tisti del umbilikalne arterije,„ki sega
do poganjka femoralne arterije: ostali del umbilikalne arterije se razvejči po medenici kot hypogastrica ; konec pa obliterira v ligamentum umbilicale laterale.
Od arterijelnih obtočil v hranilnem mehurčku (ora-falo - mezenterijalna art. obtočila) ostane samo majhen proksimalen del kot mesenterica superior. Leva arteria omphalomesenterica zgine.
C. Vene.
Splošno o venah.
Vene dobivajo kri iz kapilar in jo oddajajo v srce, vodijo torej centripetalno- Kapaciteta venoznega sistema je dosti večja od one v arterijelnem.
Vene se vežejo po gostih in mogočnih anastomozah, ki se razvijejo časih v cela mrežja, plexus.. Vene leže navadno ob arterijah. V distalnih polovicah udov ob trupu imamo zvečine po dve v e n a e comitantes.
Na udih in na vratu je razvit še poseben venozen kolateralen krvotok po venah in venoznih mrežjih v subkutanem vezivu: ta kolateralen krvotok lajša odvoz krvi.
Vene tvorijo — kot arterije — čudovita mrežja, ki so prostorninsko razvita in jim pravimo c o r p o r a c a verno s a.
V lobanji so vene mogočne krvnice, ki imajo ime s i n iis.
261
17*
Histološki ustroj-
Stene ven kažejo prav tako 3 plasti kot stene arterij; zgraja teh plasti je pa nekoliko drugačna. Vene imajo v splošnem tanjše in meeje- stene od arterij in vpade (kolabira) vena, če ni pripeta na trdno tkivo.
Za posamne plasti velja tole:
Tunica intima j.e prav taka kot pri arterijah. Skoraj po vseh venah pa dobiš majhne polumesečaste duplika-ture intime; te duplikature so lopute, moleče v lumen ven, ali pa so postavljene ob ustjih manjših v večje vene; lopute ovirajo umikanje krvi. Zgrajene so po tipu žepkastih loput.
Tunica media je prav različno razvita, časih je ni, tako n. pr. pri jetrnih venah; časih ima media mesto mišičja le vezivo, in elastično niti^. tako n. pr. pri venah v kost,eh, v možganih in pri venah trdne možganske opne, ki smo jim rekli krvnice.
Tunica externa, adventitia je pri večjih venah naj-obilnejša plast stene; pa je tudi pri vseh druÄih venah navadno močnejša od medije.	"
Razporedba venoznega sistema.
I.	Vene pljučnega krvnega obtoka.
Venae pulmonales.
Pljučne vene zbirajo arterijelno kri iz pljučnih kapilar, stopijo iz pljuč pri lini — in sicer pod pljučnimi arterijami — in potekajo horizontalno v 1 e v i preddvor. Na vsaki plati imamo po eno zgornjo in eno s p o d -
njo pljučno veno; na desni dobiš pogosto še peto debelce. Povirje pulmonalnih ven ni povsem odločeno; vanje izlivajo kri tudi venae bronchiales, ki odvajajo nutritivno (torej venozno) kri iz pljuč.
II.	Vene telesnega krvnega obtoka.
Vene velikega ktvnega obtoka imajo 3 povirja. Ta so: 1. povirje srčnih ven; 2. povirje zgornje velike do-vodnice (vena cava superior); 3. povirje spodnje velike dovodnice (vena cava inferior = velika spodnja do-srčna žila).
R. Vene srčnega ostenja.
Zbiralo za srčne vene leži na zadešnji plati srca kot sinuscoronarius; dobiš ga v prečni (koronarni) brazdi med levim preddvorom in levim prekatom. V sinus coronarius izlivajo kri tele vene:
1. vena magna cordis; ta leži v sprednji podolžni brazdi, zavije pod levim uhalom v prečno brazdo in se odpira na zadešnji plati v sinus;
2. vena posterior ventriculi sinistri; ta zbira kri iz zadešnje in stranske stene levega prekata in se izliva v prejšnjo;
3. vena media cordis; dobiš jo v zadešnji podolžni brazdi;
4. vena pärv a-cordis; dobiš jo v desni prečni brazdi.
5. vena obliqua atrii sinistri (Marshalli) je rudiment proksimalnega odseka leve zgornje velike
dovodnice. Vidiš jo kot drobno žilico v ligamentum venae cavae sup. na zadešnji steni levega preddvora;
6.	drobne vene, ki izlivajo kri naravnost v desni preddvor.
B.	Povirje zgornje velike dovodnice (= velike gornje dosrčne žile).
V en a e anonymae se združita v eno deblo po imenu vena cava superior. Stečina anonimnih ven leži nekoliko nižje kot hrustanec desnega I. rebra. Vena cava sup. je 5—6 cm dolga, leži ob desni strani aorte in pred desnim pljučnim korenom.
Vena anonyma.
Vena subclavia in vena jugularis interna se združita v eno deblo, imenovano vena anonyma. Stečina, angulus venosus imenovana, leži na vsaki strani za sternoklavikularnim sklepom. Leva anonyma, ki je daljša od desne, poteka pošev za manu-brijem k stečini.
K povirju zgornje kave spada tudi vena a z y -g o s s svojim povirjem.
Samostojno izlivajo kri v anonimo:
1. plexus thyreoideus impar, ki pobere kri iz predsapnice, pa tudi iz jabolka, sapnika in požirala;
2. vena vertebralis; v to izlivajo kri v e • nae spinales in pa zunanja venozna mrežja ob vratnih vretencih;
3.	v e n a m a m ni a r i a interna; po njej venae pericardiacophrenicae in t h y m i c a e. Začetek mamarne vene je vena epigastrica superior.
Požilje karotid je povirje za jugularne vene, ki. so dve: vena jugularis interna in externa, v to izliva kri še jugularis anterior.
Vena jugularis interna.
Ta zbira kri iz lobanje. Ob spodnjem robu jugularne zijavke (foramen jugulare) ie izbuljena v bulbus venae jugularis	; nato poteka ob notra-
nji, pozneje ob skupni karotis navzdol in se zveže za sternoklavikularnim sklepom s subklavijo (angulus venosus) v anonimo. Njen doljnji konec je izbuljen kot bulbus venae jugularis inferior. Njen doljnji konček zastira fascia omohyoidea,.ki je na veno priraščena, lumen' vene zavisi torej od tega fascije (embolija z zrakom!). Vena jug. int. je dol do spodnje iz-btiljine brez loput.
Jugularis interna ima tele dotoke:	Krvnice
trdne možganske opne, sinus durae matris ; skupno deblo facijalnih ven, vena facialis communis ; nekaj vej iz drobja.
1. Sinus durae matris, krvnice, ki zbirajo kri iz mo-žgan, očesa in ušesa, dobiš opisane pri živčevju.
2. Vena facialis communis nastane iz sprednje in zadešnje facijalne vene in leži to deblo pod vogalom spodnje čeljustnice in je ž njim navadno anastomotično spojena jugularis externa.
a) Vena	facialis	ant o-H-rrr	ima povirje	v
organih, ki jih	prehranjate art.	externa	in
art. transversa faciei. V njeno povirje spadajo ob notranjem kotu očesa venae frontalis, temporalis, angularis in — po anastomozi — vena ophtalmica. Vanjo se izliva tudi kri iz usten in iz
bradlf
b) Vena	f -a c Ki 1 i 6	p a„s.t a	r l-e r	odvaja kri	iz
požilja zgornjih	končnikov	vnanje	karotis, zbira kri	iz
senca in iz okoliša pterigoidnih mišic. V njo se izlivajo venae temporales prof. in deloma plexus pterygoideus v infratemporalni kotanji. Naša vena stopa skozi parotis.
3.	Vene iz drob ja.
a) Vena pharyngea superior et inferior omrežate žrelo kot plexus pharyngeus in izlivate kri naravnost v jugularis ali pa v facialis communis-
b) V e n a lingual is ima povirje v jeziku in v dnesu ustne dupline.
c) Venae thyreoideae imajo povirje v pred-sapnici in v jabolku.
AM	m
Vena jugularis externa.
To v,eno dobiš za zunanjim ušesom; odtod poteka navzdol čez m. sternocleidomastoideus in jo pri tem pokriva platysma. V supraklavikularni kotanji se izliva v subklavijo.
V njeno povirje spadajo:
Vena o c c i p i t a 1 i s.
Vena transversa colli.
Vena cervicalis subcutanea.
Vena jugularis anterior.
Ta prav raznolika vena se pokaže pod robom spodnje čeljustnice, poteka ob sprednjem robu m. sternoclei-domastoideus v jugularno kotanjo, kjer anastomozira s sosedo nasprotne strani po are us venosus juguli.
Odteka v eno jugularnih ven.
Vena mediana colli je dokaj raznolika, ima povirje pod bradljom, odteka v arcus venosus ali pa je razvita sama v to anastomozo.
Vena subclavia.
Vena subclavia leži medijalno ob arteriji in stopi pred sprednjim skalenom v koš. Pleča in zgornji ud ob trupu so ji povirje. Kjer stopi pod klavikulo, je na tesno pripeta na fascijo mišice subclavius; pri dvigu rame se ta fascija napne in se vena razširi (embolija z zrakom!).
Leht ima dva venozna sistema: povrhnega in globokega.
Globoko ležeče vene spremljajo arterije v parih, časih jih tudi omrežajo. Pravilno naj so po 2 v e n a e brachial,e s, ulnares, radiales, inter-osseae.
Povrhne vene se spletajo v široko mrežje, ki požene par bolj. ali manj konstantnih podkožnih ven.
1. Radija Ina podkožna vena, vena ce-p h a 1 i c a se prične na radijalni strani podlehti, leži v lateralni brazdi ob bicepsu, pozneje v sulcus deltoideopectorali's in odteka v dnu Mohrenheim-ovega trikota v subclavijo.
2. Ulnarna podkožna vena, vena b a -s i 1 i c a , se pričenja na hrbtišču roke, poteka ob mišici flexor carpi ulnaris navzgor, leže v m e d i j a 1 n o brazdo ob bicepsu, predre v1 sredini nadlehti fascijo in vstopi v brahijalno veno (vena brachialis). Ta 'vstop leži včasih zelo visoko, celo v pazduhi.
3. Srednja vena pod kožo, vena me-d i a h a., postane vidna na palmami strani zapestja; do predkomoičnice (fossa cubiti) je znana kot vena mediana antibrachii. V višini komolca se razcepi; z enim odcepkom po imenu vena mediana basilica gre v baziliko, z drugim odcepkom — vena mediana cephalica — pa v cefaliko. Časih pa odteka nerazcepljena kot vena mediana cubiti baziliko.
Vse te vene se združijo v pazdušrio veno, v e n a axillaris, ta postane v. subclavia, ki ima kot dotoke še v e n a e circumflexae humeri, sub-skapalarne in torakalne vena.
Vena azygos in vene ob hrbtenici.
Vene iz zadešnje stene trupa in pa vene iz hrbtenice izlivajo kri v veno a z,.y g o s oz. h e m i a z y g o s. ■Te dve veni postaneta vidni ob križnici in stopite- med medijalnim in srednjim krakom prepone v prsno vo-
tlino/Hemiazygosj zavije ob 8. prsnem vretencu od leve strani preko hrbtenice in izliva kri v azygos. Azygos vodi v zadešnjem medijastinu navzgor, zavije čez desno veliko sapno vejo in izliva kri v zgornjo kavo tik pred vstopom kave v osjčnik. V azyos in hemiazygos odtekajo v e n a e i n t e r c o s t a I e s in lumbales. Prve interkoštalne vene se družijo za se in potekajo na-vzdolno kot azygos in hemiazygos accesso r i a. Venae mediastinaies posteriores,
0 e š o p h a g e a e in bronchiales izlivajo kri v azygos.
Vene ob hrbtenici se vežejo v mrežja: plexus venosi vertebrales in poznamo vnanja in notranja taka mrežja.
Plexus vertebrales interni so retia venosa vertebrarum, ležeča ob zijavkah med vretenci; sinus vertebrales longitudinales, ležeči na zadešnji plati vretenčnih teles, vežejo ta mrežja.
Plexus vertebrales externi komunicirajo s prejšnjimi po bazivertebralnih venah (venae basi-vertebrales) ter so: sprednja in zadešnja mrežja.
Zadešnj.a mrežja leže na locnih po vsi hrbtenici.
Sprednja mrežja leže na sprednji plati: vretenčnih teles in so na vratnem in križnem odseku prav posebno dobro razvita.
Crr celli foraminum in te r v er te.br a -
1 i u m so mrežja ob zijavkah med vretenci.
»
C.	Povirje spodnje velike dovodnice.
Obe venae iliacae communes se združite v eno deblo, ki mu je ime vena ca v a infer-bor. Ta leži na desno ob aorti, leže v zgornji odsek desn.e podolžne jetrne brazde, stopi skozi foramen venae cavae v koš in izliva kri v desni preddvor. Povirje je deloma:
a) parietalno:
1. v e n a e lumbales;
2. venae phrenicae superiores in inferiores (iz prepone). Deloma
b) visceralno:
1. venae hepaticae;
2. venae renales;
3. venae suprarenales;
4. venae spermaticae; to so vene spolnih žlez (moda ali jajčnika), ki spremljajo arterijo istega imena in izliva desna v. spermatica kri naravnost v veliko spodnjo dovodnico, leva pa v renalno veno. ■
Vena iliaca communis.
Vena iliaca externa in vena hypogastrica se združite v eno deblo po imenu vena iliaca communis, .le torej isto razmerje kot pri arterijah istega imena.
Vena hypogastrica.
Vena hypogastrica leži ob lateralni steni medenice. Njeno povirje je v požilju hipogastrične arterije in ima dotoke iz ostenja medenice in iz drobia.
Dotoki iz ostenja medenice.
1. Venae glutaeae superiores et inferiores spremljajo po dve svojo arterijo.
2. V e n a e o b t u r a t o r i a e.
3. Venae sacrales laterales se izlivajo v sakralno mrežje.
4. Venae i 1 i o 1 u m b a 1 e s.
Vene iz drobja v medenici.
Te vene se vežejo v mrežja.
1. Plexus haemorrhoidales: mrežje ob spodnjem delu danke.
2. Plexus vesicalis: zbira kri iz zunanjega genitala.
3. Plexus u t e r o v a g i n a 1 i s ; ima ga le ženska.	.
4. Venae pudend aCe& communes: spremljajo arterije istega imena.'
5. Plexus pudendalis je mogočno venozno mrežje. Vanj oddaja kri vena dorsalis penis s- clitoridis iz spolnega uda; vanj izliva kri plexus vesicalis in pri ženski še plexus uterovaginalis; vsa ta kri odteka končno v hipogastrično veno.
Vena iliaca externa.
Leži ob arteriji istega im,ena.
Tudi pri spodnjem udu ob trupu ločimo povrhne in globoke vene.
Globoko ležeče vene odgovarjajo arterijam in so venae comitantes svojih arterij. V krači in v nogi so globoko ležeče vene parne.
P o v r h n e vene se spletajo, prav kot na leliti, v podkožna mrežja, ki oddajajo kri v 2 debli.
1. V e n a saphena parva postane vidna ob lateralnem robu noge, stopi z a lateralni glež.enj, leže v brazdo med glavama gastroknemija in se izliva v veno v podkolenici (v. poplitea).
2. Vena saphena magna se pokaže ob medi-jalnem'robu noge'f stopa pred medijalnim gležnjem in za medijalnim epikondilom navzgor: drži potem ob sartgriju v subingvinalno žličko (fossa subinguinalis) in stopi v ovalni kotanji (fossa ovalis) v femoralno veno.
Vena portae.
Venozna kri drobja prispe po portalni veni v jetra, in po jetrnih venah v spodnjo kavo.
Deblo jetrne vene leži za glavo trebušne slinavke in drži za pars horizontalis superior duodeni in po’ ligamentum hepatoduodenale k jetrni lini,,
Vena mesenterica superior v. mesen-
' jj_ i-j. i r* čv&a v
terica inferior, in vena lienalis so glavni dotoki tega debla.
Vena mesen terica super, spremlja arterijo istega imena, leži ob njeni desni in dobiva kri iz duode-nalnih ven, iz ven ozkega črevesa, iz slepega, iz na-vzgornjega, iz prečnega širokega črevesa in se vanjo izliva tudi vena gastroepiploica dextra. V ena m es enter i c a inferior ie odvodnica za colon descendes,
; colon sigmoideum in za zgornji del danke. Ta vena poteka zase (in ne ob spodnji mezenterijalni arteriji) po duodeno-jejunalni gubi navzgor. Vena gastroepiploica sinistra, vranica in pancreas izlivajo kri v lijenalno veno, vena lienaMs; ta leži kavdalnejše od bienalne arterije, v žlebiču na zadešnji plati trebušne slinavke.
Potek jetrnih ven smo popisali pri nauku o drobju.
Portalni venozni sistem in pa vena cava inferior sta v anastomotični zvezi po hemoroidalnem mrežju (plexus haemorrhoidalis) in pa po podkožnih venah krog popka. Po venah ob kardiji pa sta anastomotično zvezana portalni sistem in pa vena cava superior.
Razvoj venoznega sistema.
Razen spodnje kave je zasnovan ves venozen sistem simetrično; zasnovan pa je v 3 velikih povirjih: kot vena cava superior in' povirje; kot cava Inferior in povirje; kot vena portae s povirjem.
1.	Vena cava superior in povirje-
Od glave pride primitivna jugu lam a vena (ta nastane kot jugularis interna in externa; externa se izliva v subklavijo) in se združi na vsaki plati s kardinalno veno v ductus Cuvieri, ki sta zasnovi Žfa zgornji kavB Te cavae superiores ste s po-četka simetrični in enako močni in se izlivate v sinus venosus desnega preddvora. Kardinalne vene leže simetrično ob straneh hrbtenice in dovajajo kri iz drugih ledvic in zadešnje stene trupa. V tem stadiju
razvoja imamo torej 2 simetrično razviti zgornji kavi. Zgornji kavi spoji pozneje anastomoza, ki vodi kri iz leve v desno kavo. Proksimalni del leve kave torej usahne razen končka ob ustju, ki ostane kot sinus coronarius; odsek pred tem končkom ostane viden kot vena Marshalli in kot plica venae, cavae sinistrae.
Anastomoza, ki smo o njej govorili, postane a n o -nyma sinistra; desni ductus Cuvieri in vena jugularis communis s proksimalnim končkom postane: vena cava superior; oddaljeni del te jugularne vene pa postane anonyma dextra.
Leva kardinalna vena zgubi seveda zvezo z zakrnjenim ductus Cuvieri in postane h e m i a z y g o s. Lep del desne kardinalne vene ostane kot azygos. Med tema venama so anastomoze, ena teh anastomoz se razvije v proksimalen konec t. j. izlivni kos vene hemiazygos.
2.	Vena cava inferior s povirjem.
Cava inferior se pojavi kot majhna, neparna k srcu usmerjena žila ob hrbtenici, Vanjo se izlivate tudi re-nalni veni. Oddaljeni odsek spodnje kave nastane iz desne kardinalne vene in so renalne vene mejnik, ki ti kaže, do kam da je Segala prva vena cava, in kje da se je zvezala s kardinalno veno. Anastomoze med kardinalnima venama so vzrok, da usahne oddaljeni del leve kardinalne vene in da odteka v desni oddaljeni del kardinalne vene kri iz medenice in iz beder; ta kri teče v spodnjo kavo, v katero ja odteka oddaljeni del desne kardinalne vene.
Vena portae s povirjem.
Venae omphaiomesentericae stopajo v jetra kot venae advehentes, se v jetrih razvejčijo, se pa ne porazgube. Pozneje nastanejo venae mesente-r 1 c a e , ki odtekajo v omfalomezenterijalno veno, tako da. teče torej pozneje po omfalomezenterijalni veni tudi kri iz crevja v jetra. Omfalomezenterijalne vene prično — v še poznejšem štadiju — v perifernih delih usihati. Od ustja mezenterijalne vene do line v jetrih pa ostanejo in nastane iz mezenterijalnih in omfalomezenteri-jalnih debel — po redukciji in anastomozah — vena portae. V jetrih razvejčene omfalomezenterijalne vene se zbero kot v e n a e r e v e h e n t e s , ki so poznejše venae hepaticae.
Ob nastanku placentarnega krvnega obtoka pride do komunikacije med portalnim in placentarnim obtokom. Popkovnična vena se izliva namreč v levo por-talno v.ejo torej v jetra. Med levo portalno vejo in desno jetrno veno je že od nekdaj anastomoza. Ta anastomoza se razširi in postane (po vstopu placentarnega v portalni krvotok): ductus venosus (Ar antii). Vezna (jetrna) vena zgine pozneje in odteka ductus venosus naravnost v kavo.
Po porodu postane popkovnična vena lig. teres he-patis, prav tako obliterira tudi ductus Arantii.
D.	Embrijonalni krvni obtok.
Placentami krvni obtok, ki sledi obtoku ob hranilnem mešičku, ima tele posebnosti:
Spl. knj. št. 43.
275
1. kri ploda postane v placenti arterijelna:
2. embrijonalno srce je gibalo za embrijonalno kri:
3. skoraj vsa (arterijelna) placentama kri gre skozi jetra (jetra ima fetus tudi prav mogočna) ;
4. arterijelni odsek krvnega obtoka po telesu je v odprti zvezi z venoznim;
5. vena cava inferior in vena portae sta zvezani po mogočni anastomozi (ductus venosus .Arantii).
Materni in fetalni krvni obtok spajajo 3 popkov-nične žile. Dve od teh ste arteriji, ena je vena. Adven-titia ekstraabdominalnega dela popkovničnih žil je razvita kot Wharton’ova sluzi n a.
Arteriae u m b i 1 i c a 1 e s sta parna končnika aorte.
Vena umbilicalis nima loput; pretežni del njene krvi teče skozi jetra, del krvi pa se jeter ogne in teče po ductus venosus Arantii.
Vene in arterije komunicirajo po ductus arteriosus (Botalli) in po foramen ovale.
Ductus arteriosus (Botalli) je spojina med aorto in med pulmonalis; po njej teče kri iz desnega prekata v aorto, dokler ne prično dihati pljuča. Ta spojina oblite-rira koj po rojstvu.
Foram.en ovale omogoča prosto komunikacijo med atriji. Placentami obtok krvi je torej tale:
Iz placente teče po umbilikalni veni arterijelna kri v fetus. Ta kri gre deloma skozi jetra, deloma pa odteka po ductus venosus Arantii naravnost v spodnjo kavo. Pri tem se pomeša z venozno krvjo, ki teče po istih potih iz črevesa oz. iz spodnjega dela trupa in
pride tako pomešana v desni preddvor, kjer zadene ob venozno kri, ki jo dovaja cava superior. Del te mešane krvi stopi v levi preddvor, ki dobiva od pulmonalnih ven le malo krvi, saj pljuča še ne funkcijonirajo. Iz atrijev teče kri v ventriklfe. Levi prekat žene kri v aorto, desni pa v pulmonalis. V pulmonalne veje more le malo krvi in se vlije torej glavni del krvi iz pulmonalne arterije po Botalli’jevem vodu v aorto, ki žene nekaj te krvi v placento, kjer se arterijalizira. Po prvih dih-Ijajih se požilje pljuč kolosalno razširi, ductus Botalli postane nepotreben in obliterira; v levi preddvor se vlije po rojstvu množina krvi iz pljučnih ven, nakar se zalepi še foramen ovale.
II. Sistem mezgovnic (limfno cevje).
Splošni pregled.
Iz žil izstopa plasma sanguinis, se v tkivu presnovi in mora po posebnih potih zopet nazaj v kri; to vlago imenujemo limfo.
Cevje, po katerem se lympha pomika, imenujemo limfno cevje, mezgovnic e. O koreninah tega cevja so različnih nazorov. Nekateri so mnenja, da je to cevje povsem ostenjeno in sklenjeno, prav tako kot je sklenjeno krvno cevje. Drugi pa trdijo, da je videti v vezivu razcepe, nekako sokovno cevje in to bi bilo početno povirje mezgovnic.
V stenah srednjemočnih mezgovnic vidimo tri plasti, ki so analogna onim pri krvnih žilah. V mezgov-
m
Um,
k-Cd-u;
T'l
mce mole na gosto 1 o p u t i c e in se ti zdi mezgov-nica, č,e je večja in polna, kot niz biserov. Uredba limr-nega cevja ni preveč enakomerna. V celem potekajo mezgovnice vrvasto nabrane povrhno pod kožo, pa tudi globlje ob žilah. Arterije v kostnih cevkah leže v mezgovnicah, ki tvorijo torej perivaskularne prostore, limfne tuljavke. Serozne praznine (votline) trupa so z limfnim cevjem po s r-k 1 j a č i h , s t o -mata, v zvezi. Srkljači srkajo limfno vlago in jo oddajajo v mezgovnice.
V limfno cevje so uvrščene še 1 i m f n ,e kepice. Ti folliculi lymphatici so prav raznoliki, in so nastajališča limfnih telesc (celic).
Limfne kepice In bezgavke.
Zgrajene so iz limfadenoidnega tkiva t. j. iz zvezdastih celic, ki so po svojih iztezkih spletene v mrežje, v očeh mrežja pa leže limfociti ozir. njih zäsad. Limfne folikle vidiš kot:
1- solit ar ne folikle v sluznici intestinalnega trakta povsod;
2. kot Payer’j e ve p 1 a q u e s, Payer’j.eve polo j e t. j. kot skupke solitarnili foliklov v sluznici ilea. Ti skupki so ovalni, za tolar veliki, njih površina je nekam raskava;
3. kot lentikularne papile ob korenu jezika:
4. kot bezgavke v goltu — tonsillae —-t. j. kot skupke limfnih kepic med goltnima lokoma pa tudi v jeziku in v žrelu (tonsilla pharyngis), torej kot limfni opas v goltu.
\V vijjjil tv- ‘
%
Bezgavke-
Bezgavke (limfne žleze, limfni vozli), 1 y m -phoglandulae, so ovalni-, fižolasti ali oblasti tvori, ki so uvrščeni v Limfno cevje. Poviti so v fibrilarno-vezivasto mreno; na prerezu so rdečkastosi-vi ali rdečkasti.
Od ovojne mrene segajo v parenhim vezivasta septa. Parenhim (parenchyma) ima skorjo in srede ž. Skorja in sredež sta v bistvu isto adenoidno tkivo, le da je to v skorji nabrano v kepice, limfne folikle, v sredežu pa v sredežno konopje. Mezgov -nice vstopajo v bezgavki kot v a s a afferentia na konveksni plati in izstopijo kot v a s a effere n t i a (obenem z žilami) na vdrti strani bezgavke: ob lini (h i 1 u s), bezgavke. Ob lini je ovojna mrena mogočnejša: stroma hili. Po dobezgavčnih mezgovnicah teče limfa v razcepe v skorji, odtod v sredež, kjer jo posrkljajo odbezgavčne mezgovnice in jo odvajajo.
Bezgavke najdeš posamezne, pa tudi v skupinah: na vpogibni plati sklepov; ob žilah na vratu; ob stenah medenice; ob pljučnem korenu; ob jetrni lini; v oporku: v retroperitonejalnem prostoru in v medijastinu.
Limfa odteka v mezgovnice, ki so organu ali telesnemu delti poddružene. Regijo n arne bezgavke imenujemo tiste, ki dobe kot prve limfo iz organov, ki so jim poddružene.
Razvrstitev mezgovnic.
Mezgovnice. se zbirajo v večje konstantne limfne cevi.
1. Truncus jugularis zbira limfo iz glave in iz vratu in mule povirje razvrščeno v dveh mrežjih: plexus jugularis superficialis in profundus- Super-ficijelnemu jugularnemu mrežju so poddružene: lym-phoglandulae occipitales, lgl. auriculares posteriores in anteriores in lgl. sub-maxillares; globokemu mrežju pa: lgl. cervi-cales profundae superiores .in inferiores in lgl. linguales.
2. Truncus subclavius zbira limfo iz zgornjega uda in iz zunanje prsne stene. Poddružene so mu lgl. axillares, lgl. subscapular.es in lgl. cubitales.
3. Truncus bronchomediastinalis dexter zbira limfo iz drobja v košu. Poddružene so mu lgl. bronchiales, interc ostale s, me-diastinales anteriores in posteriores.
4. Truncus lumbalis je odtok lumbalnega mrežja, plexus lumbalis; poddružene so lgl. i 1 i a c a e , lumbales inguinales superficial es e t profundae. Truncus lumbalis zbira limfo iz medeničnega ostenja, od sramu in od beder.
5. Truncus intestinalis (coeliacus) je neparen in nabira limfo iz neparnega trebušnega drobja: črev, jeter, vrance, trebušne slinavke. Poddružene so mu lgl. coeliacae, hepaticae, mesentericae. Ob prebavljanju teče po njem tudi chylus, redilna mezga.
Trunci lumbales in truncus intestinalis se stekajo ob 3. ledvenem vretencu (v hijatu za aorto in na desni
ob aorti) v obsežni mezgovniči imenovani cy s ter n a chyli (mezgovna stekva).
S cisterno se prične ductus thoracicus. Ta stopi na d.esni ob aorti skozi hiatus aorticus v koš, leže med aorto in azygos,"zavije proti levi subklaviji in vodi v levo venozno stočišče (angulus venosus). Ductus tho-racicus je obenem levi truncus ' bröricliomediastinalis: tik pred ustjem sta mu levi truncus jugularis in sub-clavius pritoka.
Truncus jugularis dexter, truncus subclavius dexter in truncus bronchomediastinalis (dexter) se združijo v ductus lymphaticus dexter, ki teče v desni angulus venosus. IžlTva~mezgovničnega cevja v vene sta zavarovana z loputami.
Naj omenimo najvažnejše regijonarne bezgavke.
Limfa obličja, čeljusti, zob, jezika: odteka v sub-mentalne in submaksilarne bezgavke. Sprednji odsek kože na glavi oddaja limfo v: aurikularne, zadnji odsek v: okcipitalne in nuhalne bezgavke. Lgl. axillares so poddružene lehti (v kolikor ta limfa ne pasira kubitalnih bezgavk) in sprednji steni koša ter mlečni žlezi. Limfa bedra teče v poplitejalne in superficijalne ingvinalne bezgavke. Te leže deloma ob veliki safeni kot tractus verticalis, deloma ob Poupart'u kot tractus obliquus. Tractus verticalis je poddružen bedru samemu, tr. obliquus pa zunanjemu spolovilu, perineju in sprednji trebušni steni (do popka). Pri ženski izliva v nju tudi
corpus uteri del limfe po mezgovnicah, ležečih v lig. teres. — Od medeničnega drobja teče limfa v ilijakalne in aortične bezgavke. Za črevo so lgl. mesentericae. Regijonarne bezgavke jeter leže v lig. hepatoduodenale. Bezgavke ob trahejalni bifurkaciji dobivajo limfo iz srca; bezgavke ob pljučni lini so poddružene pljučam.
S
LEPOSLOVJE DRAMA MLADINSKI SPISI ZNANOST STROKOVNE VEDE UMETNOST
ZAKONI |N NAREDBE
RAZNI SPISI
■"»AGUTIN INKtOSim «'OČNJAK
SPLOŠNA
KNJIŽNICA
Zvezek 44.
Kpateb repetitorij
9N9T0IHI]E
ffademecum za kolegije in rigoroze
po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil
univ. prof. dr. 3anez Plečnik
v.
ŽIVČEVJE
V LJUBLJANI 1925
NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
Št.36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., broš. Din 18'—, vez. Din 24'—.
, 37. Damir Feigel: Domače živali, 72 str., broš. Din 10-—, vez. Din 15'—.
„ 38. E. R. Burroughs: Tarzan in svet, roman, poslovenil —z—, 308 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36'—.
„ 39. Henry Murger: La Boheme, slike iz življenja ciganov, poslovenil Ivan Tominec, XXII. in 402 str., broš. Din 35'—, vez. Din 42'—.
„ 40. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, I. Skelet, 80 str., broš. Din 24'—.
„ 41. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, II. Mišičje, 65 str., broš. Din 20’—.
„ 42. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, III. Drobje, 68 str., broš. Din 20'—.
„ 43. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, IV. Obtočila, 72 str., broš. Din 22'—.
„ 44. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, V. Živčevje. 127 str., broš. Din 36'—•
„45. Dr. Plečnik J.: Korepetitorij anatomije, VI. Čutila (v tisku).
„ 46. Alojzij Remec: Magda, tragedija ubogega dekleta v 12. scenah, 85 str., broš Din 14'—, vez. Din 20'—.
„ 47. Dr. Fr. Gosti: Misterij duše, poljudni pregled psihi-jatrije. 276 str., broš. Din 35'—, vez. Din 42'—.
„48. E. R. Burroughs: Tarzanove živali, roman, poslovenil —z—, 276 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36 —.
„ 49. E. R. Burroughs: Tarzanov sin, roman, poslovenil
— ž—, 352 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36'—.
Znanstvena in strokovna zbirka:
Št. I. Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk o materiji
— prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. 8°,	broš.	Din 16'—, vez. Din 23'—.
„	II.	Dr. Jože	Rus:	Slovenska zemlja, kratka analiza
njene zgradnje in izoblike, z ilustracijami, 48 str. 8°, broš. Din 24'—, vez. Din 32'—.
„	III.	Univ. prof. dr.	Alfred Šerko: Živčevje človeka.
1.	knjiga:	Anatomija, 304 str. 8° s 100 ilustracijami,
broš. Din 150'—, vez. 160'—.
. IV. Bohuslav Skalicky: Kletarstvo, 200 str, 8°, s 85 ilustracijami, broš. Din 60 —, vez. Din 12'—.
„ V. Dr. And. Gosar: Socialna ekonomija, XII-(-300 str., 8°, broš. Din 85'—, vez. Din 95'—.
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolegije in rigoroze
Po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik
V.
ŽIVČEVJE
V LJUBLJANI 1925
TISKALA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
■
.
Splošen pregled.
Po živčnem sistemu postane telo harmonična celota. Živčevje posreduje pri doznavanju zunanjih vtisov, vlada nad mišicami, skrbi za pravilno funkcijoniranje prebavil, za pravilen krvni obtok in za redne sekrecije. V centralnih delih živčevja iščemo sedež duševnih funkcij.
Nekaj živčevja imenujemo centralnega nekaj pa perifernega. Centralno živčevje je: lobanjski mozeg, cerebrum:	hrbtni mozeg, me -
du 11 a s p i n a 1 i s; gangliji, g a n g 1 i a; periferno živčevje so: živci, n e r v i. ~
Lobanjski in hrbtni mozeg imata vez: vezni sredež, medulla oblongata. Vsi trije deli so nastali iz (ektoderrnalne) medularne cevke. Te, centralne, dele spaja z organi po telesu 43 parov živcev (cerebrospinalni živci); teh korenini 31 parov v hrbtnem, 12 parov pa v lobanjskem mozgu.
Imamo še poseben vegetativni živ č rt i sistem, sympathicus. Ta korenini po ganglijih, ne uboga naše volje in vlada vegetativnim funkcijam, ki so menda skoraj popolnoma pod njegovo oblastjo.
Govorimo 1. o centripetalnih, d orno -zgovnih ali senzibilnih živcih in 2. o c e n -
trifugalnih, odmozgovnih ali motoričnih živcih. Imena se tičejo le funkcije (provodljivosti), za oko ni razlike.
Histološki ustroj.
V živčnem tkivu najdeš dvoje oblikovanih elementov : ganglijske celice in živčne niti.
Ti elementi leže v posebnem oporne,m tkivu, imenovanem njuuuj-gjL-ka.
a) Ganglijske celice, različne po velikosti, imajo en ali več podaljškov. Po številu teh podaljškov ločimo unipolarne celice od bipolarnih ozir. multi-polarnih. Eden teh podaljškov se ne razvejči in poteka v živčni niti in mu pravimo: živčni podaljšek, neurit. Ostali podaljški se kaj raznoliko razvejčijo in postanejo protoplazmatični podaljški, dendriti, ki pač posredujejo kontakt med ganglijskimi celicami.
b) Živčne niti. Bistveni del živčne niti je poprej označeni živčni podaljšek, ki je povit v več ločivk. Ena teh ločivk je m i j e 1 i n s k a (myelin) ali tolščena ločivka; myelin močno lomi svetlobne žarke. Take s tolščeno ločivko odete živčne podaljške imenujemo odete živčne niti; živčni podaljški brez mijelinske ločivke so pa gole živčne niti. Odete živčne niti so bele barve, gole niti so pa sive. Sive so posebno na gosto v simpatikovem živčevju in jim tudi pravijo simpatikove niti. Druga Schwannova, ločivka je stekleno prozorna in vidiš v njej tu pa tam jedro. Ganglijske celice in njeni živčni po-
daljški s skončnicami tvorijo funkcijonelne in nutri-tivne enote v živčnem sistemu: nevrone (neu r o n). Po množini in medsebojnem razmerju teh dvojih oblikovanih elementov je centralno živčevje tu sivo, tam belo. Mozgovna siv (siva substanca) je sestavljena pretežno iz ganglijskih celic, mozgovna bel (bela substanca) kaže prevalenco živčnega nitja.
Splošne lastnosti živcev in ganglijev.
Živčne niti so z večine ogrnjene tudi z vezivom: endoneurium; ta endonevrij veže živčne niti v povesma: žXx.ci_.(nfitvi) in ogrinja ta povesma (živce) kot perineurium. Motorične spinalne živčne niti prihajajo-iz centralne sivi, se zbero v povezke j in se pokažejo na jasno kot sprednje motorične
živčne korenine, radices anteriords.
Senzibilne živčne niti pa izvirajo iz spinalnih ganglijev in stopajo po zadešnjih senzibilnih koreninah, radices posteriores, v hrbtni mozeg. Slične razmere vidiš pri cerebralnih živcih.
Korenini se združite v enoten živec, ki ima zbrano vse nitje, kar mu ga gre in s tem nitjem zalaga njemu prisojeno okrožje (svoje poprišče), kjer se potem vsaka nit še v drobnejše razcepi. Število živčnih niti se poviša le, če so v živec gangliji uvrščeni. Vsaka živčna nit zalaga svoje njej prisojeno okrožje; pot pa, po kateri pride nit v svoje poprišče ni vedno ista.
A n a s t o m o z je pri živcih več vrst. Nitje prehajajoče od enega živca na drugega tvori enostavno anastomozo, anastomosis s i m -
p l ex; če dva živca drug z drugim medsebojno izmenjata nitje je to a n a s t o m o s i s m u t u a. Goste anastomoze imenujemo preplete; plexus nervorum.
Živčne korenine so pač motorične ali pa senzibilne, živec pa ima obe funkciji, ker je nastal iz obeh korenin.
V zadetih (inervacijskih) okrožjih, "torej v svojih popriščih, tvorijo živci krajne preplete; v teh se odete niti razcepijo v živčna vlakna, fibril-1 a e, in zgube najprej tolščeno na to pa še Schwannovo ločivko.
Motorični živci pristopajo k mišici približno v geometrično središče, se razpletejo pod perimizijem v krajne preplete, ki oddajo vsaki mišični vitri po eno še odeto živčno nit. Ta stopi skozi sarkolem, zgubi tolščeno odejo in se raztisne po površini kontraktilne substance v ovalno motorično s k o n č n i c o.
Ob gladkih mišičnih vitrah so le nežna mrežja živčnih vlaken, skončnic ni.
Senzibilni živci imajo v splošnem troje končnike.:
1. čutežne epitelije pri čutilih (čutežih);
2. proste nitaste končnike v roženici, v ustni sluznici in tu in tam v koži;
3. živčne končnike vtaknjene v specifične poddružene betičice kot so to:	Vater-P a c i n i - jeve betičice, M i s s n e r - jeve tipalne betičice, M e r k e i - ove tipalne celice- Krause- j.eve krajne betičice, čutne betičice po sklepih in po spolovilih.
Gangliji.
Gangliji so prepleti centralnih (d o g a n -glijskih)	in	perifernih (odganglijskih)
živčnih niti; v te preplete so uvrščene ganglijske celice. Doganglijske niti se vežejo deloma z ganglijskimi celicami deloma pa le potekajo med celicami.
Gangliji so različno veliki; nekaj jih je mikro-skopično majhnih, drugi pa merijo 2 do 3 cm. Rdečkasto sive barve so. Poznamo ganglije kot:
1. spinalne ganglije; ti so uvrščeni v senzibilne zadešnje korenine spinalnih živcev in v nekatere cerebralne živce;
2. velike simpatikove ganglije, ti so nanizani podolž ob hrbtenici in so del simpatika;
3. ganglije po vejah nekaterih cerebralnih živcev in po vejah simpatika;
4. periferne ganglije v organih.
A. Centralni živčni sistem.
1. Hrbtni mozeg.
a)	Vnanjščina.
Hrbtni mozeg, medulla spinalis, visi, obdan od cerebrospinalne tekočine, v hrbteničnem kanalu na posebnem vesilu. Navzdol sega do 2. ledvenega vretenca, prične se pa pri iztopišču 1. para cer-vikalnih živcev. Oblike je cilindrične; ob izstopiščih živcev za oba para udov pa kaže z d e b e 1 i n i (i n -
tumescentia cervicalis et lumbalis). Od lumbalne zdebeline navzdol se stanjša hrbtni mozeg v medularni stožec (c o n us medullaris) in usahne brez pravega prehoda v nitast končnik: filum terminale. Končnik sega v križnico in je reduciran spodnji odsek hrbtnega mozga, ki sega pri embriju v križnico, ki pa z večine nima več žitvčnih elementov.
Gov.orimo o vratnem, prsnem in ledvenem (hrbtnem) mozgu.
Na površini mozga so podolžne brazde; spredaj je fissura anterior, zadaj sulcus medianus posterior.
Brazdi delite mozeg v stranski simetrični polovici, ki ti kažete še dve brazdi: sulcus lateral is anterior in posterior. Ti brazdi odgovarjate izsto-piščein sprednjih in zadešnjih spinalnih korenin. Zadešnja lateralna brazda je res vrezana; sprednje pa na nedotaknjenem mozgu ne vidiš, ker nastane šele, če iztrgamo sprednje živčne korenine.
Te zareze dele mozgovno bel v svežnje. Sprednji sveženj, funiculus anterior leži med
sprednjo in med sprednjo lateralno brazdo; med lateralnima brazdama je obstranski sveženj, funi-culus lateralis; med zadešnio in med stransko zadešnjo brazdo je zadešnji sveženj, funicu-I u s pjjjrte-E-i-oJ1-
Na vratu kaže zadešnji sveženj še zadešnjo podredno brazdo,, sulcus intermedius, ki deli sveženj v zadešnjo lateralno, Burri a c h - ovo porcijo, funiculus cuneatus in v
z a d e š n j o medijalno, Goli - ovo porcijo, f u~ n i c u 1 u s gracilis.
b)	Notranja struktura.
Hrbtni mozeg kaže dvoje substanc: povrhno bel in sredkovo siv.
1.	Siv.
Siv hrbtnega mozga sestavljajo pretežno ganglijske celice in so vse ganglijske celice v hrbtnem mozgu 'multipolarne. V oporo služi ganglijskim celicam oporno tkivo, neurogli1 a in pa gelati-nozna substanca.
Siv je nabrana po vsem hrbtnem mozgu podolž ob centralnem kanalu v obliki stebrov.
Vsaka stran kaže po en sprednji steber (sprednji r o g) pa po en zadešnji steber (za-dešnji rog); simetrično ležeči polovini sivi spaja pred centralnim kanalom oz. za njim siva komi- LyU sura. Na horicontalnih prerezih vidiš siv kot H. Sprednji rogovi, primerjani z zadešnjimi so nekam telebasti in kažejo v torakalnem odseku še po en obstranski rog.
V sprednjih rogovih so velike in vidne motorične ganglijske celice.
Zadešnji rogovi kažejo ob lateralni zadešnji strani gelatinozno substanco (substantia gelatinosa Rolandi).
Konec zadešnjega roga je ošiljen in je pred koncem rog zažet: cervix columnae posterioris.
Ganglijske celice v zadešnjih rogovih so majhne, nekam raztresene, ne tako redno grupirane, kot jih vidiš
J
v sprednjih rogovih. Ob bazi zadešnjih rogov in sicer ob njeni medijaini plati pa so ganglijske celice zbrane v Clarke-jev steber, nucleus dorsalis Stillingi. Vidna je ta tvorba predvsem v prsnem in ledvenem odseku. Iz lateralne plati zadešnjih rogov moli processus (substantia) reticularis, sestavljen iz širjega in ožjega sivega konopja. Siv je, ki napravlja cervikalno in lumbalno zdebelino hrbtnega mozga r sivi je namreč na teh mestih posebno dosti nabrane.
Centralni kanal dobiš v vseh odsekih hrbtnega mozga; je to prav ozek, deloma obliteriran, v terminalnem konuzu nekoliko razširjen (ventriculus terminalis) kanal. Ostenjata ga ependim in njega podklada substantia gelatinosa centralis.
2.	Mozgovna bel.
Bel — to že vemo — je deljena v sprednji, v stranski in v zadešnji sveženj; poleg tega pa vriva vanjo tesna mozgovna mrena (pia mater) še vezivaste predele in po teh razpade bel v manjše oddelke. Bel obstoji iz odetih živčnih n i t.i, ki jih je proti glavi več in več in se radi tega hrbtni mozeg tudi navzgorno zdebeli. Sprednja dela beli sta zvezana po beli komisuri, commissura alba anterior.
V beli' je združeno vse provodno snopje hrbtnega mozga.
To snopje veže ali odseke hrbtnega z onimi lobanjskega mozga (oz. narobe) ali pa veže medseboj posamezne odseke hrbtnega mozga. Identična centra v sime-
tričnih, obstranskih polovicah hrbtnega mozga spaja bela komisura; v tej se križa tudi dolgo provodno snopje. Segment hrbtnega mozga imenujejo odsek sivi in beli, ki odgovarja enemu spinalnemu živčnemu paru.
Segmentalno ali kratko snopje veže segment s segmentom; dolgo snopje spaja hrbtni in lobanjski mozeg.
Snopje v sprednjih svežnjih:
1.	sprednje piramidno snopje, f,asci-culus cerebrospinalis anterior s. pyramidalis anterior je dolga, odmožganja (centrifugalna) proga, vodeča od možgan k sprednjim rogovom nasprotne strani, kjer opleta z nitjem ganglijske celice. V teh prične periferni nevron, ki vlada s svojimi nevriti nad vbogljivo muskulaturo.
Sprednje piramidno snopje leži v medijalnem delu sprednjih svežnjev torej neposredno ob sprednji medi-jani brazdi. V veznem sredežu (medulla oblongata) je to snopje v lateralnem delu piramide iste strani (glej proge v lobanjskem mozgu);
2.	sprednjim svežnjem lastno snopje, fasciculus anterior proprius (Flechsigi) so pretežno segmentalne proge in leže v lateralnem delu sprednjega svežnja.
Snopje v obstranskih svežnjih:
1.	domožgančno snopje, fasciculus s p i n o c e r e b e 11 a r i s dorsalis je dolga centri-petalna proga, ki prihaja iz Clarke-jevih stebrov in se
vzpenja navzgorno v zadešnjem lateralnem odseku obstranskih svežnjev, ki stopa skozi vezni sredež in corpora restiformia, ki stopi v možgance, kjer se ji nitje križa in ki se končuje v zgornjem črvu. Naše snopje dobiš le v prsnem in vratnem odseku.
2. ventralno spinocerebelarno d o m o -žgančno snopje (anterolateralno snopje, fasci-culus a n t e r o 1 a t e r a 1 i s superficialis, tractus spi n o cerebellari s ventralis, fasci-culus Gowers-i) stopa v veznem sredežu v jedro (nucleus) obstranskega svežnja; nekaj nitja pa stopi po veznih ročicah (brachia conjunctiva) v možgance in k črvu. Nitje prihaja bržčas iz celic v zadešnjih rogovih. Snopje dobiš ob sprednjem stranskem robu obstranskih svežnjev po vsem hrbtnem mozgu;
3. piramidno obstransko snopje,fasci-culus cerebrospinalis lateralis s. pyramidalis lateralis je dolga centrifugalna (odmo- -žganja) proga, ki vodi (kot sprednje piramidno snopje) k sprednjim rogovom pa ne nasprotne, temveč lastne plati. Snopje leži medijalno ob domožgančnem snopju (št. 1.)
in ga zastopa (v kavdalnem odseku) dokler ga še ni;
4. obstranskemu svežnju lastno snopje, fasciculi laterales proprii (Flechsig i) so segmentatae proge, ki leže ob lateralni strani sivi — od sprednjih korenin do gelatinozne substance ob zadešnjih rogovih. Z lateralne strani jih objema anterolateralno snopje in pa lateralno piramidno snopje.
Snopje v zadešnjih svežnjih:
1. Burdach-ovo snopje, fasciculus cuneatus zavzema lateralni del zadešnjih svežnjev in vstopa v Burdäch-ovo jedro, ki je v veznem sredežu; .
2. G o 11 - o v o snopje, fasciculus gracilis zavzema medijalni odsek zadešnjih svežnjev in vstopa v Goll-ovo jedro.
Prvo in drugo snopje ste dolgi centripetalni progi, namenjeni pred vsem za senzibiliteto globlje ležečih organov. Goll-ovo snopje zbira nitje prihajajoče iz spodnjega dela telesa; kranijalnejše vstopajoče nitje se pri-ravnava lateralno ob Goll-ovo snopje in se zbere v to, kar imenujemo Burdach-ovo snopje.
c)	Korenine spinalnih živcev.
Vsak spinalni živec ima dvoje korenin; eno sprednjo, motorično in eno zadešnjo, senzibilno.
Sprednje korenine dobivajo nitje iz motoričnih ganglijskih 'celic v sprednjih rogovih in izstopajo iz hrbtnega mozga v sprednji lateralni brazdi.
Zadešnje korenine izvirajo iz celic v spinalnih ganglijih in stopajo v zadešnji lateralni brazdi v hrbtni mozeg. Po številu dobiš v zadešnjih koreninah skorej 3 krat toliko niti kot v sprednjih.
Zgornja koreninska mahala leže vštric z zgornjimi intervertebralnimi zijavkami; nižje doli pa leže zi-javke nižje kot pripadajoče jim živčne korenine izstopajo; te korenine dobiš torej tem daljše in tem pošev-nejše, čim kavdalnejše so. Najbolj vidno je to pri lum-
balnih in kokcigealnih živcih. Te navzdoljne živčne ko- j renine se ti zde nabrane v nekak rep, cauda eiiui- j na, ob koncu hrbtnega mozga.'
Spinalna ganglija, ganglia spinalia, "> obeh kokcigealnih živcev ležita še v duralnem mehu, ! ostali gangliji pa leže v intervertebralnih zijavkah. Ce- J lice v ganglijih so psevdounipolarne; imajo en sam odrastek, ki se pa koj v dvoje razcepi; žiivčno nit, ki vstopi v mozeg je smatrati za dendrit in jo vidiš v zadešnji ko- ■; renini; odraslek, ki gre v telo (na periferijo) je smatrati kot neurit in prevaja vnanje dražleje v spinalni j ganglij.
D. Razvoj.
Hrbtni in lobanjski mozeg nastaneta* iz e k t o - > d e r m a.
En del zunanje klične pole zdebeli v medularno ploščo, ki dobi pozneje obstransko močnejša robova in ki se razrašča v podolžen trak (v simetrali embrijono-vega telesa), ki se torej izpremeni v podolžen dorzalno odprt: medularni žleb.
Žlebova robova se zlepita in nastane medularna cev.
Zlepljanje robov se prične ob tilniku in se vrši na-vzgorno proti glavi in navzdolno proti repu embrija.
Ostenje te (pozneje povsem zaprte cevke) ti kaže dva sklada: notranjo, epitelijalno polo in vnanjo o v i j a č o ■; ovijača narašča prav posebno ob straneh sagitalnih brazd hrbtnega mozga.
Obstranska narastka ovijače se razvijeta v siva, sprednja in zadešnja, rogova; srednji del ovijače pa
postane siva komisura. Del ovijače postane substantia spongiosa in iz te nastane n e u r o g 1 i a ; drugi elementi ovijače se spremene v ganglijske celice in živčne niti.
Ganglijske celice se pokažejo najprej v sprednjih rogovih in poženejo živčne podaljške. En del teh podaljškov izklije kot sprednja kore-n i n a spinalnega živca in se vrije v steno trupa, en de! pa ostane v hrbtnem mozgu.
Živčni podaljški, ki ostanejo v hrbtnem mozgu, poženejo deloma v rog na nasprotni strani; pri tem leže na tanjkem ventralnem delu notranje pole in so zastavek sprednje bele komi sure.. En del naših podaljškov pa požene v razne smeri in so zastavki belega snopjä v hrbtnem mozgu.
Sprednje korenine spinalnih živcev so torej v periferijo usmerjeni poganjki; pri zadešnjih koreninah je narobe- Zadešnje korenine poženejo iz spinalnih ganglijev proti zadešnjim rogovom.
S p i n a 1 n i gangliji nastanejo iz ganglijske obrobe. Gre se pri tem za robič (še odprtega) medularnega žleba, ki ostane pri zlepljanju žleba izven medularne cevke, torej tam, kjer prehaja medularna plošča v ektodermalno povrhnico.
Ta robič kaže narastke liki niz bunčic, ki odgovarjajo segmentom trupa. Te bunčice pa so poznejši spi-nalni gangliji. Celice v teh ganglijih poženejo en centralno in en periferno usmerjen podaljšek. Prvi podaljšek drži k zadešnjemu rogu in je senzibilna spi-
Spl. knj. št. 44.
297
20
nalna korenina, drugi podaljšek raste po steni trupa in je senzibilni element v spinalnem živcu.
V tej, razvojni, dobi je ves hrbtenični kanal poln hrbtnega mozga. Pozneje pa prehiti skelet hrbtni mozeg v rasti in sega pri odraslem hrbtni mozeg le do ledvenega segmenta.
Lobanjski mozeg. Cerebrum.
Splošni pregled-
Lobanjski mozeg leži v lobanji in je zgornji, močno modificirani, glavi pripadni del medularne cevke. Lobanjski mozeg ima kaj komplicirano obliko. V splošnem ločimo možgane, cerebrum potem možgance cerebellum in mozgovni sred e ž. Ta razdelitev pa se ne opira na razvoj možgan.
Razvoj lobanjskega mozga.
Po zalepljenju medularne plošče ob dorzalni središ-nici embrija nastane takozvana lobanjska mozgovna cev.
To cev delita dva plitka zažemka v 3 odseke: v 3 primarne mehurje za lobanjski mozeg.
Imena teh mehurjev so:	sprednji	(lobanjski)
mozgov mehur, (p r o s e n c e p h a 1 o n), srednji (lobanjski) mozgov mehur, (mesencephalon) in z a d e š n j i (lobanjski) mehur (rhombence-p h a 1 o n).
Zadešnji mozgov mehur se nalahno za-žme in pokaže sprednji in zadešnji odsek. Sprednji odsek dobi ime: zadešnji mozgov mehurček v ožjem smislu ali
krajše:	sekundarno zadešnji sredež, m e -
tencep halon; zadešnji odsek pa veže lobanjski mozeg z hrbtnim in dobi ime: vezni mozgov mehurček ozir. vezni sr.edež, myelencephalon.
Srednji mozgov mehur ne pokaže novih odsekov. Sprednji mozgov meh.ur se pa izpremeni: ob straneh se mu izbuljita primarna očesna mehurčka.
Pred tema mehurčkoma in nad njima se izbuljita iz proscencefala hemisferna mehurčka, t e 1 e n -c e p h a 1 o n . Nekaj prosencefala ostane, kot je bil — in dobi ime di.encephalon. Hemisferna mehurčka se razvijata nad vse urno, ležeta čez ostale možganske mehurje kot kapa in jih kmalu skorej povsem pokrijeta.
Hemisferna mehurčka sta zastavljena simetrično in ju loči globoka zareza — razsedlina v kapi. S sprednje plati zagledaš (v globini razsedline) sprednjo steno sprednjega mozgovega mehurja, ki prehaja tam v dno tega mehurja; stena ima ime: lamina terminalis. ■
Teh 5 mozgovih mehurjev ni nabranih ob premi črti, ker se tekom razvoja že zgodaj prične lobanjski del mozgove cevke kriviti.
Ukrivi se najprej med srednjim in sprednjim mehurjem in nastane dorzalno konveksna »temenska« krivina.
Ukrivi se tudi ob prehodu veznega mehurčka v me-dularno cev: krivina v zatilku. Tudi ta krivina je dorzalno konveksna. Med sekundarno zadešiijim mozgovim mehurčkom in veznim mehurčkom se pa mozeg na ventralno plat ukrivi: mostičeva krivina.
Imamo torej konečno 5 definitivnih mozgovih mehurčkov; iz ostenja teh mehurčkov nastanejo vsi deli lobanjskega mozga; iz mehurnih praznin pa se razvijejo prekati v možganih, ventriculi. Ti so med seboj vsi v odprti zvezi, kar je umevno če vpoštevaš razvoj. Sekundarni zadešnji in pa vezni sredež (mehurček) imata skupno votlino: četrti ventrikel.ki ga veže aquaeductus Sylvii z votlino, v sprednjem sre-dežu, torej s tretjim ventriklom.
Aquaeductus Sylvii je ostanek votline v srednjem sredežu in postane ta votlina tako tesna po narastkih v ostenju srednjega možganskega mehurčka.
Iz neparne votline sprednjega mozgovega mehurja prideš v (parna) obstranska ventrikla, ležeča v hemisfernih mehurčkih.
Obstranska prekata sta iz početka na široko zvezana s tretjim ventriklom in imenujejo vezno odprtino med ventrikli foramen interventriculare (M o n r o i).
Sledeč razvoju opisujemo pri lobanjskem mozgu te-le dele zase:
1. vezni sredež, myelencephalon;
2. zadešnji sredež, metencephalon;
3. srednji sredež, mesencephalon;
4. sprednji sredež, diencephalori;
5. kapo ali možgane, telencephalon.
Prvi štirje deli so tor.ej primarni potemki medu-larne cevi; možgani pa so sekundarna tvorba sprednjega mozgovega mehurja in se poveznejo še le pozneje kot kapa dorzalno čez ostale mozgove dele. Zaznamu-
jemo torej vse, kar se razvije iz 4 primarnih mehurčkov kot mozgovi sredež, razvite hemisferne mehurčke pa kot možgane (kapo).
Dodani načrtek poočituje razdelitev in razvoj lobanjskega mozga.
(Glej tabelo na naslednji strani.)
Prvi oddelek.
ZUNANJA OBLIKA LOBANJSKEGA MOZGA.
A. Sredež.
Med sredežem in kapo (hemisferama) najdeš ločnico na zgornjem robu talamičnega narastka. Sredež sestavljajo: zadešnji, srednji in sprednji sredež.
Zadešnji sredež. (Rombasti sredež.)
Potemke 4. in 5. mozgovega mehurčka opisujemo kot zadešnji sredež v širšem smislu; v sprednjo mejo mu je sprednji rob mostička. Pri zadešnjem sredežu v tem širokem smislu ločimo vezni sredež (medulla oblongata) od sekundarno z a d e -šnjega sredež a (pons in cerebellum).
Deli zadešnjega sredeža so porazstavljeni vsi ob IV. v e n t r i k 1 u , čegar tla precej vsporedno z na-vzdoljem (clivus) potekajo in so ta tla spredaj mostiček, zadaj pa medulla oblongata. Dno ventrikla ima rombasto obliko, ostrejša kota romba sta sprednji in zadešnji, topa kota sta obstranska; odtod ime: fossa rhomboidea.
O strešju nad IV. ventriklom to-le:
Zažemek, ki je razčlenil prvotni zadešnji mozgovni mehur v dvoje se izravna; strešje nad bivšo votlino
(0
3
er
-o •> v (0 ,>> d oo er (0
ju
ta
!—
<u
£■ O
£ c 2 o
XI CL
•- S E -F, w .
-pS
V) ..
3 v»
E 3
E u
ra ■— ra a. x o
|J£3 E a> . v • p S E c
C.J3 ra
3 tO ZZZ C
13 2 V 3 > Q-X X
ra o O •S’ ra
£■•5 .E
s§E
oj -o ^ !wo"
E oj oao«£i
D. TD 0) — to oj
c.-.2 o
3 u - n TD X C
4» tu ra
E <u "3 • ra x u c ■-E 3 c ra £ ^ . <u E a. £••■= cjjo o E 'C
Cl • - it: ra
>N tu	O	>M (U
TJ	c	TJ
tu u. to	to TJ	tu j~ (O
	C	
‘E N	3 zs	"c >to
(U >	tu to	(U TI
-	Cvj	ta N
(?3pajs i[u§apEz) uo|BdD3uaqujoqj
'Z Ul -i
>N "P
'S o
2 P
to -C CL
:=, tu c (j
TJ C a; dJ u- to
to <u
<u
TJ
a;
C
_o
tu
j=
CL
<U
U
C
<u
bBzouj eßayfsfueqoi zapaj$ 'V
U
ta g o ? o 15 3 E
SZ
CL
<U
U
C
(U
(U
if-
t- TJ -Q <u ta
<u t- CL
<U to
u
ta
zadešnjega mozgovnega mehurja, torej strešje nad sekundarno zadešnjim sredežem in nad v.eznim sre-dežem pa pokaže dvoje odsekov. Sprednji odsek strešja se izpremeni v možgančno ploščo, zadešnji odsek pa ostane enoplasten epitel. Končno vidimo v strešju nad IV. ventriklom te-le diferentne odseke: 1. sprednje zagrinjalo; 2. možgančno ploščo; 3. zadešnjo zagrinjalo in za tem 4. e p i t e 1 i j a 1 n o p o k r o v n i c o nad zadešnjo polovico IV. ventrikla.
Pri doraslem lob. mozgu ste pijalni lameli, ki pokrivate možgance ozir. strešje IV. ventrikla zlepljeni medseboj povsod, kjer se dotikate. Spodnja lamela je pripeta tudi na epitelijalno pokrovnico, ki je (to smo že povedali) enoplasten epitel, ki je pa tam, kjer prehaja v obstranske stene rombaste latvice nekaj debelejša, če snamemo pijo, iztrgamo obenem tudi pokrovnico, ki zapusti ob stranskih stenah ostanke: obrobek, taeniae, ob zadešnjem kotu romba pa zapusti brano, obex. Dvojnata pijalna lamela z zajeto arahnoideo, z močno razvitimi žilami, in epiteli-jalna pokrovnica nad 3. mozgovnim mehurjem vse to je zlepljeno in je to, kar ima ime tel a chorio-i d e a ventriculi quarti. V tej teh lezeci kon-vuluti ven so znani kot plexus chori o ide us ventriculi IV.
Strešje 4. ventrikla je na sagitalnem, medijanem prerezu podobno tristraničnemu šotoru, tentorium; dorzalno izpeto mesto tentorija je sleme,
fastigium.
I
4.	Ventrikel se izteza na desno in levo v recessus laterales.
I. Vezni sredež.
Ta sega od zgornjega konca hrbtnega mozga do spodnjega (zadnjega) roba mostiča, pokriva ga pa zadnja polovica strešja IV. ventrikla.
’ V. V>!. b Medulla oblongata.
Vezni sredež, medulla oblongata ima spodnjo mejo ob izstopišču prvega cervikalnega živca in markira to točko (na ventralni strani sredeža) p o -četek križališča piramid.
Sprednjo mejo veznega sredeža dobiš ob zadešnjem robu mostiča. Oziraje se na centralni kanal ločijo zganjen in r a z g a n j e n del veznega sredeža. Razgenitev centralnega kanala nastane po razkrečenju in istočasni razklonitvi delov ležečih ob straneh kanala in za kanalom. Razkrečišče imenujejo c a 1 a m u s scriptorius.
Medulla oblongata ima — prav tako kot hrbtni mozeg — dva obstranska, simetrična dela, ki sta ločena po sprednji in zadešnji podolžni brazdi.
Koj ob početku veznega sredeža je Sprednja podolžna brazda prekinjena po k r i ž ,a I i š č u piramid. decussatio pyramidum.
Ta sega čez brazdo in se križa 4—5 povešeni živčnih niti. Od križališča navzgor ležita ob brazdi dva piramidasta podolžna narastka:	piramidi,
pyramides; tik pred mostičem se brazda poglobi in trikotasto razkloni v f c r a m e n c o e c u m.
Tudi sulcus lateralis anterior je prekinjen (približno v višini piramidne dekusaeije) po nitju, ki se vije ob spodnjem robu oliv, olivae, in ki ima ime fibrae arenatae, Od tod navzgor poteka sprednja lateralna brazda medijalno ob olivah do mostiča. Iz tega medijalno ob olivi ležečega dela brazde izstopa koreninsko nitje XII. možganskega živca:	nervus	hypoglossus. Lateralno in ro-
stralno od oliv vidiš nitje glosofaringeja, vaga in (cerebralni del) akcesorija (IX, X, XI).
Sulcuš' lateralis posterior, v katerem vidiš ravnokar, označeno nitje, tudi ne drži naravnost navzgor proti mostiču temveč se odmika bolj in bolj od zadt^šflje poc(h)Ižne brazde. Vse kar leži z a lateralno zadeštijo brazdo (torej ekvivalent zadešnjih svežnjev hrbtnega mozga) imenujejo vrvasto s n o p j e , corpora restiformia (= crura cerebelli ad medullam oblongatam, pedunculi cerebelli).
Corpora restiformia ostenjata spodnjo polovico rombaste latvice s.strani; sestavljena sta iz teh-le deležev:
a) medijalni delež so (podaljšani) Goll-ovi snopiči, ki narastejo v kij, clava; napno jih vkladi sivi. jedro kija;
b) lateralni delež so (podaljšani) Burdach-ovi snopiči, ki narastejo v tuberculum cuneatum;
c) tretji delež: ostanki zadešnjega svežnja so najbolj lateralni in imajo siv vkladek: tuberculum cinereum (del zadešnjega stebra);
d) poseben četrti delež je še domožgančno snopje iz obstranskih svežnjev.
Olivae — omenili smo jih že — leže ob straneh piramid v obstranskih svežnjih in so podolž ležeči ovalni narastki beli s sivim vkladkom: nucleus olivaris inferior, ki bi ga bilo primerjati zvitemu gosto nagubanemu listu. V obližju vidiš še samostojne dele te listaste sivi kot nucleus, olivaris accessorius.
Piramide in olive odeva nekaj povprek usmerjenega nitja stratum zonale, ki prihaja od lateralne strani sprednjih koncev vrvastega snopjä in se zgublja v sprednjo podolžno brazdo. Najsprednejši del tega nitja odeva piramide tik za mostičem in ima ime p r o p o n s.
Rombasta latvica, fossa rhomboidea, ima dva dela: sprednjega ter zadnjega:	ločijo ju
striae acust-icae. Prav za prav spada le zadnji k veznemu središču.
Sulcus longitudinalis je medijana, podolž ležeča plitva brazda, ki polovini römbasto latvico v dva simetrična dela. Ob straneh brazde vidiš svaljkasta narastka — eminentia medialis, ki sta v eni točki napeta v colliculus facialis.
Dno rombaste latvice je na tenko naplaščeno s sivjö: stratum cinereum.
Pars inferior fossae r h o m b o i d a 1 i s je trikotast del rombaste latvice, ki ga omejajo s sprednje strani: striae acusticae; z medijalne: eminentia medialis; z lateralne: corpus restiforme. V lateralnem delu tega trikota je ala cinerea, očita po intenzivni sivini (vagovo jedro); medija'.no od te točke je ošiljen konec medijainega svaljka, ki mu je vkladen nucleus nervi hypoglossi in ki ima tudi ime trigonum nervi hypoglossi. (Meje so: ala cinerea, striae acusticae, sulc. longitudinalis).
Pred zadešnjim delom rombaste latvice leži pars intermedia. Očita je po snopičih odetih živčnih niti (striae medullares s. acusticae), prihajajočih iz longitudinalne brazde in potekajočih v stran k obstranskima kotoma rombaste latvice. V tleh pod snopiči leže jedra, ki pripadajo akustiku in ima opisan odsek ime: area acustica in sega lateralno do sprednjega konca vrvastega snopja, kjer naraste v tuberculum acusticum.
Pars superior je sprednji konec rombaste latvice in ima ta trikotast odsek te-le meje: z zadnje strani striae acusticae, z medijalne eminentiae mediales, z lateralne crura cerebelli ad cerebrum (= brachia conjunctiva). V odseku imaš pred medularnimi snopiči locus caeruleus, ki je modrikast vsled povrhno ležeče vene. Pred modrikastim mestom, torej ob vhodu v akvedukt je očita substantia ferruginea po rjasti barvi1, ker so v njej goste, pigmen-tirane ganglijske celice.
Pokrovnica (in strešje) nad zadešnjim delom IV. ventrikla.
Povedali smo že, da nastanejo iz strešja (primarnega) zadešnjega sredeža: možgančna plošča, zadesnje zagrinjalo in pokrovnica nad zadešnjim delom IV. ventrikla. Ta pokrovnica postane pri mozgovi rasti silno nežna, se zlepi z mozgovimi mrenami in .je torej umevno, da odtrgamo pri snemanju horične tele IV. ventrikla tudi to epitelijalno pokrovnico in da ostanejo očiti le še njeni obrobki.
Ti obrobki so:
1. brana, obex; je to trioglat listič razpet med razkrečenimi kiji (clavae) in pokrivajoč ostri konec kalama:
2. taeniae ventriculi quarti na obstranskih robovih rombaste latvice.
Taeniae ventriculi quarti se pričenjajo ob brani, divergirajo 'navzgorno in mejničijo s strani kavdalni odsek rombaste latvice; ta odsek je podoben pisalnemu peresu pa ima tudi res ime calamus scriptorius. Spredaj jo zavijejo taeniae ostro v stran, stopijo na obstransko ploskev veznega sredeža, stopijo na corpora restiformia in drže potem podolž po njih. Tako dobi IV. prekat dva obstranska buljeka, recessus laterales. Buljekoma je v medijalno steno medulla oblongata, v lateralno steno jima je tela chorioidea. Tela chorioidea je epitelijalna mozgova lamela, pripeta na mehka zavijala za mozeg (pia in arachno-idea). Vene teh zavijal se razrastejo bilateralno si-
metrično in postanejo plexus chorioidei. Te dva se pričneta ob brani, potekata od tod paralelno k fastigiju; zavijeta na to v stran in potekata v strešju lateralnih buljekov navzdolno. Vidiš jih torej na mozgovi bazi moleti na prosto kot sive bradavičaste tvorbe, ki leže med veznim sredežem in možganci. Tela chorioidea je trikotasta plošča, ki ima bazo pripeto na vellum medullare posterius; stranici ste ji pripeti ob tenije, vrh pa ob obex.
Četrti ventrikel ima le pri embriju povsem cele stene. Pri odraslem nastanejo sekundarno komun.-kacije med ventriklom in subarahnoidealnim prostorom. Ena teh komunikacij je koj pred brano kot foramen M a g e n d i, druge dve ste pa na višku lateralnih buljekov kot aperturae laterales ventriculi quarti.
Sekundarno zadešnji sredež.
Na razvitem sekundarno zadešnjem sredežu so očiti trije glavni deli: bazalni del = mostič in pa dvoje dorzainih delov; dorzalna dela obračata ventrikularne ploskve drug proti drugemu in ostenjata ž njima šotor IV. ventrikla. Sprednji teh dveh delov so možganci, potemek možgančne plošče, zadešnji dorzalni del je vellum medullare posterius, ki je v tako ozki zvezi z možganci, da ga ne kaže posebej opisovati.
fl. Možganci.
Možganci, cerebellum, so približen eli-psoid; njih daljša os leži transverzalno, njih krajša
sagitalno; od zgoraj na spodaj so nekoliko sploščeni.
Sprednji in zadnji rob jim je vrezan: incisura cerebelli anterior in posterior; v sprednjo, zarezo silijo četverčki.
Med zarezama leži črv — vermis, na desno in levo ob (medijanem) črvu ležite hemisferi (hemisphaeria). Pri hemisferah pravimo, da imajo zgornjo in spodnjo ploskev, pri črvu pa govorimo o zgornjem in spodnjem črvu.
Zgornja možgančna ploskev je posebno močno sploščena.
Po sredi spodnje ploskve vidiš sagitalno z a -seko, vallecula cerebelli; dno te zaseke je spodnji črv. Ob stranskem robu možgane, m a r g o lateralis, prehaja zgornja ploskev v spodnjo; rob je globoko zarezan: sulcus horizontalis cerebelli.
Lego možgane določata zgornji rob skalnice in sulcus transversus zaglavnice. Skozi te črti položena ravnina omeji navzgor prostor obsegajoč klivus in za-dešnjo lobanjsko globenico. Na klivu leži spredaj in zgoraj pons, zadaj in spodaj medulla oblongata, ostali prostor zavzema cerebellum. Z zgornje plati zastira možgance tentorium cerebelli; ta leži pri stoji horizontalno in varuje možgance pred pezo možgan.
Možganci so zgrajeni iz beli in iz sivi.
Bel najdeš v notranjščini kot kompaktno, v hemisferah precej mogočno, maso.
Bel prehaja tudi v posamne možgančne poli in gube in jo vidiš — na sagitalnem prerezu skozi črva
— kot obris drevesa: drevo življenja, arbor v i t a e.
Siv je'vsepovsod naplaščena na bel; vidiš jo pa tudi v notranjščini kot siva jedra.
Ta jedra so znana kot nucleus dentatus, n. e m b o 1 i f o r mis, n. globosus, n. fastigii.
Bel je zvezana po belih ročicah z ostalimi deli centralnega živčevja.
Te možgančne ročice iztezajo možganci iz svoje spodnje plati, ki ni naplaščena s sivjo. Poznamo pa:
1. mostičeve ročice, brachia pontis, ki so najmočnejše možgančne ročice in ki so mogočno nitje, prestopajoče iz obstranskih odsekov mostiča v lateralni, navzgorni in navzadnji smeri v možgance. Namišljena črta med izstopišči trigemina in facijala je mejilnica med pons in brachia pontis;
2. vezne ročice, brachia conjunctiva, ki vežete možgance in možgane. Ročici prihajate iz medijalnega dela možgančne sredice in se iztezate na-vspred in navzgor k čet^čkom, pri tem konvergirate in objemate zgornji odsek rombaste latvice.
Med veznima ročicama je razpeta bela pločica, na tej pa je par sivih prečnih gub — lingula. Pločica je sprednje belo zagrinjalo, vel 1 u m m e -dullare anterius, je strešje sprednjega dela rombaste latvice in je sprednja stena šotora. Vellum medullare posterius izhaja za slemenom ob črvovem nodulu in flokulovih ročicah kot bel navzad
vsihajoč listič; na zadešnji rob lističa je pripeta tela chorioidea ventriculi quarti;
3.	corpora restiformia, ki prestopajo me-dijalno od mostičevih in lateralno od veznih ročic navzad in navspred v možgance; vežejo vezni sredež z možganci. Pri vstopu v možgance so skoraj v pravem kotu zapognjeni in obrobljajo s tem kotom recessus lateralis IV. ventrikla s sprednje plati.
Razvrstitev možgančne površine.
Površina možgane je nagubana. Med gubami — gyri so brazde. Nekaj brazd je prav globokih in dele možgance v poli.
1.	Črv. Dendritičnim podaljškom beli, čije središče je corpus medullare cerebelli odgovarjajo na črvu ti-le deli:
Mejnik med zgornjim in spodnjim črvom leži globoko v zadešnji zarezi možgane in ima ime prečen listič, folium vermis.
Zgornji č r v 'se prične s kratkimi prečnimi gubami, ležečimi na sprednjem belem zagrinjalu, kot lingula.
Za lingulo se vrsti centralna pol, lobulus centralis.
To prikriva monticulus, ki je dvočlen: culmen in declive. Declive sega do prečnega lističa.
Spodnji črv se prične (prav tako kot zgornji) za nagubanim obrobkom, ležečim na zadešnjem belem zagrinjalu kot nodulus.
Za tem se vrsti u v u 1 a, ležeča med tonzilama. Na to sledi pyramis; na piramido se naslanja grba črva, tuber vermis, ki sega do prečnega lističa.
2. Hemisfere možgane. Členom črva odgovarjajo na površini hemisfer gotovi pkoliši.
Lin guli odgovarja vinculum lingulae. Lo-bulus centralis gre v obstranske lamele po imenu alae lobuli centralis.
Montikulu odgovarjajoča okoliša na hemisferi sta p a r s anterior (culmen) in pars posterior (declive) lobuli quadrangularis.
Folium vermis prehaja ob straneh v lob ul us s e-m i 1 u n a r i ^ superior.
Tuber vermis prehaja v lobulus semilu nari s inferior.
K piramidi spada lobulus b i v e n t e r.
K uvuli spadajo tonsillae, ki jih oklepa z lateralne plati lobulus biventer; vsaka tonzila leži v vdolbku, gnezdu (nidus avis). Velum medullare post. se pokaže še le po odstranitvi tonzile.
(Glej tabelo na naslednji strani.)
Nodulus sedi na velum medullare posterius in prehaja po pedunculus flocci v f 1 o c c u 1 u s , ki leži torej le navidezno izoliran med veznim sredežem in ročicam mostiča.
3.	Mostič.
Mostič, p o n s (V a r o 1 i), je širok povprek ležeč, štrenast svaljek na bazalni strani zadešnjega sre-
Načrtek o razdelitvi možgane.
J— <d	eu
<4— C/D	45 ca
	3 iz
E	OD C
<u	c a;
-n	™ u
ca c	1 1
>cž>	3 O
	u
o	c ca
O	> ec
ca
cl
o
CL
ca
SJJBj
nßuBjpenb
•qoi
_Q
O
c		
	<V	
c _3	C a;	ca
	_>	
E	15	’(/)
CU		c
c/d	00	o
C/D 3 -Q O	3 -Q O -J	H
-J		
"O >(j
O
ja t-
3 c
OD <L)
o
u
E .2
j e
O (U
snjnDquow
	C/D
ja	_3
3	3
>	TD
3	O
	z:
a; — oo v -o -O
o
(U *-
-o ^
(U t/o
“ E
— <u CQ
_3
OD
>
ca >
•;p	cj
E -*
n w OD — N CL
O ^
S -O
.Ü d;
3 c— u, 1/3 O p jC ^
.2, > c “
o «
Q. ° CO CL
deža. Sprednji rob mu je ostro začrtan in meji ob mo-žganjith ročicah, ki drže skozi mostič; z zadešnjim robom meji mostič na vezni sredež, ob straneh prehaja v mostičeve ročice, brachia pontis-
Mostič leži na sprednjem ter zgornjem delu kliva in sega gor do roba slbnila.
Na mostičevi konveksiteti je sagitalen žleb: sulcus basilaris. Žleb n e nastane po vplivu bazi-larne arterije, temveč temelji v strukturi mostiča.
Pri prehodu v ročice se uvrste povrhni snopiči mostiča v dve skupini: v zadešnjo prečno in pa v sprednjo = fasciculus obliquus pontis. Sprednja je poševno navzad zavrnjena in leži na bazalni plati prečnega snopjä. Skozi prečno mostičevo snopje, ki ima vklade mostiču lastnih jeder, poteka na obeh straneh longitudinalno usmerjeno piramidno snopje. To snopje se pokaže pred sprednjim robom mostiča kot divergentni možganji ročici, pedunculi cerebri. To snopje je tudi krivo, da naraste mostič na vsaki strani v piramidni narastek; srednji del mostiča se ti pa zdi žlebasto udrt.
V sprednjem stranskem delu mostiča, približno ob njegovem prehodu v ročice, prestopa n. trigeminus; v kotu med mostičem in možganci pa prestopata facialis in acusticus.
Za zadešnjim robom mostiča, ob plateh slepe zi-javke (foramen caecum) izstopa n. abducens.
III.	Srednji sredež.
Srednji sredež se razvije iz II. primarnega mozgovega mehurja, ki mu tekom razvoja ostenje mogočno z d e b e 1 i.
Pod srednjega sredeža leži ravno na slonilu in je mozgova baza čez to slonilo pripognjena.
a)	Baza srednjega sredeža.
Baza srednjega sredeža je prav majhna. Nje zade-šnja meja je jasna, na sprednjo plat pa prehaja baza srednjega v bazo sprednjega sredeža brez očite meje.
Radi tega naj opišemo že tukaj obema sredežema skupno bazo.
Odsek mozgove baze, v kolikor je pride sedaj v poštev, je rombaste oblike.
Navzad konvergentni stranici romba vidiš kot mož-ganje ročice, pedunculi cerebri; navspred konvergentni stranici romba sta pa oba tractus optici, optikova snopič ja, ki potekata od zadai in lateralno-navspred in medijalno in ki sta privita čez možganje ročice.
Križišče optikovih snopičjev imenujejo chiasma nervorum opticorum.
V rombu opaziš dva bela polkroglasta narastka: corpora m a m m i 11 a r i a.
Za tema je fossa interpeduncularis (Tarini); pokriva jo substantia perforata posterior.
Pred mamilarnima kopicama moli tuber cinereum in infundibulum; na tega je priraščena hypophysis cerebri, ležeča v sedlu.
Pedunculi cerebri in substantia perforata posterior pripadajo k srednjemu sredežu le z onim delom, ki leži tik pred mostičem. Pregledno pa bo, če jih opišemo kar tu že v celoti.
1.	Pedunculi cerebri, možganje ročice, je mogočno belo snopje, ki se pokaže pred sprednjim robom mostiča in ki izgine pod vidnimi snopičji; poteka na to navzgor in postaja obilnejše.
Možganje ročice kažejo dva sklada, med tema leži substantia nigra (Soemmeringii). Prerez ročice ti pokaže, da leži substantia nigra med lateralno in menjalno mezencefalno brazdo (sulcus mesencephali lateralis in medialis). Iz medijalne brazde stopa na jasno n. oculomotorius.
Povrhnji (spodnji) sklad je p e s pedunculi, globoki (zgornji) sklad je tegmentum (strešje ro-č i c).
2.	Substantia perforata posterior je v trikotu, ki sta mu za bazo mamilarni kopici, za stranici pa možganji ročici: fossa interpeduncularis.
Srednji del tega trikota je poln pišk (za žile), je torej sitast in le temu delu se prilega ime: substantia perforata.
b)	Strešje srednjega sredeža.
Strešje srednjega sredeža, lamina quadrigemina, sega od sprednjega konca belega sprednjega zagrinjala pa do zadešnje komisure 3. ventrikla in je tu deloma prevešena po epifizi. Križasta brazda jo deli v 4 kopice — corpora quadrigemina, četver-
č k e. Govorimo o z g o r n j i h in spodnjih kopicah (četverčkih). V vsakem četverčku se ti pokaže sivo jedro. Bela letvica, frenulum veli medullaris anterioris pripenja sprednje zagrinjalo ob spodnji kopici. Tik za četverčki, ob strani frenula, izstopa n. trochlearis.
Vsak četverček izteza na lateralno plat ročico, brachium quadrigeminum; ločimo torej na vsaki strani po en brachium quadrigeminum superius in inferius.
Čez te ročice je prevešen na vsaki strani pulvinar thalami optici.
Sprednji zgornji četverček iztegne ročico na lateralno stran pod pulvinar, jo nato nekoliko upogne in seže ž njo med pulvinarjem in corpusge-niculatum mediale do corpus geniculatum laterale.
V njej leži važna korenina vidnega živca. Z a d e š -nji četverček ima ročico iztegnjeno h corpus geniculatum mediale, pod m e d i j a 1 n i m k o 1 e n c e m zgine na to ta ročica, ki je od sprednje ročice ločena po brazdi.
Medijalno kolence je dobro viden, ovalen narastek, ki leži ob pulvinarju in nekoliko pod njim. Ob lateralni strani kolenca potekajo beli snopki k vidnemu sno-pičju.
c)	Stranice srednjega sredeža.
K obstranskim stenam srednjega sredeža je prištevati brachia conjunctiva in corpus geniculatum mediale.
Prištevati jim je tudi obstranske dele možganjih ročic; tu markira mejo med znožjem (pes) in strešjem ročic sulcus lateralis mesencephali.
V stransko ploskev strešja je jasno včrtano trikotno polje, trigonum lemnisci, polje s 1 a č j a. Topi kot trikota leži dorzahio, njemu nasproti ležeč sulcus lateralis je pa baza trikota. Brazda za ročico za-dešnjega četverčka je trikotnemu polju v spodnjo mejo; zadešnja meja trikota je tista stranica, ki drži poševno navzdol od zadešnjega četverčka k lateralni brazdi.
d)	Aquaeductus Sylvii.
Aquaeductus Sylvii je potemek votline v embrijo-nalnem srednjem mozgovem mehurju. Z dorzalne strani krijejo akvedukt: velum medullare anterius, lamina quadrigemina in commissura posterior; pod to se odpira akvedukt v 3. Ventrikel. Prerez akvedukta je zadaj trikoten, v sredi špiljast, spredaj zopet trikoten.
IV.	Sprednji sredež.
Iz sprednjega mozgovega mehurja se izbuljita na sprednjo plat dva mehurčka, ki postaneta: možgani (hemisfera, kapa); zadešnji ostanek mehurja se izpremeni v sprednji možganski sredež in sicer na tale način:
1. ostenje mu neenakomerno zdebeli;
2. lateralno ostenje se mu zlepi z hemisferama;
3. na njegovo zgornjo, s početka prosto steno ležejo hemisfere.
ad 1. Neenakomerna zdebelitev ostenja:
a) v obstranski steni se pokaže vidni narastek, thalamus opticus;
b) pod se razvije v (relativno) nežno sivo ploščo — v tuber cinereum in okolico;
c) strešj,e zaostane v rasti in ga vidiš kot eno vrsto epitelijalnih celic; ta tanjka epitelijalna plošča se zlepi na mozgovno žilnico, tela chorioidea superior; razmefle je torej slično kot pri strešju nad IV. ventriklom:
d) sprednja stena sprednjega sredeža postane lamina t e r m i n a 1 i s ; ob njej vidiš foramina inter-ventricularia (Monroi), vodeča iz votline v sprednjem sredežu v votlini hemisfernih mehurčkov (oz. hemisfer).
ad 2. Lateralna plat vidnih narastkov se zlepi z močno zdebelenim podom hemisfer (colliculus ganglio-naris) in je vsled tega pozneje progasti narastek (corpus striatum) tesno zvezan z vidnim narastkom (thalamus).
ad 3. Strešje III. ventrikla gleda spočetka na jasno i skozi razsedlino med hemisferama, ki se razraščate navzad.
Na to strešje leže p i j a 1 n a d u p 1 i k a t u r a . zvana tela chorioidea superior, in se z njim zlepi. Nato pa se razvije komisurni sistem nazvan p r e •• j čnik, corpus callosum, ki skupaj s p 6 d -m e t k o m (fornix) zakrije strešje sprednjega sre-deža. Pri odraslem si slede torej v razsedlini med misferama (v navzdolni smeri) tile skladi:
1. prečnik, corpus callosum;
2. podmetek, fornix:
3. tela;
4.	s telo zlepljena epitelijalna pokrovnica.
Pri sprednjem sredežu govorimo o dveh okoliših: a) o okolišu	ob vidnem narastku in
h) o okolišu	ob liju.
a)	Okoliš ob vidnem narastku.
Ta okoliš sega navspred do Monro-jeve zijavke. Ob strani je thalamus opticus, v zadešnji mejnik mu je za-dešnja komisura,	tela chorioidea superior	ga	pokriva	od
zgoraj. Ob robu	tele, med tem robom in	med	zadešnjo
komisuro leži epifiza.
Vidni narastek.
Vidni narastek, thalamus opticus, ima tri proste ploskve: zgornjo, medijalno in zadešnjo. Lateralna in sprednja ploskev mu je zvezana na c o r p u s striatum in na veliko prevodišče, (capsula interna).
Na zgornji ploskvi leži tanjka plast beli kot stratum zonale.
Nucleus caudatus moli čez to ploskev in ga loči od nje modrikasta tvez: stria terminalis. Meja med navpično medijalno in med horizontalno ploskvijo je markirana po obrobku, stria medullaris, ki je bel in ki prehaja v strešje nad lil- ventriklom, torej na telo chorioideo.
Zgornja ploskev vidnega narastka je nekoliko iz-buhnjena in kaže tri okoliše:
1.	sprednji konec je izbuhnjen v tuberculum anterius;
2. srednji, široki okoliš prehaja direktno v pulvinar ;
3. zadešnji medijalni okoliš: trigonum habenulae.
Zadešnja ploskev talama je izbuhnjena kot p u 1 -v i na r t h a 1 a m i ; iz tega moli na lateralno plat corpus geniculatum laterale.
Vštricni medijalni ploskvi veže massa intermedia.
Medijalni ploskvi ste tudi obstranski steni III. ven-trikla.
Na posrečenih prerezih spoznaš sestavine talama: 3 siva jedra. Nucleus anterior leži v tuberculum anterius; nucleus medialis je v obstranskih stenah III. ventrikla: nucleus lateralis je prislonjen ob veliko prevodišče (cap-.sula interna). Med jedri leži Y-u podobna plošča beli, lamina medularis. V navpični krak Y-a prehaja fasciculus thalamomamillaris (Vicq d’ Azyri) in prihaja to snopje iz corpora mamillaria.
Kot hypothalamus označamo tvorbe, ki so nastale iz ventralnega odseka embrijonalnega sprednjega sredeža. Te tvorbe vidiš v tleh 3. ventrikla kot: corpora mamillaria, tuber cinereum, hypophysis, lamina terminalis, chiasma opticum in tractus opticus.
Na medijalni ploskvi vidnega narastka vidiš sulcus hypothalamicus (Monroi); mejnik je med talamičnim in hipotalamičnim odsekom (regio thalamica in hypothala-mica).
Epiphysis, corpus p i n e a 1 e , ob zadešnjem zgornjem kotu talamičnega okoliša ima obliko storžka in
je sivkasto rudeče barve. Habenulae vežejo epi-fizo in obrobka (striae med); habenule so vezane po komisuri: commissura habenularum. Corpus pineale je pripet in sicer plošnato tudi na četverčke; plošča je tanjka in je rostralno konveksna in ima ime commisura posterior; pod njo zija sprednje ustje Sylvijevega akvedukta. Commissura posterior ni komisura v ožjem smislu (glej: komisure).
Epifiza je zgrajena približno tako, kot so zgrajene žleze; lastna so ji peščena zrnca, acervulus. O njeni funkciji vemo prav malo; morda je ostanek parijetalnega očesa; so živali, pri katerih sega epifiza v lobanjski svod.
b)	Okoliš ob liju.
Okoliš ob liju obsega tla, sprednjo steno III. ven-trikla in pa sprednje-spodnje dele obstranskih sten tega prekata.
1.	Tla sprednjega sredeža.
V tleh so tvorbe, ki jih že poznamo; substantia perforata posterior, corpora mamillaria in pa tuber cinereum.
Tuber cinereum prehaja v lii, infundibulum, na tem visi hypophysis cerebri.
L i j je usmerjen navzdol in navspred. je stožkast in je votel; recessus infundibuli ventriculi III.
Hypophysis je za fižol velika in leži v turškem sedlu. Dva dela ima: sprednjo in zadešnjo
pol, lobus anterior in posterior. Poll se razvijete iz dvojih zasadov.
En del, zgornji zadešnji ob lij naslonjeni, je potemek živčevja; drugi del, (sprednji spodnji) je,: entodermalen. Iz zadešnje stene primarne ustne dupline požene hipofizno žepno, to se vrine navzgor do baze sprednjega sredeža in se na to odščipne od ustne dupline; tako nastane h'ipof|izni mešiček. Hipofiza, posebej še njena sprednja pol je žleza z notranjo sekrecijo. Žleza upliva na rast kosti, na vporabo tolščenega rediva ih na spolne funkcije.
2.	Sprednja stena in obstranski steni ob liju.
Sprednja stena 111. ventrikla je prav za prav del kape (hemisfer) in jo smemo označiti kot telencephalon impar. Ob straneh te stene potekate konvergentno navzgor columnae fornicis, ki se združite v corpus fornicis. Pred njima je bel prečen svaljek, commissura anterior, ki se zgublja v obstranske dele mozga. Stebra podmetka in zgornji rob sprednje kömisure oklepajo recessus triangularis. Pod komisuro je lamina terminalis, ki sega do chiasma opticum.
Obstranske stene in tractus opticus so zraščene v enoto.
c)	III. ventrikel.
Tretji ventrikel oklepajo kot sagitalno špiljo oba ta-lama in hipotalama. Spredaj te vodi iz 111. prekata desni in levi foramen Monroi v obstranska prekata: kavdalno
prideš skozi Sylvijev akvedukt v IV. ventrikel. O stenah smo že govorili: v strešje je tela chorioidea in (sekundarno tudi) fornix: v tleh so siva komisura poda in lamina terminalis; v sprednjo steno so comissura anterior in columnae fornicis.
Prečnik v votlini, massa intermedia, nastane po sekundarnem zlepljenju taifflffjv.
Prekat ima par buljin, ki so naznačene že po površinskem reliefu. Recessus infundibuli je v votlem delu lija; recessus opticus nastane po pritisku optikovega snopičja; vidiš ga tik pred prejšnjim; recessus triangularis je očiten le na horizontalnih prerezih.
Pecelj epifize je votel:	recessus pinealis;
nad to buljino je še r e c. supr-a pinealis, ki ga ostenjajo z zgornje strani tela chorioidea, s spodnje pa zgornja ploskev epifize.
B. Možgani (kapa, cerebrum).
Rekli smo že, da sta sekundarno sprednja mozgova mehurčka parno zastavljena. Mehurčka veže spredaj v globini razsedline lamina terminalis, in ste votlini mehurčkov (= stranska ventrikla) po Monro-jevih zijavkah v odprti zvezi s lil. ventriklom.
Hemisferna mehurčka se močno spremenita po obliki, dobita nove sekundarne zveze, pa tudi v ostenju pride do važnih preuredb.
1.	Oblika- Na hemisferah se pokaže vnanja konveksna in medija! n a ravna ploskev; ploskvi
prehajate druga v drugo po robu kape. Bazalni del mehurčkov se zdebeli in postane kot substantia perforata anterior sredežni del in kot insula (Reili) obsredežna pol. Kapi se razraščate obro-častp navzad in navzdol in razvije vsaka čelno, temensko, senčno in zaglavnično pol.
2. Sekundarne zveze. Medijalni vštrični steni mehurčkov se zlepite v tristraničnem polju, ležečem pred Monro-jevo zijavko, v septum pellucidum. Zlepijo se pa le robovi tega trikota; med ploskvama trikota ostane torej špilja kot cavum septi pellucidi.
Nad trikotom požene prečnik svoj komisurni sistem corpus callosum, ki se razrašča ploščnato navzad in pride tako sekundarno v strešje III. ventrikla.
Ob zadešnjem robu trikota se pokažejo columnae fornicis in poženejo navzgor pod prečnik.
Gubo, s katero se dotaknejo navzad rastoče hemisfere sredeža, imenujemo obrobno gubo (Rand-bogen).
3. Preuredbe v stenah. Tla hemisfer prav izdatno narastejo; ganglijski narastek’, ki se izpremeni v nucleus caudatus in nucleus lentifor-m i s.
Tisti del hemisfernih sten, ki postane septum pellu-ctdum, ostane precej nežen. Nad vse močna je pa redukcija, ki se loti hemisfernih sten ob globoki brazdi na medijalni ploskvi kape. Brazda, o kteri govorimo, prične tik za foramen interventriculare, je vsporedna s konkavnim robom obrobne gube in leži torej (spredaj In zgoraj) tik pod podmetkom in prečnikom. To, brazdo
vidiš tudi še na medijalni ploskvi senčne poli, kjer leži seveda pod obrobno gubo, ,ijn neha tik pred koncem senčne poli. Tej brazdi je ime fissura chorioidea in je ta brazda centralni mejnik obrobne gube. Paralelno z našo brazdo je embrijonalna fissura Hippocampi, ki je periferni mejnik obrobne gube. Skozi obrobno gubo vrašča v obstranske dele mozga prečnik-Ta deli torej obrobno gubo v dva pasa: v vnanji (periferni) in notranji (centralni) pas.
Notranji pas se izpremeni v podmetek (columna, corpus, crus, fimbria fornicis); sem spada tudi septum pellucidum. Vnanji pas ima par rudimentarnih potemkov in ti so: stria longitudinalis lateralis, fasciola cinerea; in fascia dentata Tarini. :
Ko snemaš pravo mozgovo mreno (pia) potegneš ob enem iz opisane brazde tudi lateralni horijoidni pleksus. Po odstranitvi tega pleksa nastane seveda iz brazde poklina, ki vodi v centralni del obstranskega ventrikla ozir. v cornu inferius.
Torej se gre res samo za brazdo, ki je pač globoka, in se gre za tanko, v rasti zaostalo, hemisferno steno. Ta tanka hemisferna stena pokriva kot epitel notranjo plat horijoidnega pleksa, ki se vrine v obstranske ventrikle.
1. Tvorbe, ki so nastale ob sekundarnem zrastišču vštričnih medijalnih možganskih sten.
Gre se za 3 tvorbe: a) za možganje komisure, b) za fornix, c) za septum pellucidum.
a)	Možganje komisure.
Hemisferi vežeta dva komisurna sistema: commissura anterior veže obsredežni poli, prečnik pa veže kapi (hemisferne dele).
1. Commissura anterior je vezilo obsre-dežnih poli in — pri človeku le malo razvitih — vohai-nih poli. Pokaže se to vezilo pred razvojem prečnika: leži v sprednji steni III. ventrikla in izžariva na obe strani v sredico hemisfer.
2. Prečnik, corpus callosum, ima srednji d e 1, ki je očit in pa obstranske žarke.
a)	Prečnikov srednji del vidiš v razsedlini med hemisferama, če jih razmakneš. Na zgornji prosti ploskvi so vidni:	r a p h e corporis callosi, striae
longitudinales medialis in lateralis in pa striae transversae, ki so izraz transverzalno' ležečega nitja.
Spodnja ploskev je krajša od zgornje. Spredaj je nanjo priraščen septum pellucidum, zadaj pa corpus fornicis.
Sprednji robec prečnika je zavihan navzdol: koleno prečnika, genu corporis callosi; zavihek je klinasto priostren — rostrum corporis calosi in prehaja ostrina v tenek bel listič — lamina rostralis, ki je zlepljen s sprednjo komisuro.
V kolenu prečnika je razpet septum pellucidum.
Zadešnji konec prečnika je betičast — splenium corporis callosi — in moli čez četverčke. Med prečnikom in četverčki se vriva tela chorioidea k III.
s ventriklu skozi horizontalno poklino, fissura cerebri transversa.
ß) P r e č n i k o v i žarki so komisuralen sistem za vse dele možganje kape; nitje divergira navspred in navzad, ker sicer ne bi doseglo sprednjega in zadeš-njega konca hemisfer.
Žarki prednikovega kolena se ti torej — če gledaš nanje od zgoraj — zde urejeni v klešče, forceps anterior, ki so na znotraj konkavne.
Nitje prihajajoče od prednikove betice (splenium) poteka navzad, je tudi deloma v medijalno konkavnem loku urejeno in konvergira navzad, forceps posterior; en del nitja pa gre, lateralno in navzdol usmerjen, v lateralno konveksnem loku v zgornjo steno , zadešnjega in spodnjega ventriklovega podaljška (cornu ; posterius in inferius) in leži v tej steni kot tapetum-
b)	Fornix, podmetek.
Septum p e 11 u c i d u m (spodnji in zadešnji rob) in obrobna guba (spodnji robiček) postaneta sistem podolžnega nitja, ki prihaja iz tal III. ventrikla, ki obroblja s sprednje strani foramen interventriculare in ki po-■ teka kot obroč do sprednjega konca temporalne polk obroč je navspod in navspred odprt. Govorimo o vgrez-njenem in o prostem delu podmetka.
1.	Prosti del podmetka ima tri odseke. Prvi odsek so columnae fornicis, ki sta obstranska, navzgor konvergentna snopičja; columnae se zlepite v srednjem odseku in nastane corpus fornicis, ta se razpolovim1 in prehajate polovici diver-
gentno v zadnji odsek, crura fornicis; crura sta očita na Ammonovem rogu kot fimbriae hippocampi.
Columnae fornicis sta cilindrična stebrička, ki obrobljata s sprednje strani foramen interventri-culare, ki potekata (navspred usločena) navzgor in navzad k prečniku in ki se stopita v corpus fornicis.
Corpus fornicis je približno tako dolg kot III. ventrikel. Zgornja ploskev mu je priraščena na spodnjo ploskev prečnika. Podmetkovi polovici niste tu več okroglega temveč ste trikotastega prereza in ste medseboj zlepljeni.
Crura foirnicis sta prav močno sploščena in sta zavihana ob pulvinarju v spodnji ventrikel, kjer se ti pokažeta kot fimbria. Razmikajoča se kraka ti pokažeta transverzalno uravnano nitje prečnikove betice: lyra D a v i d i s.
2.	V g r e z n j e n i del podmetka (korenina pod-metka) kaže dva snopiča. Radix ascendens prihaja iz mamilarnih narastkov (corpus mamilare); V i c q d’Azyr-ovo snopje fasciculus mamillothalamicus, prihaja ,iz mamilarnega jedra in poteka vsločeno k sprednjemu talamičnemu jedru.
c)	Septum pellucidum.
Septum pellucidum je pregrada med sprednjima rogovoma obstranskih ventriklov. Pregrada je tenek del medijalnih hemisfernih sten in je razpeta v pro.iu, ki ga tvorijo koleno prečnika, lamina rostralis in stebriča podmetka.
Med lamelama je c a V u m septi pellucidi, ki ima kaj različno prostornino in ki ni v zvezi z ven-trikularnim sistemom.
2.	Obstranska prekata.
Iz srednjega dela, pars centralis, obstranskih prekatov prideš v tri rogove: v sprednjega, zadešnjega in spodnjega.
a) Sprednji rog, cornu anterius leži pred Monro-jevo zijavko in je medijalno konveksen. Zgoraj, spredaj in spodaj ostenja sprednji rog nitje, prihajajoče iz prednikovega kolena; medijalna stena mu je septum pellu-cidum, v lateralni steni je progasti narastek (nucleus caudatus). ,
b) Pars centralis, cella media, je široka horizontalna poka. Prečnik ji je v zgornjo steno, ki prehaja v ostrem kotu v spodnjo.
V tej spodnji steni so (išči od lateralne na medijalno plat) te-le tvorbe: 1. rep progastega narastka, cauda nuclei caudati; 2. stria terminalis; 3. ozka tvez vidnega narastka, ki jo pokriva v resnici še lamina affixa. Lamina affixa je del medijalne možganje stene, pripete (prilepljene) na diencephalon; 4. epitel horijoidnega pleksa, ki prihaja od podmetkovega roba in prehaja kar na epitel, ki je ž njim odeta lamina affixa; 5. del zgornje ploskve podmetkovega telesa (corpus fornicis), v kolikor ta ploskev n i priraščena na prečnik.
c) Zadešnji rog, cornu posterius, je na horizontalnem prerezu na lateralno plat konveksen, na medijalno konkaven; z ojstrino gleda medijalno.
Lateralno in zgornjo steno odeva tapetum, v spodnjo steno mu je bel zaglavnične poli- Medijalna stena je svaljkasto vbuhnjena. Svaljček ima ime calcar avis in leži podolž ob vogalu med spodnjo in medijalno ploskvijo. Vbuh odgovarja globoki brazdi, fissura calcarina, na medijalni ploskvi zaglavnične poli. Plexus chorioideus moli s klobčičkom, glomus chorio-ideum, v zadešnji rog.
d) Spodnji rog, cornu inferius se prične tam, kjer mejita cella media in zadešnji rog, sega pa v temporalno pol. Opisujemo njegovo zgornjo, spodnjo in medijalno steno.
V zgornjo steno mu je razprt tapetum; v zgornji steni je tudi cauda nuclei caudati očita. V (spredaj) ležečem vrhu spodnjega roga je ta stena lahno zdebeljena: tuberculum amygdalae.
Spodnja ploskev se razplete polagoma iz dna centralnega prekatovega dela in je na njej očit podolžen svaljkast narastek, eminentia collatera-1 i s, ki ga je vbuhnila globoka kolateralna brazda (fissura collateralis).
Zelo komplicirano je zgrajena medijalna ploskev in na njej Ammon-ov rog. Ammon-ov rog ima ta-le postanek:
Paralelno s horijoidno fisuro (ki poteka ob konkavni plati obrobne gube) se vgubi obrobna guba tudi
na konveksni piati in nastane v obrobni gubi nova brazda: fissura hippocampi.
Povsem kar smo slišali, velja torej to-le:
V spodnjem rogu se pokaže fissura hippocampi kot A m m o n - o v a guba in je ob tej ostenje spodnjega roga debelo. Svaljkasti Ammonovi gubi pravijo Ammonov rog, hippocampus in je tisti del obrobne gube, ki nosi ta cornu Ammonis, znan kot gyrus hippocampi. Na Ammonov rog se priviha in leže ostri rob obrobne gube (fornix) kot fimbria hippocampi. Zadešnji (spodnji) del vnanje polovice obrobne gube je rudimentären in je vtesnjen med fimbrijo in gyrus hippocampi, kaže sive zobčke in je znan kot fascia dentata hippocampi, ki se vije kot fasciola cinerea za betico prečnika navzgor in ki se ti pokaže kot stria longitudinalis lateralis Lancisii na prečniku. Fascia dentata se zavije — kot vsaka resnična guba — ob koncu Ammonove brazde v siv subikula. Subiculum cornu Ammonis imenujemo siv vkladek pred koncem Ammonove gube. Ammonov rog ima spredaj in lateralno par prečnih gubic, digitationes.
Stranska prekata imata vsak le po eno komunikacijsko odprtino, foramen interven-triculare (M o n r o i), ki jih veže s III. ventriklom; kake druge komunikacijske odprtine n. pr. v subarahno-idealne prostore ni. Fissura chorioidea je zaprta in n e vodi v prekat.
3.	Možganji gangliji.
Narastke sivi v notranjščini možganov (torej poudarjajoč nasprotje k sivi v skorji) imenujejo m o -žganje ganglije. Nucleus caudatus in nucleus lentiformis skupaj sta to, kar imenujemo corpus striatum.
Nucleus caudatus, repat narastek, je hrušaste oblike. Glalvačku je podoben in ima spredaj glavo zadaj pa rep, caput in cauda nuclei c a u d a t i. Glavaček je poluobročasto zavit in ie obroček odprt navspred in navzdol, leži pa v lateralni steni obstranskega ventrikla, z repom pa v strešju spodnjega roga.
Repati narastek sloni medijalno na thalamus, med p obema se vleče kot tvezast mejnik stria terminalis.
Nucleus lentiformis, lečast narastek — leži lateralno ob glavačku; med njima opaziš veliko prevodišče, capsula interna, skozi katerega poteka snopičje možganjih ročic. V pre-vodišču opaziš sive pise, razpete med glavačkom in lečastim narastkom; odtod ime progasti narastek, corpus striatum. Substantia perforata anterior in lečast narastek sta brez presleda zvezana po bazalni možganji sivi. Na frontalnih prerezih ima lečasti narastek klinasto obliko, ojstrina gleda navzdol in medijalno; na horizontalnih in sagitalnih prerezih se ti pokaže kot bikonveksna leča.
Lečasti narastek je razčlenjen v troje: notranja dva člena sta bleda člena, globus pallidus; vnanji člen je temnosiv in kaže le par belih črt, putamen. Progasti narastek obvladuje regulacijo telesne toplote.
Claustrum se ti pokaže na prerezih kot ozek, vnanjemu robu lečastega narastka vzporeden siv po-tegljaj; med obema je capsula externa. Cortex insulae in claustrum loči bela capsula extrema.
Nucleus amygdalae je vkladek v kaveljnu. uncus, hipokampa, narastek je mandeljnaste oblike in velikosti: ni ganglijski narastek v strogem pomenu, temveč je le narastek skorjine sivi.
4.	Površje možgan.
Površje možgan kaže gube, gyri, med temi so brazde sulci. Nekaj teh brazd je posebno globokih % in te so časovno prve:	primarne	brazde,
fissurae.
Časovno najprva fisura je fissura S y 1 v i i.
Pri razvijanju možganjih hemisfer zaostane namreč en del površja v razvoju — je to poznejša insula (Reili) — in se zgubi v vdrtini; depresija je poznejša fossa cerebri lateralis (Sylvii). Insula zginja globlje in globlje — soseščina jo operkularizira — in fossa Sylvii postane špiljasta fissura cerebri lateralis (Sylvii).
Ta špilja poteka od spredaj medijalno in spodaj — navzad lateralno in navzgor in razplati možganje površje v dva drug nad drugim ležeča odseka: zgornji
odsek obsega čelnično in temensko pol, spodnji pa senčno pol. Zaglavnična pol nastane samostojno pozneje.
Primarne brazde so še: fissura chorioidea, fissura hippocampi, fissura parieto-Q c c i p i t a 1 i s in fissura calcarina.
Ostale brazde zaznamujemo kot sekundarne intercijarne.
Med primarnimi brazdami leže primarne gube, ostale gube so sekundarne in tercijarne.
Močno s.e razvijajoče gube potisnejo sosede v globino in nastanejo skrite gube.
A.	Sredežni in obsredežni deli hemisfer.
Sem spadajo: substantia perforata anterior, lobus olfactorius in insula (Reilii).
1. Substantia perforata anterior leži lateralno ob optikovem snopičju (tractus opticus); meje so: optikovo snopičje, trigonum olfactorium in insula in ima glo-benica, ki ji je substantia perforata v dno, ime: v a 11 e -cula cerebri lateralis. To dno je sivo in je po gostih piškah — za prestop žil — kot vjedeno.
2. Lobus olfactorius, rhinencephalon, kaže tri odseke.
Tik pred sprednjo perforirano substanco je tri-
kotasto polje, baza mu je zadaj, vrh spredaj. Ta trigonum olfactorium je navspred rivčasto izvlečen v tractus olfactorius; ta ima betičast konec — bulbus olfactorius. Betica leži na sitasti plošči sitke, skozi katero prestopa nitje vonjalnega živca v nos kot f i 1 a olfactoria.
Tractus olfactorius ima v korenini tri snopiče, ki potekajo ob trigonu in po njem. Snopiči so beli in tudi prostemu očesu očiti.
Radix lateralis, stria olfactoria lateralis, prihaja iz sprednjega konca hipokampove gube, drži na limen insulae, jo zavije tam pravokotno navspred in stopi v lateralni del trigona.
Radix medialis, stria olfactoria medialis, prihaja iz medijalne možganje ploskve, sno-pičje ji daje gyrus- fornicatus.
Tretje, srednje snopičje, stria olfactoria intermedia, prihaja menda prav iz sprednje perforirane substance.
Izraz: vonjalna p<> 1 je boljši od izraza: vonjalni živec. Olfactorius namreč ni živec, ampak je mozganja pol; tako uče embrijologija in primerjalna anatomija.
3.	Insula (R e i 1 i) je prikrita od treh strani: s sprednje po čelnični poli, z zgornje po čelnični in temenski z zadešnje in spodnje po senčnični poli. Možganje dele, ki prikrivajo inzulo in jo (vsi skupaj) pokrijejo imenujemo pokrivko, operculum.
Insula je piramidasta; vrh, polus insulae, gleda navzdol. Ob 3 stranicah baze je vrezan sulcus circularis (Reil i); obroček na spodnji strani ni sklenjen.
Na tej spodnji strani vidiš srpasto gubo, 1 i m e n insulae, ki veže čelnično in temporalno pol.
Globok sulcus centralis insulae deli inzulo v dvoje. V zgornjem odseku so kratke brazde in
kratke gube, gyri breves, ki konvergirajo proti polu inzule; spodnji del ni razčlenjen in ima ime gyrus longus.
B. Kapa hemisfer.
Poglavitne brazde na kapi.
1. Fissura cerebri lateralis (Sylvii) se prične na možganji bazi in gre v tri poke.
a) R a m u s posterior gre pošev navzad in navzgor in razplati čelnično od temporalne poli.
b) R am us anterior ascendens se odcepi od prejšnje veje na prestopu na lateralno plat hemisfere in gre potem navpično navzgor.
c) Ramus anterior horizon talis prične tam kot b) in gre horizontalno navspred.
2. Sulcus centralis (sulcus Rolandi) je vrezan približno v sredo konveksne plati kape in razplati čelnično pol od temenične. Brazda je usmerjena v splošnem od zgoraj zadaj — navzdol navspred. Brazda se prične na medijalni hemisferni ploskvi1, ne seže pa nikdar v Sylvijevo brazdo.
3. Fissura parieto-occipitalis je na medijalni hemisferni ploskvi in je zarezana med zaglav-nično in temensko pol. Medijalni del parijetookci-pitalne fisure in fissura calcarina objemata cuneus, 1 a-t e r a 1 n i del okcipitalne fisure pa je znan kot sulcus occipit, transversus (Affenspalte).
4. Sulcus cinguli je zarezan v niediialno plat hemisfere. Prične se nekoliko nižje, kot je rostrum; je
vzporeden z zgornjo ploskvijo prečnika do splenija (pars subfrontalis); pri spleniju zavije navzgor in je vrezan še v medijalni rob kape (pars marginališ). Sulcus cinguli je vrezan tudi še navzad kot sulcus sub p ar i-e t a 1 i s .
1. Lobus frontalis. Čelnična pol.
Čelnična pol leži pred centralno brazdo, pred Syl-vi-jevo brazdo in nad njo in ima tri ploskve:
1. Zgornja je konveksna in odgovarja svodu čelnice. Ta ploskev sega navzad čez koronalno suturo.
2. Spodnja ploskev je nekoliko vdolbena in leži na orbitalni plošči čelnice.
3. Medijalna ploskev je ravna in jo mejniči sulcus cinguli in njega pars marginališ.
I.	Brazde.
a) Na konveksni, lateralni ploskvi:
Sulcus centralis anterior.
Sulcus frontalis superior.
Sulcus' frontalis inferior.
b) Na spodnji ploskvi:
Sulcus olfactorius.
Sulci orbitales. (Meynert-ov H).
II.	Gube.
Gyrus ventralis	anterior	leži podolž
ob Roland-ovi brazdi in prehaja na medijalni ploskvi kot I o b n 1 u s paracentralis v gyrus centralis posterior.
Gyrus frontalis superior zavzema tudi medijalno ploskev tje do brazde, znane kot sulcus cinguli.
Gyrus frontalis inferior ima svojo pars orbitalis in svojo pars dorsalis; mejnik med obema je ramus anterior horizontalis fissurae Sylvii. V pars dorsalis sega ramus anterior ascendens fissurae Sylvii in jo deli v pars opercularis in pars triangularis. Na bazalni ploskvi so gyri orbitales ; medijalno leži od ostalih gub po olfak-torični brazdi ločen — gyrus rectus.
Levi gyrus frontalis inferior, predvsem njegova pars opercularis (Broca-jev centrum), je motorični centrum govora. Gyrus centralis anterior ima motorična centra, ki vladajo nad inervacijo kontra-lateralnih delov trupa.
2.	Lobus parietalis, temenska pol.
Lobus parietalis leži nad Sylvi-jevo fisuro in za Ro-land-ovo brazdo. Skodelasta temenica je prilagojena na 'to pol.
Temenska pol ima dve ploskvi. Meje m e d i j a 1 n e ploskve so: pars marginalis sulci cinguli (spredaj), sulcus subparietalis (spodaj), fissura parietooccipitalis (zadaj).
Dorzalna ploskev je spredaj jasno omejena, navzad pa prehaja brez očite meje v okcipitalno, navzdol pa v-temporalno pol.
Mejne brazde: sulcus Rolandi, cinguli, subparietalis, fissura parietooccipitalis so nam že znane. V poli sami ste dve brazdi: sulcus interparietalis in sulcus centralis posterior; ona poteka po celi dolžini parijetalne poli, ta pa je vzporedna z Roland-ovo brazdo.
II.	Gube.
Gyrus centralis posterior je vzporeden s sprednjo centralno gubo.
Lobulus parietalis superior sega na medijalno ploskev kot praecuneus ; tega meje: pars inarginalis sulci cinguli in sulcus subparietalis po eni strani, po drugi strani rob kape in fissura parietooccipitalis-. Na vnanji plati veže praecuneus kot prva vezna guba,plie de pasage superieure, parijetalno in okcipitalno pol.
Lobulus parietalis inferior je vzporeden s prejšnjo gubo in je druga vnanja vezna guba, plie de passage inferieure.
Čez zadešnje konce Sylvi-jeve, oz. zadešnji konec
1.	in 2. temporalne brazde zapognjene odseke imenujejo gyrus supramarginalis, ozir. ‘angularis in praeoccipitalis.
Parijetalna pol, posebej še gyrus centralis posterior sprejema senzibilne proge vsega telesa kot konečna postaja; je torej okoliš = sfera telesnega počutja. Gyrus angularis ima optični centrum govora in pa centrum za . premikanje zrkla.
3.	Lobus occipitalis, zaglavničua pol.
Okcipitalna pol je trikotasta piramida; vrh piramide je obenem okcipitalni pol, torej zadešnji pol hemisfere.
Počiva na tentoriju ob zgornjih vdolbkih zaglavnice in ima tri ploskve: medijalno, dorzalno in spodnjo.
Sprednja meja medijalne ploskve je jasno začrtana po parijeto-okcipitalni fisuri; ostali dve ploskvi nimate očitih mej.
I. Brazde.
Fissura parietooccipitalis, sprednji mejnik polf, ima eno pars medialis in eno lateralis-
Sulcus praeoccipitalis.
Sulcus occipitalis transversus.
Fissura calcari na je na medijalni plati; pričenja se pred zadešnjim polom okcipjtalne poli, poteka navspred in vbuhne v zadešnji rog vbuh imenovan calcaravis.
Sulcus occipito-temporalis s. fissura collateralis je vrezana v spodnjo ploskev okcipi-talne in tudi še temporalne poli.
II. Gub e.
Gyrus occipitalis superior ob zgornjem robu razsedline.
Cuneus ima te-le meje: fissura calcarina, fiss. parietooecipitalis in rob kape.
Gyrus praeoccipitalis leži povprek ob zadnjem koncu temporalne gufje.
Cuneus je konečna sprejemna postaja vidnih prog (Gratiolet), je torej vidno središče; v konveksnem delu okcipitalne poli je sedež optičnih spominkov.
4.	Lobus temporalis, senčnična pol.
Ta prehaja zadaj zgoraj brez presledka v tomensko pol. Ploskve ima tri: lateralno, spodnjo in zgornjo; zgornjo išči kot steno Sylvi-jeve poke. Temporalna pol polni 'srednjo črepinjsko kotanjo.
I. Brazde.
Sulcus temporalis superior je vzporeden s Sylvi-jevo fisuro.
Sulcus temporalis medius leži pod prej-šnim pa še na lateralni ploskvi.
Sulcus temporalis	inferior	leži	že	na
spodnji ploskvi.
Fissura eollateralis je vzporedna s prejšno.
II. Gube.
Gyrus	temporalis	superior	med	Sylvi-
jevo fisuro in 1. temporalno brazdo.
Gyrus	temporalis	medius	med	1.	in
2. temporalno brazdo.
Gyrus	temporalis	inferior	med	2.	in
3. temporalno brazdo.
Gyrus fusiformis med spodnjo temporalno brazdo in kolateralno fisuro.
Gyrus 1 i n g u a 1 i s med kalkarino in kolateralno fisuro.
5.	Lobus Iimbicus, svitek.
Svitek pravimo tistemu na medijalni hemisferni ploskvi očitemu delu, ki ga omejajo te-le brazde:
Periferna mejna brazda oz. njeni odseki:
1. sulcus cinguli (meja proti čelnični poli);
2. sulcu s subparietalis (meja proti temenski poli);
3. kos parijeto-okcipitalne fisure;
4. fissura collateralis.
Centralna mejna brazda je fissura c h o r i o i d e a. Lobus Iimbicus so dve koncentrični gubi, ki jih loči sulcus corporis callosi ozir. fissura hippocampi.
Periferna guba je dobro razvita, centralna kaže. le ostanke. Gubi prehajate druga v drugo kot gyrus uncinatus, čegar najvišja točka je u n c u s.
Periferna guba je znana kot gyrus fornicatus. Ta prične ob rostralnem koncu prečnika se vije kot gyrus cinguli čez genu, corpus in splenium in gre kot gyrus hippocampi navspred v kavelj (uncus).
Gyrus cinguli se zoži neposredno pod preč-nikovo betico v isthmus gyri fornicati: utesni ga fissura parietooccipitalis; nato se gyrus fornicatus zdebeli v gyrus hippocampi.
Centralna (svitkova) guba je očita le v ostankih; ti so: striae longitudinales laterales Lancis ii, fasciola cinerea, in fascia dentata hippocampi.
II. dei.
Ustroj lobanjskega mozga v podrobnem.
Lobanjski mozeg obstoji — tako kot hrbtni mozeg — iz beli in sivi.
Siv lobanjskega mozga.
Siv je v lobanjskem mozgu troja: centralna (ali v o 11 i n s k a), g a n g 1 i j s k a in pa tretjič s i v skorje; histološki ustroj teh sivi je različen. Gan-glijsko siv zastavi natura deloma kot centralno siv (thalamus) deloma kot siv skorje (corpus striatum).
M o ž g a n j a skorja kaže te-le sklade:
I. Povrhno glavno plastje.
1. Sklad z redkimi1 celicami; zložen je pretežno iz nevroglije in malo živčnega nitja.
2. Sklad z malimi piramidastimi celicami.
II.	Globoko glavno plastje.
3. Sklad z velikimi piramidastimi celicami (tipa I. po Golgi-ju).
4. Sklad z majhnimi ganglijskimi celicami (tipa II. po Golgi-ju).
Plastja I. in II. loči Baillanger-jev potegi jaj beli.
. - - - , . .
V skorji možgane vidiš tri glavne sklade:
1. Vnanji sivi sklad; stratum cinereum j (moleculare).
2. Sklad Purkinje -vih celic (stratum gan- I gliosum).
3. Notranji rjavkasti sklad (stratum gan- | nulosum = zrnati sklad).
Tudi formatio reticularis je del mozgovne 1 sivi. Ta formatio reticularis je očita v hrbtnem mozgu | kot processus reticulares; v lobanjskem mozgu jo j vidiš v veznem sredežu in še v dorzalnem delu mostiča ] gor do srednjega sredeža.
Možganji prekati so opeti po enoskladnem epitelu, epe n d y m a v e n t r i c u lio r u m-, ki leži na tanki plasti neuroglije.
Bel lobanjskega mozga.
Bel je spletena iz živčnega nitja, ki je urejeno v snopjä, snopiče in povesma in ki sega prav v skor- | jino siv. V to bel so vkladeni gangliji. Dorzalno od
.
možganjih ganglijev je bel silno mogočna in je na- j brana kot meditullium.
Možganjih prog poznamo troje:
I.	Sistem komisur imenujemo živčne niti, ki vežejo I identična mesta obeh hemisfer. Take komisure so nam j že znane kot comissura anterior, kot preč- j n i k, kot commissura hippocampi, kot nitje 1 mostiča, ki veže možgančne hemisfere.
II. Asocijacijski sistem. Nitje tega sistema veže medsebojno dele iste hemisfere in je zbrano v snopiče kot:
1. Fibrae arcuatae cerebri; so to kratka snopičja, ki vežejo gubo z gubo (kot Bailianger-jev potegljaj).
2. Oddaljene partije vežejo dolga asocija-cijska snopičja kot:
a) fasciculus uncinatus; veže čelnično in senčnično pol in poteka pod skorjo praga otoka (limen insulae);
b) fasciculus longitudinalis inferior; veže vrh zaglavnične poli s senčnično poljo; snopičje leži lateralno ob zadešnjem rogu;
c) fasciculus longitudinalis superior; leži dorzalno od lečastega ganglija in veže čelnično pol s temporalno in z zaglavnično;
d) cingulum; leži v svitku (gyrus fornicatus) in veže «prednjo perforirano substanco in uncus;
e) fornix, podrnetek; veže tla III. ventrikla in temporalno pol.
III. Corona radiata. S tem imenom zaznamujemo vse nitje, snopiče (proge), ki vežejo centra višjega reda s centri nižjega reda ali pa narobe- Taka snopja so:
a)	Piramidno s n o p j e. Prične se ob velikih piramidastih celicah v paracentralni poli in sprednji centralni gubi; nato leže v zadešnji krak velikega prevodišča .ieapsula-.liiiema), stopi v pes pedunculi in prestopi skozi ventralni del mostiča v piramide veznega sredeža. Tukaj stopi del snopja na nasprotno stran
telesa (decussatio pyramidum) in stopi v obstranski sveženj hrbtnega mozga kot odmožganja proga obstranskega svežnja, fasciculus cerebrospinalis lateralis. Nitje se mu od tod zapogiba v sprednji rog in ovija s protoplazmatičnimi podaljški motorične celice v sprednjih rogovih. Drug del piramidnega snopa (nekrižani del) ostane v sprednjem svežnju kot fasciculus cerebrospinalis anterior in prestopa stopnjema na nasprotno stran in to v beli sprednji komisuri (commisura ant. alba) in se zapogiba njegovo nitje postopoma (kavdalno) v sprednji rog; nekaj nitja se privije pred prestopom še za par segmentov k poprej opisanemu piramidnemu snopju v obstranskem svežnju. Celica v sprednjem rogu spada že k perifernemu nevronu; njen živčni podaljšek leži v spinalnih živcih in poteka v teh k mišičju. Po piramidnem snopju prevajamo motorične dražljaje z a -vedno.
b)	Nitje (= snopje ozir. proge) motoričnih mo-žganjih živcev. Centralno izvirišče teh živcev je v spodnjem koncu sprednje centralne gube; v velikem prevodišču leže pred piramidnim snopjem, torej v kolenu prevodišča in stopijo na to v pes pedunculi. V mostiču se nitje križa (raphe) in stopi na nasprotno Plat telesa, gre kot fibrae rectae do motoričnih jeder (za možganje živce) v tleh rombaste latvice in stopi k njihovim motoričnim celicam, ki so početek novega nevra. Opisano snopje poteka torej analogno kot piramidno.
Motorična jedra okulomotorija, trohleara in abdu-centa veže medseboj in pa tudi z jedri vestibulara in akcesorija fasciculus longitudirialis medialis.
c)	Strešno snopje (Haubenbahn). To snopje prevaja senzibilne dražleje, ki se jih zavedamo. Te proge se pričenjajo s senzibilnimi končniki v koži, po mišičju, po sklepih in kitah in vodijo dražleje najprej v živčno celico spinalnega ganglija. Od te celice vodi (drug) živčni podaljšek kot zadešnja korenina ali: v zadešnji sveženj in po tem do jeder v Goll-ovem in Bur-dach-ovem snopju (nucleus gracilis ozir. cuneatus) — ali pa: v zadešnji rog. Te, pravkar omenjene niti vodijo v Clark-ov steber; tam preskočijo dražleji na spinocerebelarno (domožgančje) snopje in pridejo po corpus restiforme v možgance, kjer so prevodne niti bržčas v zvezi s črvom na nasprotni telesni plati. V vsakem segmentu krene nekaj zadešnjih korenin kar naravnost v sprednji rog in opleta tam motorične celice; te zveze so za reflekse.
Senzibilno zadešnjo snopje, ki se je končalo v Goll-ovem in Burdach-ovem jedru prevaja dražleje:
1.	na snopje, ki vodi skozi možgance v strešje mo-žganjih ročic in 2. na snopje, ki vodi kar naravnost skozi vezni sredež v tegmentum.
ad 1. To snopje zasleduješ skozi corpus restiforme k zobčastemu jedru (nucleus dentatus); pomnoženo je še to snopje po olivo-cerebelarnem nitju (tractus olivo-cerebellaris), ki prihaja od olive na nasprotni strani telesa. Od zobčastega jedra vodijo snopja skozi brachium conjunctivum pod četverčke lastne telesne strani,
se križajo v dorzalnem delu mostiča in se vgrezajo v nucleus ruber tegmenti. Po prestrumljenju v tem jedru stopijo dražleji na nitje, ki vodi v četverčke, v talamus, v globus pallidus in od tod — skozi veliko prevodišče — k skorji.
ad 2. Nuci, gracilis in cuneatus sta izvirišča za skrite krožne niti (fibrae arcuatae internae); te stopajo kot s 1 a č j e (lemniscus sensibilis) na nasprotno plat telesa in se pomnože po nitju, ki prihaja od jeder sen- j zibilnih možganjih živcev. En del vsega tega nitja gre j k zgornjim četverčkom, ostanek gre v hipotalamus. Ta ostanek je zvezan deloma direktno, skozi veliko prevodišče, s skorjo; za drug del je pa zveza s skorjo indirektna in vodi ali čez talamus ali čez globus pallidus (nuclei lentiformis). Vse to snopje imenujemo medijalno ali senzibilno slačje (lemniscus medialis s. sensibilis). Ob njem poteka lateralno slačje (lemniscus acusticus), ki1 sta mu izvirišča okoliš akustika (area acustica) in trapezoidno telo (corpus trapezoides). Lemniscus acusticus leži povrhno; išči ga tam, kjer je trigonum lemnisci, od koder sega v spodnje četverčke. Od teh se nadaljuje proga skozi medijalno kolence do skorje temporalne poli. Te zveze imenujejo centralno kohlearno progo.
Omenimo naj še t a 1 a m o v e ročice. V za-dešnji ročici imaš snopje, ki veže pulvinar in cuneus, v njej je Qratiolet-jevo vidno snopje, ki je domožganja centralna zveza za vidno čutenje. Sprednja talamova ročica veže tuberculum anterius in čelnično pol, spodnja ročica pa vodi od talamove baze proti Sylvi-jevi fisuri.
Skozi sprednji odsek velikega prevodišča prestopa še fronto - pontino (Arnold - ovo) in temporo - pontino (Tiirk-oVo) nitje, ki vežeta frontalni odsek sfere za telesno počutje ozir. temporalno pol s sivjo v mostiču. V zadešnjem odseku pa leži direktna senzorična do-možgančna proga, ki spaja n. acusticus in trigeminus z možganci.
III.	Odeje lobanjskega in hrbtnega mozga.
Lobanjski in hrbtni mozeg odevajo razun koščene lupine še tri po strukturi in po množini žilja prav različne odeje. Od zunaj na znotraj si slede: 1. dura mater encephali in spinalis, pachyme-ninx, trdna mozgova opna; 2. arachno-idea, meninx serosa, pajčinasta mrena;
3.	pia mater, meninx vasculosa, opeta mozgova mrena. Arachnoidea in pia ste znani tudi kot 1 e p t o m e njuur. Pia je na mozeg opeta. arachnoidea se pa spenja čez vse vegaste dele. Med opeto in pajčinasto mreno je cavum subara-chnoideale, v tem pa liquor cerebrospinalis. Med pajčinasto mreno in duro je subduralni prostor, tudi v tem je nekaj serozne vlage.
I.	Dura mater.
Dura je fibrozna membrana, ki ima sicer ime dura mater cerebri, ki je pa opeta na notranjo površino lobanje in je torej notranji perijost lobanjskih kosti; dura ima gosto žilje.
A. Dura mater spinalis.
Dura mater spinalis ostenja dolgo cilindrično cev; od te cevi mole v stran duralni rokavčki za spinalne živčne korenine. Sprednja oz. zadešnja korenina ima vsaka zase rokavček; spinalni ganglij zadešnje korenine lezi se v rokavčku. Dura mater sega do ritnice in prehaja v njen perijost obenem pa odene filum terminale s tanko odejo po imenu filum durae matris spinalis. Na pajčinasto mreno je dura pripeta po vezivastih kratkih subduralnih nitih.
Med duro in med opeto mreno leži lig. denticulatum, ki je vesilo za hrbtni mozeg. To vesilo je 20 21 frontalno postavljenih zob, ki izstopajo iz opete mrene in so pripeti s konci na duro; zobje leže med mahali živčnih korenin.
B. Dura mater cerebri.
Dura mater cerebri je pripeta tesno na lobanjske kosti ter je njih notranji perijost. Zunaj (ob kosti) je hrapava, znotraj je gladka in — ker je z endoteloin Ofigta — leskeča. Izpotegnjena je v široke platice, ki platijo cavum cranii v razdelke odgovarjajoče velikim delom lobanjskega mozga.
1.	Tentorium cerebelli je polumesečasta duralna platica, ki je razpeta v celem horizontalno, le v sredi je lahno izbočena za monticulus zgornjega črva. Tentorium je pripet ob sulcus transversus za-glavnice in ob prosti rob senčnične piramide. Odtod je izpotegnjen na proc. clinoideus posterior in postane tam
lateralna stena Meckel-ovega prostora. Tisti del ten-torija, ki sega na proc. clinoideus anterior, je zgornja stena kavernozne krvnice (s)hus cavernosus).
2. Falx cerebri je polumesečasta pregrada od etmoidalnega grebena (crista galli) do notranje okcipitalne protuberance. Ta duralna platica leži med hemisferama in je z zadešnjim robom pripeta na tentorij.
3. Falx cerebelli je srpkasta duralna platica v zadešnji lobanjski jami. Razpotegnjena je v dva dela, ki objemata foramen occipitale. S prostim robom sega falx cerebelli v zadešnjo možgančno incizuro.
4. Diaphragma sellae je preluknjan po-krovec nad sedlom in je prav za prav del tiste dure, ki pokriva kavernozno krvnico; zijavko ima diaphragma sellae za infundibulum.
Subduralni prostor komunicira: s subarahnoidealnim prostorom; z mezgovnicami v globini vrata; z mezgov-nicami v nosni sluznici in s subduralnimi špiljami ob optiku in akustiku.
II.	Arachnoidea.
Pajčinasta mrena nima žil, ima gladko z endotelom krito zunanjo površino, na znotraj jo pa pripenjajo številna vezila.
Arachnoidea spinalis se tesno prilega duri, subarah-noidealni prostor je torej obsežen.
Arachnoidea encephali je nategnjena od izbohline do izbohline lobanjskega mozga, v zareze pa n e sega in najdeš pod njo ob bazi lobanjskega mozga obsežnejše
prostore, cisternae; take stekve vidiš ob veznem sredežu, ob mostiču in ob križu optikovega snopja.
V subarahnoidealnem prostoru napeta vezila se vežejo v mrežje; po očeh mrežja potekajo večje žile za lobanjski mozeg.
Arachnoidealne kosmulje (Pacchioni-jeve granulacije) so ekskrescence rdečkasto bele barve; največ jih dobiš ob zgornjem sagitalnem in ob prečnem sinuzu.
Granulacije tišče na duro, vdolbejo lobanjsko kost uvihajo tudi stene krvnic in se zdi, da se uraščajo v sinuze. Te kosmulje niso patološke, temveč so normalne tvorbe, ki omogočajo cerebrospinalni tekočini — izločeni od horijoidnih pleksov — prestop v vene.
III.	Pia mater, (opeta mozgova mrena, žiiasta mozgova mrena).
Pia mater se tesno oprijemlje lobanjskega in hrbtnega mozga.
Pia mater spinalis kaže vnanji in notranji sklad. Sklada sta razdrahana po kapilarnih špranjah = limfnih prostori!?. Med skladoma potekajo nežnejše žile.
Pia mater encephali ima svojstvene formacije; pi-jalne duplikature, znane kot telae chorioideae; v teh je tu in tam gosto kapilarno žilje: plexus chorioidei. Pri lobanjskem mozgu vidimo dve take tele. Ena je (v prečni poki) med prednikovo betico (ozir. podmetkom) in po-krovnico sprednjega sredeža in je znana kot tela chorio-idea ventriculi tertii; druga pa je (v prečni poki) med možganci in epitelijalno pokrovnico IV. ventrikla in je znana kot tela chorioidea ventriculi quarti.
Tela chorio idea ventriculi tertii je približno trikotasta in ima trikot svoj vrh spredaj. Plexus chorioidei segata v obstbanska prekata kot plexus chorioidei laterales; ob zavinku v spodnji rog naraste vsak lateralen pleksus v glomus chorio 1 deum.
Plexus chorioidei ventriculi tertii visita v III. Ventrikel. Tefa obstoji iz dorzalne in ventralne pijalne lamele in iz rahlega veziva. V tem vezivu ležite venae cerebri internae, ki se združite, nekako ob zadešnjem koncu epifize, v neparno Galen-ovo veno: vena magna (Galeni).
Tela chorioidea ventriculi IV. ima žilje razvito v plexus chorioidei ventriculi IV, ki sta zapognjena v obstranski buljini IV. prekata kot plexus chorioidei laterales ventriculi IV. Plexus chorioidei ventriculi quarti oponašajo podobo T-ja.
Žile lobanjskega mozga.
Arterije.
Lobanjski mozeg prehranjate carotis interna in ver-tebralis. Vse mozgovno žilje, izvzemši karotičnega debla, leži v subarahnoidealnem prostoru; karotično deblo leži v kavernozni krvnici.
Kapilarno mrežje je v beli široko, v sivi pa ozko. Mozgove arterije so velike (široke), imajo nežne stene, so kačasto zvite; anastomoze dobiš tudi med velikimi debli. Veje, ki stopajo z bazalne strani v mozeg niso
zvezane po predkapilarnih anastomozah, so torej ko-nečne krajne arterije.
Carotis interna in njene veje.
Arteria cerebri anterior poteka nad optikom k proc. clin. anterior, anastomozira po arteriji communicans anterior s sosedo na nasprotni plati in poteka po kapini razsedlini navzgor.
Razvejči se v prečniku, v medijalnih delih čelnične in temenske poli, prehranja pa tudi medijalne odseke dorzalnih okolišev imenovanih poli.
Art. cerebri media poteka v Sylvi-jevi brazdi.
Prehranja obsredežno pol in bližnje frontalne, pari-jetalne in temporalne dele; z vejicami, ki so konečne krajne arterije, stopa skozi perforirano sprednjo substanco in oskrbuje dele progastega narastka, lečastega jedra in velikega prevodišča.
Art. c o mm unicans posterior veže karotis direktno z zadnjo vejo bazilarne arterije torej z arterijo cerebri posterior.
Razvejči se po tuber cinereum, po hipofizi in po corpora mamillaria.
Art. chorioidea stopi pod hipokampovo gubo v spodnji rog in se razvejči po horijoidnem pleksu.
Veje vertebralne arterije.
Art. cerebelli inferior posterior izvira iz vertebralnih arterij dokler so še parne in se razvejči po horijoidni teli nad IV. ventriklom.
Kmalu na to se združite vertebrales v eno samo arterijo: basilaris.
Art. cerebelli inferior anterior je veja bazilarne arterije, ki leže v sulcus horizontalis.
Tudi auditiva interna in vejice za vezni sredež in mostič se odcepijo od prvega odseka bazilarne arterije.
Arteria cerebelli superior je ena vej, v katere konečno basilaris razpade. Zavije ta arterija okrog možganjih ročic in se razvejči po zgornji ploskvi možgane, po četverčkih, po veznih ročicah in po sprednjem zagrinjalu. Iz nje izvirajo arterije za zadešnjo per-forirano substanco.
Arteria cerebri posterior oziroma arteria communicans posterior veže direktno karotis in basilaris in sklene s tem Willis-ov arterijelni obroček, circulus arteriosus Willis i. Naša arterija hrani temporalno in okcipitalno pol, možganje ročice, četverčke in vidne narastke. •
Vene lobanjskega mozga.
Te vene se zbirajo v posebne krvnice, sinus durae matris, ležeče med duralnima listoma in so prav za prav cevasti duralni prostori, le z endotelom opeti. Te krvnice se ne morejo ožiti (ne morejo se vskočiti); v odprti zvezi so z jugularno veno, imajo pa tudi še komunikacije z zunanjimi venami takozvana emissaria Santorin i.
Porazrejajo jih v dve skupini:
Zgornja skupina.
Sinus sagittalis superior poteka v vznožju velikega srpa.
Sinus sagittalis inferior poteka v konkavnem, prostem robu velikega srpa.
Sinus rectus poteka podolž v združišču velikega srpa in tentorija.
Sinus transversus leži v sulcus transversus occipitalis; na to ga vidiš kot sinus sigmoideus v istoimenskem žlebu senčnice. Vanj se izlivajo lobanjske krv-nice zgornje skupine; zbrano kri oddaja sigmoideus direktno v notranjo jugularno veno.
Sinus sagittalis superior izliva pogosto kri le v desni sinus transversus pa je torej umljivo, da je desni foramen jugulare navadno obsežnejši.
Spodnja skupina.
Sinus sphenoparietalis leži ob zadešnjem robu zagojzdničnih kril in izliva kri (ob processus cli-noideus anterior) v sinus cavernosus.
Sinus cavernosus leži ob sedlu pod robom tentorija; stekališče je za sfenoparijetalni sinus in za oftalmično veno, v njem so objeti: carotis, plexus caroticus internus (sympathici) in pa abducens. Ti organi so odeti po endotelu, leže v krvnici in so zavarovani v svoji legi po vezivastih, nitastih vezilih.
IIWUlflMlIJlL L .,
Oba sinus cavernosi spajajo krvnice ležeče pred hipofizo in za njo (sinus intercavernosus anterior in posterior) V sinus circularis.
Sinus petrosus inferior je neposreden po-daljšek prejšne krvnice; poteka vzdolž petrookcipitalne sinhondroze v foramen jugulare in se odpira v sprednjo steno zgornjega jugularnega bulba.
Sinus petrosus superior leži na prostem robu piramide in veže sinus cavernosus in sinus sigmo-ideus.
Plexus basilaris sta plexus vertebrales interni ob veliki okcipitalni zijavki in ob klivu. Ta plexus basilaris in pa sinus petrosi inferiores ter sinus transversi so v odprti zvezi.
V sinus durae matris izlivajo kri lobanjskemu mozgu lastne vene, venae cerebri.
Pri mozgovih venah ločimo one, ki prihajajo iz kape od onih, ki vodijo kri iz sredeža.
Vene kape.
Venae cerebri superiores se izlivajo v sinus sagittalis in imajo svoje povirje v dorzalnih delih kape.
Vena cerebri media leži v lateralni možga-nj:i fisuri; vanjo odteka vena ophthalmomeningea (ophthalmicae superioris), pa tudi diploične vene; iž nje teče kri v sinus cavernosus.
Venae cerebri inferiores imajo povirje v bazalnih delih možgan in se izlivajo v sinus cavernosus ozir. transversus.
Vene sredeža.
Vena m..a g n a c.e.r e.b r i (Galeni) se izliva v sinus tentorii. Vena septi pellucidi in vena terminalis so njeni dotoki.
V krvnice izlivajo kri še:
venae meningeae invenae diploicae.
Venae cerebeli superiores in inferiores se izlivajo v sosednje krvnice ali pa v Galen-ovo veliko možganjo veno.
B. Periferni živci.
Govorimo 1. o živcih lobanjskega mozga, 2. o živcih hrbtnega mozga, 3. o vegetativnih živcih.
I. Živci lobanjskega mozga.
Sleherni dvanajsterih živcev lobanjskega mozga ima početek v lobanjskem mozgu in prestopa skozi lobanjske zijavke. Zijavke in odprtine namenjene za prestopanje lobanjskih živcev so pa te-le:
I. nervi olfactorii — piške v s i t a s t i plošči
s i t k e ;
II. n. opticus — foramen optpcum;
III. n. oculomotorius) £.
IV. n. trochlearis f 1 s s 11 r a orbitalis sup.:
V. n. trigeminus:
1. r. ophthalmicus — f i s s. o r b i t a 1 i s s u p.; -
2. r. maxillaris — foramen rotundum; '
3- r. mandibularis — foramen ovale; -
VI.	n. abducens — fis s. orbitalis superior;-
poru s acusticus internus;
foramen jugulare (pars an te r.);
VII. n. facialis 1 VIII. n. acusticus/
X. n. vagus
IX. n. glossopharyngeus
XI. n. accessorius
XII. n. hypoglossus ’— canalis hypoglossi. Pomni, da olfactorius in opticus nista prava
živca. Olfactorius je možganja pol, opticus pa je potemek buljine sprednjega mozgovega mehurja.
(Ostalih) deset pravih živcev pa vežemo v dve skupini: v skupino ob trigeminu in v skupino ob vagu. K skupini ob trigeminu štejemo: oculomotorius, trochlearis, trigeminus, abducens, facialis, acusticus; k skupini ob vagu spadajo: glossopharyngeus, vagus, accessorius, hypoglossus.
Sledeči očrtek naj pomaga spominu:
I. Olfactorius.
II. Opticus.
III. Oculomotorius.
IV. Trochlearis
V. Trigeminus
VI.	Abducens
VII.	Facialis VIII. Acusticus
IX. Glossopharyngeus I
X. Vagus	;
XI.	Accessorius	j
XII. Hypoglossus	j
skupina ob trigeminu.
skupina ob vagu.
Jedra in korenine živcev lobanjskega mozga.
I. Olfactorius — to smo že povedali — je potemek olfaktorične poli (lobus olfactorius). Centralni okoliši v sivi skorje so mu: substantia perfora-ta anterior, gyrus subcallosus, gyrus hippocampi.
II. N. opticus pride od velikih ganglijskih celic retine, gre v corpus geniculatum laterale (radix lateralis) iu ■Y-f^vrpu‘*-apni'~iilatnm mediale (radix- medj»t1s)r ravno tako gre v pulvinar in v sprednja četverčka; v tuber cinereum vodi takozvana bazalna korenina optika. Iz jeder v corpus geniculatum laterale in v zgornjih četverčkih vodi kortikopetalno nitje v okcipitalno pol.
— Nitje vidnega živca je zbrano v optikova snopičja (tractus optici) ki se vijeta ob možganjih ročicah in ki imata svoj križ (chiasma). V križu stopijo na nasprotno stran medijalni snopiči, lateralni ostanejo na svoji plati.
— Centripetalno pramenje, radiatio occipito-thalamica (Gratioleti) leži lateralno ob zadešnjem rogu, vodi pa v cuneus in v obližje kalkarine fisure.
III. N. oculomotorius ima jedro v tleh Sylvi-jevega akvedukta. Živčno nitje prihaja iz ventralne plati jedra in se pokaže v okulomotorijevi brazdi (sulcus oculomotorius). Oculomotorius stopi potem navspred (pred njim poteka art. cerebri posterior, za njim art. cerebelli sup.); predre (pred processus clinoideus post.) duro, stopi na medijalno plat trigeminove oftalmične veje, stopi kasneje pod to vejo in izstopa iz lobanje skozi zgornjo orbitalno fisuro.
Jedro okulomotorija je vezano na 'jedro na nasprotni strani ležečega abducenta in na jedro optika v četverčkih.
IV. N. trochlearis. Jedro mu je vkladeno v tla Sylvi-jevega akvedukta neposredno za jedrom III. živca. Nitje stopa dorzalno; kroži akvedukt, doseže sprednji rob sprednjega zagrinjala in stopi tam na nasprotno plat, decussatio nervorum trochlearium. Na jasno pride živec ob frenulu sprednjega zagrinjala in se zavije, spremljajoč gyrus hippocampi, na spodnjo ploskev mo-žganjih ročic. Duro predre ob proc. clinoideus anterior, iz lobanje pa stopi skozi zgornjo orbitalno fisuro. Trochlearis je najdrobnejši lobanjskih živcev in je on edini, ki stopa na d or zal ni strani mozga na jasno.
V. N. trigeminus ima več jeder; jedra leže v sprednjem delu rombaste latvice in izhaja motorična portio minor iz medijalno ležečih, senzibilna portio major pa stopa v lateralno ležeča, jedra. Motorična_ porcija ima tudi mezencefalno jedro, nucleus radicis descendentis, za navzdolnjo notranjo, motorično trigeminovo korenino; jedro leži ob Sylvi-jevem akveduktu; senzibilna trigemi-nova porcija vstopa deloma tudi k posebnemu spinal-tiemu jedru, nucleus tractus, spinalis, in leži tractus spinalis n. trigemini (navzgornja senzibilna porcija) in nucleus tractus spinalis v lateralnih delih cervikalnega mozga, torej ob glavi zadešnjega (sivega) roga, ob tuberculum cinereum.
Motorično in senzibilno nitje prestopa skupaj skozi mostič. Ob vrhu temporalne piramide je pod (izven) duro cavum Meckeli, v tem ganglion semilunare Gas-
seri in ta ganglij je izvirišče senzibilnega nitja; motorično nitje je na bazalno plat senzibilnega le prislonjeno. Trigeminus zapušča lobanjo razcepljen v 3 veje.
VI. N. abducens. Jedro mu je vkladeno pod colliculus facialis in stopa njegovo nitje skozi'piramide na ven-tralno plat in se pokaže ob zadešnjem robu mostiča. Ob straneh slonila predre abducens duro in stopi pod oftal-mično veno v zgornjo orbitalno fisuro. Povedali smo že, da leži abducens v kavernozni krvnici.
VII. N. facialis ima jedro globlje kot abducens in nekoliko bolj lateralno. Nitje je usmerjeno najprej na medijalno plat in navzad in gre prav do pod vrhn*. plasti medijalne eminence, nato pa zavije čez abducen-tovo jedro navspred in navzdol (notranje koleno) facijala in se pokaže ob zadešnjem robu mostičevih ročic.
VIII. N. acusticus ima dvoje snopje; enemu je izvirišče ganglion spirale v polžku (cochlea), je torej kohle-arno snopje, nervus cochlearis; drugemu je ve-stibularni ganglij (ganglion vestibuläre) izvirišče, je torej vestibularno snopje, nervus vestibularis. Oba snopja stopata v mozeg skupno v vogalu, ki ga oklepajo mostičeve ročice in pa vezni sredež.
N. cochlearis stopa ob lateralni strani vrvastega snopja k sivim jedrom v tleh rombaste latvice in sicer gre z e n o porcijo k tuberculum acusticum, tam ima namreč svoj nucleus tuberculi acustici nazvan tudi nucleus m c_o chlearis dor sjari i s (iz tega jedra prihajajo tudi striae medullares acusticae); z drugo porcijo stopa tudi ob lateralni strani
vrvastega snopja k ventralnejše ležečemu jedru po imenu nucleus n. cochlearis ventralis.
Striae medullares areae aLhsticae so menda kortiko-petalno snopje, ki veže akustikova jedra s slušnim centrom v temporalni poli.
Drugo akustikovo snopje: vestibularno. snopje, stopa skozi vezni sredež prislonjeno ob m e d i j a 1 n o plat vrvastega snopja. N. vestibularis poišče na to svoja jedra in ta so: n u c le us n. vestibularis lateralis (Deiters), n u_c leus medialis (Schwalbe) in nucleus superior (Flechsig, Bechterew). N. ve-stibuiaris nam poroča o telesnem ravnovesju in je zvezan tudi s hrbtnim mozgom (radix descendens, fascicu-lus vestibulospinalis).
N. intermedius je pridružen VII. in VIII. živcu, je centripetalen in centrifugalen: podrobnosti niso še znane.
IX.	N. glossopharyngeus ima jedro v sprednjem koncu vagflvega jedra (ala cinerea) in prestopa tudi skupaj z vagom skozi vezni sredež. Glosofaringeju in vagu da je n 11 c 1 e n s a m h i g u u s. mofojično nitie. To jedro dobiš dorzalno od akcesorične olive v retikularni formaciji veznega sredeža.
Glossopharyngeus ima tudi spinalno- korenino (sen-.zihiini trgctus solitarius, ki poteka lateralno ob jedru, ki ga ima ala cinerea). Senzibilno nitje dobiva glossopharyngeus iz dveh ganglijev: g a n g 1 i o n superius (ni konstanten) leži tik ob (zunaj) duri; fossula petrosa je lož za g a n g 1 i o n petrosum, ki je konstanten.
Skozi foramen jugulare prestopa n. glossopharyn-geus pred vagom in ločen od vaga po vezivastem predelu.
X. N. vagus (senzibilni) stopa k jedru, ki ga ima ala cinerea; nitje ima za izvirišče ganglton jugulare vagi; nitju je pridruženo nävzgornje, respiracijsko snopje.
XI. N. accessorius (Willis-i) ima dvojen izvir;
1. Cerebralno snopje prihaja od vagovega jedra (nucleus ambiguus).
2. Spinalno snopje se zbira doli do 7. spinal-nega živca. Nitje se zajema iz sprednjega roga, stopa skozi obstransko spinalno snopje na prosto in se zbira v prosto navzgor potekajoč živec, ki leži- med zadešnjimi spinalnimi koreninami in lig. denticulatum.
Stopa za vertebralno arterijo skozi veliko okcipi-talno zijavko v lobanjo, pobere nitje prihajajoče iz veznega sredeža in stopi skozi jugularno zijavko' iz lobanje.
XII. N. hypoglossus ima jedro v razganjenem delu veznega sredeža; eminentia medialis pokriva to jedro; ta del rombaste latvice je znan kot trigonum hypoglossi (nucleus n. hypoglossi); iz mozga stopa hypoglossus med piramido in olivo. Nitje se zbere za vertebralno arterijo in stopi iz lobanje skozi canalis hypoglossi.
Periferne razmere cerebralnih živcev.
Trije cerebralni živci so v službi pri čutilih (ču-težih); ostali so centrifugalni=motorični ali pa centripe-talni=senzibilni.
Motorični so: oculomotorius, trochlearis, abducens, hypoglossus, accčssorius.
Motoričen in sekretoričen^ je le facialis.
Motoričen, sekretoričen in senzibilen je: trigeminus, glossopharyngeus in vagus.
I.	Nervi olfactorii.
V 2. vrstah stopajo iz nosne dupline skozi etmoidalne piške v lobanjo oz. v olfaktorijevo betico (bulbus olfactorius).
Medijalna vrsta prihaja od nosnega pretina, lateralna od obstranskega ostenja nosne dupline.
Živčne niti prihajajo iz globine sluznice ob zgornii in srednji nosni školjki; tam namreč so specifične zazna-valne celice (čutežne celice).
II.	N. opticus.
Vidni živec poteka od zrkla k optikovi zijavki (foramen opticum) in je pri tem lahno na lateralno plat zavit; spremlja ga a. ophthalmita. Opticus je cilindričen konopec; ovit je na tesno od opete mrene in leži v rokavčku iz pajčinaste mrene in iz dure in je krog njega spatium subdurale in subarachnoideale.
III.	N. oculomotorius.
Ta zalaga vse mišice v očesni duplini; izvzemi pa mišici obliquus superior in rectus lateralis. On stopa (skozi annulus tendineus communis Zinni) v medijalnem koncu zgornje orbitalne fisure v orbito in razpade lateralno ob optiku v dve veji.
Drobni ramus superior zalaga mišici rectus superior m levator palpebrae superioris.
Močnejši^ ramus inferior stopi pod vidnim živcem k mišicam rectus medialis, rectus inferior, obliquus inferior. Par kratkih krepkih vejic stopa v cilijarni ganglij m je radix brevis ganglij ciliaris.
IV. N. trochlearis.
Ta lezi ob stiku lateralne in zgornje stene kaver-nozne krvnice, lateralno od okulornotorija pa nad oftal-rrncno trigeminovo vejo in stopa skozi zgornjo orbitalno isuro (pa izven Zinn-ijevega obročka) v orbito. M. obli-Quus superior mu je poprišče.
V.	N. trigeminus.
„ , L veia Trigemina je senzibilna in ima poprišče v čelnem m nosnem delu obličja; 2. veja trigemina je senzibilna m ji je zgornja čeljust poprišče; 3. veja je deloma senzibilna za spodnjo čeljust, deloma je motorična in zadeva žvekalke.
Trigeminus ima v Meckel-ovem žepnu (cavum Meckeli) ganglij (ganglion Gasseri) in tam zagledaš tudi trigeminove tri veje, ki so: 1. nervus ophthalmicus;
2.	nervus maxillaris; 3. nervus mandibularis. Tretja veja je portio motoria (portio minor); nima zveze z ganglijem in je na Gasser-jev ganglij le prislonjena.
A.	Nervus ophthalmicus.
Ta veja je drobnejša od ostalih dveh. Leži v lateralni steni kavernozne krvnice pod trohlearom. V orbito jo pušča fissura orbitalis superior.
Pred fisuro se odcepi n. tentorii in se razvejči po tentoriju.
Približno v fisuri požene ofdalmična veja 3 odcepke:
1. n. lacrimalis; ta leži lateralno v orbiti; slediš mu do solzne žleze, v to stopi in gre še skozi njo do veznice in do zgornje veke. Ima anastomotično zvezo z zigomatikom (n. zygomaticus) od 2. trigeml-nove veje. Zygomaticus mu dovaja menda sekretorično nitje za solzno žlezo; to nitje bi bilo od intermedija (n. intermedius), vodil bi pa to nitje n. petrosus superficialis major od facijalovega kolenca v gagliom spheno-palatinum, tam bi pa preskočili dražljeji na n. maxillaris ozir. na n. zygomaticus.
2. n. fr.ontal is; ta poteka nad mišico levator palpebrae superior navspred in požene dve veji.	tjt	>>
a) N. supratrochlearis stopi nad trohleo iz orbite in se razvejči v koži veke in čela.	,1	,'Vta!
b) N. supraorbitalis stopi skozi supraorDt-talni foramen ozir. po supraorbitalni incizuri v kožo čela.
3. n. n a s o c i 1 i a r i s;V ta stopi prek čez opticus k medijalni orbitalni steni. Periferni del živca je znan kot nervus i n i r a t r.u c h 1 c a r i s , ki ima dva končnika ramiispalpebralis sup. in inferior. Nasociliaris požene te-le veje;
a)	n. ethmoidalis anterior; ta stopi skozi foramen ethmoidale ant. na sitko, poteka pod duro navspred in stopi skozi sitko v nosno duplino, kjer _ se razvejči po sluznici v nn. nasales anteriores (mediales in laterales); ena vejica n. nasalis externus, je pa namenjena koži na nosu.
b) n. ethmoidales posterior; je to drobna nit, ki ji moreš slediti skozi for. ethmoidale posterius k sluznici na zadešnjih etmoidalnih celicah in k sluznici sfenoidalne votline.
c) n. ciliares longi; 3 ali' 4 so in stopaio k zrklu.
d) radix longa ganglii ciliaris; je veja, ki stopa v
Ganglion ciliare.
Ganglion ciliare je približno 2 mm debela bunčica lateralno ob optiku in v zadešnji tretjini orbite ležeča. Iz cilijarnega ganglija prihajajo n. ciliares breves, stopijo skozi sklero v zrklo in so namenjeni za notranje dele zrkla.
Ganglion ciliare ima kot simpatikov ganglij 3 korenine:
radix brevis (od okulomotorija),
radix sympathica (plexus sympathicus art. ophthalmicae),
radix longa (nasociliaris trigemini).
B.	Nervus maxillaris.
Maxillaris stopa skozi foramen rotundum v pterigo-palatino tesnico (fossa pterygopalatina) in se v njej razvejči. Predno stopi v foramen rotundum odda še vejico za meninge: ramus meningeus medius.
Maxillaris ima te-le veje:
1.	n. z y g o m a t i c u s; ta stopa skozi ličnico v dvoje razcepljen; ena vejica gre skozi canalis zygo-
r
matico - temporalis, druga skozi canalis zygomatico-facialis. Poprišče jima je koža na licu in v sprednjem senčničnenj, delu.
2.	n. sVh-^ n o p a 1 a t i n i (1—3) stopajo v pterlgo-palatini tesnici od spodnjega roba maksilarnega živca k
Ganglion s p h e nt-o-p a 1 a t i n u m.
Ganglion Sphenopalatinum je simpatikov ganglij in je približno 4 mm velika nekoliko sploščena bunčica. Leži v pterigopalatini tesnici in ima 3 korenine:
a) senzibilno: n. sphen-o palatinus;
b) mot or ično:	n. petrosus superficialis major;
(n. petrosus superficialis major pride od facijalo-vega kolenca; je anastomotično vezan na n. petrosus superficialis minor; iz piramide stopi skozi hiatus canalis facialis in leže v sulcus n. petrosi superficialis majoris in gre na to skozi foramen lacerum v canalis pterygoideus Vidii.)
c) simpatikovo:	n. pe-t rosus profundus; ta prihaja iz simpatikovega prepleta ob notranji karotidi, stopi tudi v prej-le omenjeni canalis pterygoideus (Vidii), in sreča tam motorično korenino (petrosus superficialis major). Oba nn. petrosi skupaj sta to, kar imenujemo n. canalis pterygoidei, ki se vgrežne v ganglion sphenopalatinum.
Veje tega ganglija so:
a)	n n. nasales posteriores superiores, ki stopajo skozi for. sphenopalatinum v nosno duplino; eden njih je n. n a s o p a 1 a t i n u s (S c a r p a e), ki
poteka poševno navzdol čez ralo In ki stopi skozi canalis incisivus k sprednjemu delu trdega nebesa in se tam tudi s trigeminom (r. III) prepleta. Nekaj teh vej stopa kot n. nasales posteriores inferiores skozi piške v perpendikularni steni nebes-nice k spodnji nosni školjki.
ß) n. palatini, ki stopajo skozi canalis pterygo-palatinus naravnost navzdol in k nebesu.
3.	N. infraorfriijujis je končnik II. trigeminove veje; leži v infraorbitalnem kanalu in zalaga zobe v zgornji čeljusti in kožo ob tej.
a) N n. alveolares superiores anteriores in posteriores leže v canales alveolares in spletajo plexus dentalis superior, ki ima rami dentales in gingivales.
b) Po izstopu iz infraorbitalnega kanala se razvejči po koži; vejice so znane kot r. palpebrales inferiores, r. nasales externi ter r. labiales superiores.
C.	N. m a n d i b u 1 a r i s.
Ta je po kvaliteti dvojen: motoričen (portio minor) in senzibilen (ganglion Gasseri). Lobanjo zapusti skozi foramen ovale; koj pod to zijavko se odcepi od njega droben ~n.’”spinosus (ta dobi še vejico od otičnega ganglija), ki stopi skozi foramen spinosum nazaj v lobanjo.
Ostale veje:
i.N—a_ULxi o-ud-o -Le nipji-Ladi s;l ta ima dve korenini, ž njima objame arterijo meningea media, poteka proti sklepovni glavici spodnje čeljustnice na to jo pa
zavije za čeljustničnim sklepom navzgor spremljajoč arterijo temporalis superficialis. Po poti se tako-le razvejči:
Z facijalom ga zvežejo rami anastomotici. Facialis dobi na ta način senzibilno nitje-
Rami parotidei je sekretorično za parotis namenjeno nitje (glossopharyngeus-ganglion oticum).
Rami auriculares et temporales za kožo ob ušesu in na sencih.
N. meatus auditorii externi za vnanji sluhovod; oddaja tudi ramus membranae tympani.
Nadaljnja veja mandibulara je n. b u c c i n a t o -r+u-s poteka čez m. buccinator in zalaga sluznico v licu. Senzibilen živec! Potem:
N. m a s s e t e r i c u s gre (čez m. pterygoideus externus) skozi izrezo med artikularnim in koronoidnim čeljustničnim odraslekom in (motorično) zadeva m. maseter.
N. tem n o r a 1 e s _ profundi zadevajo (motorično) m. temporalis.
N. pterygoideus externus. (M. pteryg. ext.)
N. pterygoideus internus. (M. pteryg.
int.)
N. lingualis je ena končina III. trigeminove veje. Poteka navzdolno (pokriva ga m. pterygoideus externus) in stopi med čeljustnično vejo in m. pterygoideus internus ob lateralno plat stiloglosa in potem na-vspred v tla ustne dupline. Tu gre preko njega ductus submaxillaris (Wharthoni). Na mišici pterygoideus in-
ternus ležečemu lingvalu se pridruži chorda tym-P a n i.
Lingualis ima te-le veje:
N n. submaxillares vstopajo v ganglion sub-maxillare; v njih poteka nitje, ki ga je'pridodala chorda.
Rami linguales so krajni končki lingvala v jeziku.
N. a 1 v e o 1 a ris_ .i n f e r Lo r je druga končina mandibulara; leži za lingvalom in stopi v canalis mandibulae.
N. mylohyoideus je veja, ki se odcepi pred vstopom v mandibularni kanal; ta veja leži v sulcus mylohyoideus in zadeva (motorično) sprednjo glavo digastrika in m. mylohyoideus.
N. dentales^ zalagajo zobe v spodnji čeljustnici.
N. mentalisgje krajni končnik, ki se pokaže v for. mentale in ki zalaga spodnjo ustnico in bradelj.
Ganglion submaxillare.
Ganglion submaxillare je simpatikov ganglij, ki leži v dnesu ustne dupline tik pred m. pterygoideus internus pod lingvalom na submaksilarni žlezi in medi-jalno ob njej. Sekretorično in senzibilno nitje mu privajajo nn. submaxillares, s simpatikovim nitjem ga pa zalaga plexus arteriae maxillaris externae.
To so korenine tega ganglija; veje ganglija so; rami s n b m axillares za submaksilarno žlezo in n n. s u b 1 ip g u a 1 e s , ki zalagajo sluznico na dnu ustne dupline.
Ganglion oticum
je tretji večji simpatikov ganglij, ki je vvrščen v trige-minove veje, in je ta ganglij v področju III. trigeminove veje. Leži ob medijalni plati te veje, lateralno ob hru-stančastem delu Eustachi-jeve troblje in tik pod foramen ovale.
Ganglij zalagajo:
n. pterygoideus int. z motoričnim
n. petrosus super f. minor (n. glossopha-ryngeus) ssekretoričnim in senzibilnim
plexus sympathicus arteriae menin-geae mediae pa s simpatikovim nitjem.
Ganglion oticum oddaja:
N. tensoris veli palatini.
N. tensoris tympa-ni.
N. sphenoidales; lateralis se vtaplja v ganglion semilunare, medialis stopi po canalis pterygoideus k ganglion sphenopalatinum.
VI.	N. abducens.
Ta stopi skozi zgornjo orbitalno fisuro v orbito in zalaga m. rectus lateralis (motorično).
VIL N. facialis.
N. facialis stopi iz možgan ob zadešnjem robu mostiča in stopi v spremstvu akustika v porus acusticus internus.
Acusticus in facialis se v dnu sluhovoda ločita. Facialis stopi v canalis Fallopii, ob hiatus canalis facialis ima kolence (geniculum) in jo zavije lateralno.
Ganglion geniculi spada k intermediju, ki ima tudi senzibilno porcijo. Facialis stopi skozi foramen stylomastoideum na jasno, stopi usločen skozi parotis v lice in razplete tam svoje končnike v plexus paroti-deus. Facialis zalaga mimično mišičje; 's trigeminom ima par anastomoz.
Snpsmj
Snpsmn
M. a. u
Tr
FG
Ftm Fsm ^
LEGEN Dft: 1. Canalis facialis. 2. Canaliculus tympanicus, a = eminentia pyramidalis, b = canalic. chordae tympani c = n. petrosus superf. major, d == canalic. mastoideus. M. a. i. = meatus acusticus inter. Tr. = (membrana tympani =) bobnilo. F. G. = fissura Glaseri. FI p. = fossula petrosa. Fp == fossa petrosa. Ftm = fissura tympano-mastoidea. Fsm = for. stylomastoideum.
A. Še v oklepu facijalnega kanala poženejo iz fa-cijala tele veje:
1. n. petrosus superficialis major se odcepi pri kolencu in se vtaplja — to smo že omenili — v ganglion sphenopalatinum;
2. anastomoza k n. petrosus superficialis minor; ta anastomoza veže facijalovo kolence in n. (plexus) tympanicus, ki ga vidiš stopiti na zgornjo ploskev piramide, kjer dobi ime n. petr. superf. minor;
3. n. stapedius; zalaga m- stapedius;
4. chorda tympani; ta se odcepi od facijala tik nad foramen stylomastoideum, poteka po posebnem kanalčku v bobnico, tu leži blizu bobnila (med ročajem kladveca in dolgim odraslekom nakovalca). Chorda zapusti bobnič skozi petrotimpanično (Qlaser-jevo) fisuro in stopi (ob medijalni plati živca n. alveolaris inferior) k lingvalu.
Chorda je torej anastomoza med lingvalom hi faci-jalom in je kaj komplicirana tvorba. Po kordi dobiva lingualis (od intermedija) sekretorično nitje za subma-xillaris in sublingualis; iz jezika zopet gre po kordi senzibilno nitje v facijala; to nitje leži pozneje v nitju živca n. petrosus superficialis major in pride tako v ganglion sphenopalatinum, od tod v II. trigeminovo vejo in po tej pridejo zaznave v možgane(?).
B. Facialis stopi skozi foramen stylomastoideum na jasno in odda:
5. n. auricularis posterior, ki zavije kar navzad in ob stran in ki poteka približno v sredini med
uhliem in koščeno kepo (proc. mastoideus) navzgor in ki zalaga m. occipitalis in auricularis posterior.
6. r. stylohyoideus in r. digastricus za mišico stylohyoideus in za zadešnjo glavo digastrika.
C.	Končniki facijala:
7. rami temporales stopajo čez lični mostiček, zalagajo sprednje mišice za uhalo in še m. frontalis in orbicularis oculi;
8. rami zygomatici stopajo preko ličnice (os zygomaticum) k mišici orbicularis oculi;
9. rami buccales za m. buccinator in za mišice v zgornji ustnici;
10. ramus marginalis 'mandibulae poteka vzdolž ob robu spodnje čeljustnice in zalaga mišičje ob bradlju in v spodnji ustnici;
11. ramus colli poteka od vogala spodnje čeljustnice navzdol k platizmi; se veže z n. cutaneus colli; ta anastomoza je znana kot ansa superficialis colli.
Dognali so, da zalagata levator veli palatini glosso-pharyngeus in vagus (plexus pharyngeus) ne pa facialis. Popravi torej napačno napovedbo pri opisu leva-torja. (Drobje.).
VIII.	N. acusticus.
Acusticus in facialis potekata skupaj po notranjem sluhovodu; na dnu sluhovoda se acusticus razcepi: ena veja se imenuje vestibularna, druga kohlearna, n. vesti-bularis, n. cochlearis (glej še čutila).
IX.	N. glossopharyngeus.
N. glossopharyngeus imä motorično, sekretorično in senzibilno nitje. V foramen jugulare ima vkladen neznatni (in nekonstantni) g a n g 1 i o n jugulare (s. superius), nato pa ima vkladen konstantni in večji ganglion petrosum. Ganglija sta zgrajena liki spinalni gangliji.
Motorično in sekretorično nitje torej ne vstopa v ganglija. Živec poteka od jugularne zijavke navzdol, leži pred vagom, dospe nato med notranjo karotis in med m. j stylopharyngeus in stopi — še dalje spodaj — med mi-f šicama stylopharyngeus in styloglossus v koren jezika.
Veje:
1.	N. tympanicus leži v canaliculus tympanicus, stopi na medijalno steno bobniča in je poglavitni živec za plexus tympanicus (Jacobsoni). N. tympanicus vodi tudi sekretorično nitje za parotis.
V Jacobson-ov timpanični pletež stopata tudi
n. caroticotympanicus superior in inferior. Je to nekaj simpatikovih niti, ki jih požene plexus caroticus internus skozi canaliculi carotico-tym-panici v bobnico. Plexus tympanicus zalaga (senzibilno) tudi sluznico medijalnega dela Eustachi-jeve tube (ramus tubae).
N. petrosus superficialis minor je tisti del timpaničnega živca, ki je stopil skozi hiatus canalis facialis na piramido in ki se vtaplja (skozi sfenopetro-zno fisuro ali pa skozi poseben canaliculus innominatus) v ganglion oticum.
2. Rami anastomotici vežejo n. glossopha-ryngeus in vagus in glossopharyngeus ter ramus diga-stricus n. facialis.	/
3. Rami pharyngei gredo v plexus pharyn-geus.
4. Ramus stylopharyngeus za m. stylo-pharyngeus.
5. Rami linguales so končine IX. lobanjskega živca, ,ki zalagajo z okusnim nitjem jezični koren tj.e do vtisnjenih papil (papillae vallatae).
6. Rami tonsillares se odcepljajo približno ob zadešnjem- robu stiloglosa in zalagajo goltne bezgavke in pa sprednji nebesni lok.
X.	N. vagus.
N. vagus ima v foramen jugulare ganglion jugulare; pod jugularno zijavko stopi: "vanj ramus internuš accessorii in se vagus koj na to z nova napne v SangliQn nodosum. Ramus anastomoticus veže vagus in glossopharyngeus; rami communicantes vežejo vagus in obkrajno tvestje simpatika; ramus internus accessorii, ki smo ga že omenili prinaša v vagus motorično komponento.
Vagus leži sredi med karotis in jugularno veno in poteka ž njima navzdol k zgornji aperturi koša, kjer ga dobiš med arterijo subclavia in med veno anonyma. Od tu krene vagus na zadešnjo plat sapnikovih vej in sicer zavije na desni preko subklavije, na levi preko Botalli-jevega voda (ductus arteriosus).
\ , feC*** h*
Na teh točkah se odcepi od vaga n. laryngeus inf. Desni vagus je sprednji prsni steni bližji kot levi. Vagus poteka ob požiralu navzdol k želodcu in se v tem raz-vejči. Dolgost živca ti bo	umevna, če pomisliš	da so
ležali pri embriju	organi,	ki jih	zalaga vagus,	visoko
gori v vratu.
Vagove veje:
1. Ramus meningeus se vrne skozi foramen jugulare v lobanjo.
2. Ramus auricularis stopi v canaliculus mastoideus, stopi na dan ' v timpanomastoidni fisuri in zalaga kožo v vnanjem sluhovodu. Je to edini za-hkožni živec, ki je cerebralen in ki ni veja trigemina.
3. Rami pharyngei (navadno 2) prihajajo od nodoznega ganglija; z vejami' glosofaringeja in sim-patika se spletajo v plexus pharyngeus- '
4. N. laryngeus superior prihaja od nodoznega ganglija,	poteka	pošev	navzdol in medijalno
ob arteriji carotis	in požene dve	veji:
a) ena, ramus externus, leže na constrictor pharyngis ■ inferior in zalaga m. tricothyreoideusj ta ramus externus oddaja še poseben oviren živec za srce: n. depressor cordis.
b) druga veja, ramus internus, spremlja arterijo thyreoidea superior, stopi skozi tireohioidno membrano in ga dobiš na to v posebni sluznični gubi (plica n. laryngei) v jabolku. R. internus zalaga sluznico ob vhodu v jabolko dol do razporka. On in laryngeus inferior sta vezana po anastomozi.
5. Rami cardiaci (superiores) potekajo navzdol ob arteriji carotis communis in spletajo s slm-patikom plexus cardiacus.
Rami cardiaci inferiores prihajajo le deloma od vagovega debla, deloma pa od sledeče _ vagove veje:
6. N. recurrens s. laryngeus inferior,, ki se odcepi od vaga v košu in sicer: ^jes«rie~03cepf ob ductus Botalli, jo zavije za ductus arter, in leže v
«6 žleb med požiralom in sapnikom in gre navzgor; _)e-vi recurrens se odcepi tam, kjer križa vagus subklavijo, zavije za subklavijo, leže v desni žleb med požiralom in sapnikom in gre navzgor. Recurrens zalaga po poti požiralo in sapnik, stopi nato skozi constrictor pharyngis inferior v jabolko in zalaga (motorično) mišičje v jabolku in (senzibilno) sluznico glasilk in pod glasilkama.
7. Rami bronchiales, senzibilni in motorični, za sapnikove veje.
C h o r d a e o e s o p h a g e a e . a n t e r i o r in posterior, sta (podaljšana) vagova debla in ie za-dešnja chorda podaljšan desni, sprednja chorda pa podaljšan levi vagus. Ta dva živčna konopca se razpletata in z nova vežeta in nastane tako plexus oeso- | phageus, ki zalaga požiralo z vejicami (rami oeso- i phagei).
8. Rami gastrici so vagove končine; s sim-patikom se spletajo v plexus gastricus anterior in posterior. Anterior ima pred vsem nitje levega vaga, posterior päT~3esnega; anterior zalaga tudi jetra (rami hepatici); posterior ima rami coeliaci, ki gredo ob levi gastflcni arteriji v gangliji coeliaca, potem ob zgornji
mezenterijalni arteriji k ozkemu črevesu; nekaj vejic gre tudi v vranco, rami lienales in pa v ledvice, rami renales; vse te veje anastomozirajo seveda s sim-patikom.
XI. N. accessorius.
Actessorius stopa (za vagom) skozi foramen jugulare in požene dve veji.
1.	Ramus internus (drobnejša veja) stopi v vagus nad ganglion nodosum in poteka v nitju farin-gejalnih, laringejalnili in kardijalnih vagovih vej.
R. e x t e r n u s stopi pred notranjo jugularno veno ali pa za njo pošev navzad, stopi skozi sternocleido-mastoideus — in ga tudi delno založi — in se poda v mišico trapezius.
XII. Hypoglossus.
Hypoglossus stopi skozi canalis hypoglossi iz lobanje; leži najprej tik za vagom, stopi na lateralno plat vaga in na lateralno plat arterije carotis in notranje jugularne vene in poteka vsločeno navspred k jeziku.
Z lateralne strani ga zakriva m. stylohyoideus in venter | posterior digastrici.
Hypoglossus anastomozira z ganglion cervicale superius, z ganglion nodosum vagi, predvsem pa s cervi-kalnimi živci, ki mu dovajajo nitje za m. m. thyreohyo-ideus, omohyoideus, sternohyoideus, sternothyreoideus, geniohyoideus.
Veje:
Ramus d es c endens se pokaže koj ob po-četku loka ta leži v njem skorej le cervikalno nitje. Ta ramus descendens anastomozira na ogrinjalki velikih vratnih žil s cervikalnimi živci in je anastomoza znana kot ansa hypoglossi. Ta petlja zalaga (motorično) že poprej naštete detractores laryngis.
Ramus thyreohyoideus.
Rami linguales so koncmlfi hipoglosa; pokriva jih mylohyoideus, leže pa (lateralno) na m. liyoglossus.
II. Živci hrbtnega mozga.
Živčni korenini (glej str. 295) se združite v kratko deblo, ki pa skorej razpade v jamus posterior in anterior. Vsak ramus anterior požene koj, ko se osamosvoji, vejo k vstričnemu segmentalnemu simpatikovemu gangliju in ta veja je ramus visceralis spinal-nega živca. Tudi r. meningeus se zveže s sim-patikom potem pa se vrne in stopi skozi foramen inter-vertebrale v hrbtenico nazaj.
Rami anteriores thoracales ostanejo samostojni; r. anteriores cervicales, lumbales, sacrales se pa vežejo v pleteže. Rami anteriores zalagajo kožo, mišičje trupa (ne pa hrbtovo mišičje), udov, nekaj mišic ob drobju in v uropoetičnem sistemu in zalagajo mišice ob uro-genitalnem traktu.
Rami spinales posteriores so drobnejši! kot r. anteriores; pri prvih treh cervikalnih živcih so pa rr. posteriores obilnejši.
Rami posteriores zalagajo hrbtovo mišičje in kožo nad tem mišičjem.
Poprišče vseh spinalnih živcev omejiš z zgornje strani po črti, ki jo potegni od temena čez uhalo do vstopa v vnanji sluhovod potem pa preko parotideo-maseteričen okoliš na bradelj.
Spinalnih živcev je 31 (tudi 32) parov. Mozgu na vratu jih pritiče 8: nn. cervicales (c I—VIII); mozgu v prsih 12; nn. thoracales (th. I—XII); v ledovjü imamo 5 živčnih parov; nn. lumbales (1. I—V); kavdalno od ledovnih živcev prestopajo sakralni živci: 5 n. sacrales (s I—V) in pa 1 ali 2 nervi coccygei.
Cervikalni živci.
Prvi cervikalni živec stopi iz hrbteničnega kanala med zaglavnico in noscem (atlas), drugi pa med noscem in okretačem. Ta in oni stopi ob zadešnji plati obstranskih nosčevih mas (massae lat. atlantis) iz hrbtenice. Zadnii cervikalni živec stopi na jasno med zadnjim cervikalnim in prvim torakalnim vretencem.
Rami posteriores (cervicales) zalagajo hrbtovo mišičje? stopijo skozi trapezius in zalagajo kožo kot me-dijalna in lateralna (zahkožna) k o n č i n a.
N. suboccipitalis je I. ramus posterior; zalaga skupino malih mišic pod glavo.
X.	o e e i p i t a I i s major je drugi r. posterior; zalaga longissimus capitis, stopi na to skozi trapezius in se razv.ejči v spremstvu okcipitalne arterije kot zahkožni živec po zaglavju gor do temena.
Plexus cervicalis.
Rami anteriores cervicales se vežejo v pleteže; prvi štiri e spletejo plexus cervicalis, spodnji štirje pa spletejo mogočnejši plexus brachialis.
Plexus cervicalis požene te-le veje;
a) Zahkožne veje:
Nervus occipitalis minor stopi na jasno nekoliko nad sredo zadešnjega roba mišice sterno-cleidomastoideus (punctum nervosum) ter zalaga kožo ob lateralni strani zaglavja in na sencih.
N. auricularis m a g n u s se pokaže ob za-dešnjem robu sprednje vrtilke glave (sternocleidomasto-ideus) in poteka čez njo navzgor k zadešnji plati uhala in h koži za ušesom. Njegov ramus anterior sega tudi v kožo nad obušesno slinavko.
N. (cutaneus)colli stopi na jasno tik pod prejšnjim in se razcepi v zgornje in spodnje veje (rami superiores in inferiores); te veje potekajo navspred preko vrtilke glave, stopijo skozi platysma in zalagajo * kožo spredaj na vratu.
N n. supracla vi culares; poznamo sprednje, srednje in zadešnje; vse te veje Stopijo med vrtilko in trapezijem v trigonum colli laterale in zalagajo kožo na rami, nad trigonum laterale in (sprednji) stopijo tudi čez klavikulo in založe kožo na prsih.
b) Zahmišične veje;
Plexus cervicalis požene za nekatere mišice na vratu direktne veje, tako za globoko ležeče vratne mišice in pa za nekatere visceralne mišice (rectus capitis
lat., r. capitis ant., longus cap., longus colli, scalenus e; medius, levator	scapulae,	intertransversarii	ant. ' —
iji Sternocleidomastoideus; trapezius). s Nekaj cervikalnega nitja stopi v lobanjo — to smo že slišali — in stopi na jasno v hipoglosu in akcesoriju. Hypoglossus izloči to nitje na vratu kot ramus de-, scen d en s, ki se zveže z direktnim cervikalnim nitjem v anastomozo (ansa hypogloss i).
N. p h r e n i c u s vodi	po	večini nitje 4.	cervikaL
nega živca (pa	tudi nitje	iz	5. c.), leže na	scalenus
anterior, stopi skozi zgornjo aperturo v koš, stopi pred arterijo subclavia in poteka v sprednjem medijastinu k perikardu.
Leži med perikardijalno plevro in perikardom in zalaga perikard	in plevro	s	čutežnimi živci. Desni
phrenicus leži globlje v košu kot levi in stopi desni n. phrenicus v prepono ob spodnji kavi (v. cava inf.), levi pa v bližini srčne konice. V preponi se živca med-seboj združita in sta po drobnih anastomozah, rami phrenicoabdominales, vezana tudi na plexus coeliacus,
Plexus brachialis.
Plexus brachialis spletejo sprednje (ventralne) veje štirih spodnjih cervikalnih živcev in pa skoraj ves ramus ant. (ventralis) n. thoracajis I. Plexus stopi na jasno skozi zadešnji presledek med skaleni, obda kot opletje arterijo axillaris in se na to (pod m. pectoralis minor) zbere v tri debla.
Plexus brachialis ima supraklavikulären in infra-klavikularen odsek. Supraklavikularni odsek oddaja
živce kar kratkim potom in direktno obramenskim mišicam; infraklavikularni odsek je namenjen zgornjemu udu, ki ga zalaga po dolgih končinah pleteža.
A. Živci za obramensko mišičje:
1. N. subclavius (m. subclavius).
2. N n. t h o ra c a 1 e s anteriores (navadno dva za m. pectoralis minor in major).
3. N. t h o racali s longus poteka v pazdušni črti k m. serratus ant.
4. N n. s u b s c a p u 1 a r e s (m. subscapularis, latis-simus dorsi, teres major). Najdaljši subscapularis stopa v mišico latissimus in ima ime n. thoracodorsalis-
5. N. s u p r a s c a p u 1 a r i s; spremlja arterijo transversa scapulae in stopi (pod lig. transversum) skozi skapularno incizuro k mišicama supra- in infraspinatus.
6. N. dorsalis Scapulae spremlja ramus descendens art. transversae colli in zalaga m. rhomboideus (in spodnji jezik m. levator scapulae).
B.	Veje za 1 e h t:
Plexus brachialis se zbere pod klavikulo v tri po-vezke, ki znova medseboj anastomozirajo in nastane tako nekaka pletenica ob arteriji axillaris.
Eden povezkov leži za art. axillaris, eden medi-jalno, eden lateralno ob arteriji.
Lateralni povezek se razcepi: v n. musculocutaneus in v lateralno korenino medijana.
M e d i j a 1 n i povezek se razcepi v n. cutaneus brachii medialis,
n. cutaneus antibrachii medialis, n. ulnaris in v
medijalno (spodnjo C 8 th I.) korenino medijana.
Za deš n jj povezek (fasciculus posterior) se razcepi v
n. axillaris in v
n. radialis.
1. N, m u s c u 1 o c u t a n e u s stopi skozi meso m. coracobrachialis, leže med m. biceps in brachialis in stopi v predkomolcu (fossa cubiti) v sulcus bicipitalis lateralis pod kožo. Od te točke navzdol je znan kot nervus cutaneus antibrachii lateralis; kot tak spremlja cefalično veno in je 'zahkožen živec za palmarno in radijalno stran podlehti. Musculocutaneus zadeva motorične mišice: biceps, coracobrachialis in brachialis-
2.	JN. medianus- Na nadlehti ga dobiš najprej pred arterijo, v oddaljenem delu nadlehti leži medijalno ob arteriji, stopi v predkomolec, stopi skozi pronator teres, leže med mišici flexor sublimis in profundus ter stopi pod lig. carpi transversum v dlan.
Medianus zalaga vse vpogibalke na podlehti (izvzemi: flexor carpi ulnaris in portio ulnaris flex. digitorum profundi), zalaga mišično kepo ob palcu (izvzemi adductop pollicis in caput prof. flexoris pollicis brevis) zalaga Ati (radijalne) lumbricales in je zahkožni živec za palmarno plat tenarja, za palmarno plat prvih treh prstov in za radijalno plat 4. prsta.
in ima ta zahkožni živec poprišče v koži na radijalni dorzalni plati roke.
Zahmišični del radijala zalaga iztezalke na lehti; zalaga torej triceps, iztezalke prstov in supinatorje. Za-hkožno nitje radijala zalaga zadešnjo plat nadlehti, izte-zalno plat podlehti in radijalno polovico hrbtišča roke.
Nitje stopa v poprišča po teh le vejah:
Rami m u s c u 1 a r e s (za triceps in anconaeus).
R a m u s profundus ima rami musculares (za supinator, extensor carpi radialis brevis, ext. digitorum communis, e. digiti V. proprius, e, carpi ulnaris, abd. pollicis longus, ext. pollicis in indicis proprius) in pa en n. interosseus antibrachii dorsalis, ki se razvejči po kosteh in vezeh podlehti in roke.
N. cutaneus antibrachii dorsalis pri-hajätz sulcus radialis in je zahkožni živec radijalne plati podlehti.
Nervi digitales dorsales se izdrahajo iz superficijalne veje ob spodnjem koncu radija in zalagajo palec, kazalec in radijalno plat sredinca.
j  -	\
Zahkožni živci so si prste tako-le razdelili:
Srednjo in končno falango tročlenih prstov zalagajo tudi na dorzalni plati volarni živci.
Palec ima dvoje zahkožnih živcev: volarni prihajajo od medijana, dorzalni od radijala.
Prav tako je s kazalcem.
Sredinec dobiva volarne zahkožne živce od medijana; dorzalne zahkožne živce ima na radijalni plati od radijala na ulnarni plati od ulnara.
Za vse to :ima medianus te-le veje:
Rami musculares so za mišic,e v podlehti in dlani.
N. interosseus volaris spremlja arterijo istega imena in zalaga mišico pronator quadratus.
Ramus palmaris je za -kožo na dlani.
N., digitale s volare s proprii je 7 zahkož-nih končnikov medijana. Dobiš jih ob straneh prvih treh prstov in na radijalni strani 4. prsta; ti zahkožni živci zalagajo tudi končni falangi teh prstov z dorzalne plati.
3. N. cutaneus brachii medialis dobi v pazduhi od 2. in 3. interkostalnega živca še n. i n t e r -c o s t o b r a c h i a 1 i s in je zahkožni živec za medijalno plat nadlehti.
4. N. cutaneus a n t i b r a c h i i medialis se razcepi jr ramus volaris (leži na lacertus fibro-sus) in r. ulnaris (leži na medijalneni epikondilu), zahkožni živec je za volarno in ulnarno plat podlehti približno do uinarne betice.
5- _ N. njjia r i s je podaljšek medijalnega povezka in stopa skozi septum intermusculare mediale na za-dešnjo plat k medijalnemu epikondilu.
Tu leže v zanj pripravljeni žleb, kjer počiva navadno na sluzinastem mešičku; nato stopi med glavama ulnarnega karpalnega fleksorja na podleht, leže med m. flexor carpi ulnaris in flexor sublimis in spremlja ulnarno arterijo do lig. carpi transversum in stopi čez ta liga-ment (radijalno od os pisiforme) v dlan. Ulnaris zalaga flexor carpi ulnaris, mišice hipotenarja, 4 ti lumbricalis, mm. interossei in m. adductor pollicis.
Prstanec ima radijalno in volarno zahkožne živce od medijana, ulnarno in dorzalno pa od ulnara.
Mezinec dobiva vse zahkožne živce od ulnara.
Torakalni živci.
Mišičje in kožo ob trupu zalagajo torakalni živci; dvanajst jih je.
Rami posteriores nn. thoracalium zalagajo hrbtovo mišičje po lateralni in po medijalni veji, r a m u s lateralis in medialis; del teh vej se odcepi, stopi pod kožo in ga vidiš kot ramus cutaneus lateralis, in r. cutaneus medialis.
Rami anteriores nn. thoracalium se imenujejo tudi n. intercostales. Leže v presledkih med rebri in jih odeva (z notranje plati) najprej le pleura in fascia endothora-cica; pozneje stopijo interkostalni živci med interko-stalni mišici (zgornji živci) oz. med obliquus int. in transversus (spodnji intercostales) in potekajo navspred.
Spodnjih šest interkostalnih živcev zalaga m. rectus abdominis in široke trebušne mišice.
Intercostales zalagajo vse mišice ob katerih potekajo (mm. intercostales ext.; interni; subcostales; levatores costarum!; serratus post. sup, serratus post. inf.!; transversus thoracis).
Razun teh zahmišičnih vej požene vsak intercosta-lis še dva zahkožna poganjka, rami perforantes.
Eden od teh a) ramus cutaneus lateralis se pokaže v zadešnji pazušni črti med jeziki sprednjega serata (zgoraj) oz. ob latissimus dorsi (spodaj) pod kožo
I	*	V/
Ulnaris ima tudi zahkožno nitje za ulnarno plat četrtega prsta, za obe plati petega prsta, za dorzalno plat četrtega in petega prsta, pa tudi še za ulnarno plat tretjega prsta (pri zahkožnih živcih prstov niso razmere preveč konstantne), j Vse to doseže ulnaris po teh-le vejah:
R a m u s dorsalis manus stopi izpod kite ul-narnega karpalnega fleksorja na hrbtno plat roke in razpade v 5 živcev: nervi digitales dorsales proprii.
Ramus cutaneus palmaris (za hypothe-nar).
3 rami digitales volares proprii (za
IV.	in V. prst).
Ramus profundus (za m. interossei).
6...-R axillar!s-; spremlja arterijo circumflexa humeri posterior skozi lateralno okno v pazuhi in stopi pod m. deltoideus.
Dve .veji ima: eno zahmišično (deltoideus in teres minor) eno zahkožno: nervus cutaneus brachii lateralis za h koži ob strani ramena in na plečih.
7.JSL ra «Malis stopi skozi razporek v tricepsu v žleb (sulcus radinlis) na zadešnji plati nadlehtnice in stopi na jasno v radijalni kubitalni brazdi med miš. brachialis in brachioradialis. Na tem potu spremlja najprej arterijo profunda brachii, pozneje arterijo collateralis radialis. V predkomolcu razpade v ramus profundus in superficialis. Superficialis leže pod m. brachioradialis
r
in se razcepi ponovno v dvoje: v po en ramus anterior in po en ramus posterior.
I.	intercostalis nima zahkožne lateralne veje, ker je poprišče za to vejo zaslonjeno po mišičju ob ramenskem obroču. II. časih še III. intercostalis požene močno lateralno zahkožno vejo v pazuho, ta veja odda n. iji t e r -costobrachialis, ki se vtopi v r.. cutaneus brachii medialis-
Drug ramus perforans je b) ramus cutaneus anterior. Zgornje teh sprednjih zahkožnih vej stopijo na jasno ob robu prsnice (r. cut. ant. pectoralis; pri ženski tudi rami mammarii mediales); spodnje teh sprednjih zahkožnih vej se razcepijo in stopajo njih vejice skozi rectus abdominis, skozi njegovo ogrinjalko, skozi belo plest te ogrinjalke (linea alba), skozi aponevrozo miš. obliquus externus h koži.
Ledveni in sakralni živci.
O rami posteriores ledvenih živcev je v bistvu prav to povedati, kar o torakalnih živcih; njih zahkožne veje zalagajo gozo kot nervi clunium superiores.
Rami posteriores sakralnih živcev oddajajo zahmi-šične veje v meso dolgih hrbtovih mišic, zahkožne veje pa oddajajo v križ in v kožo nad gozo n. clunium medii.
Rami anteriores lumbales (foramina intervertebra-lia) spletejo plexus lumbalis; rami anteriores sacrales
(for. sacralia ant.) spletejo plexus sacralis.
Ramus anterior n. coccygei (hiatus sacralis; stopi navspred skozi lig. sacrospinosum oz. m. coccygeus) stopi v sakralni pletež.
Sploh anastomozirajo te veje na gosto medseboj tako, da govorimo kar splošno o plexus lumbosacralis in govorilno potem po potrebi o lumbalnem, sakralnem, pudendalnem, kokcigealnem pletežu.
Plexus lumbalis-
Rami musculares (intertransversarii laterales, quadratus lumborum, psoas major, psoas minor).
N i 1 i o h v n n g a s t r i c u s leže poševno na m. quadratus lumborum (za ledvice), stopi med m. transversus in obliquus int., gre navspred ter se pokaže kot ramus cutaneus anterior nad obročkom v zrasteh, oz. kot ranius cutaneus lateralis pod kožo ob kolku.
M i I; n i n g n i n a 1 i s prihaja ali prav iz ledvenega pleteža ali pa je iliohipogastrikova veja. Ima rami musculares (široke trebušne mišice) in zahkožne veje za mons pubis in za scrotum (rami scrotales, labiales anteriores).
N. genitofemoralis dobiva nitje pred vsem iz segmenta h in ima dve veji, ki jih pogosto že prav zgodaj požene. /t. ti	j
a) N. 1 u m b o - i*n g u i n a 1 i s stopi izpod Pouparta h koži ob notranji plati stegna. ,	^	4 , v
b) N. spermaticus exterus spremlja semensko povesmo skozi kanal v zrasteh in zalaga zavi-
jače moda (pa tudi obliquus internus, transversus, cre-master in tunica dartos dobivajo od njega zahmišično nitje).
N. cutaneus femoris,, La,t e r a 1 i s se spne čez m. iliacus, stopi skozi trebušno steno ob sprednjem zgornjem ledničnem trnu in se na to razplete po koži na vnanji plati stegna.
„N. o b i ii r a t o r iu s stopi do terminalne črte navzdol, gre ob zgibku navspred in stopi iz medenice skozi canalis obturatorius. Dve veji ima: globoka veja zalaga obturator ext. in adductor magnus in sklep v kolku: vrhnja veja je zahmišična (ostali adduktorji, pectineus, gracilis) in zahkožna za medijalno plat stegna (n. cutaneus femoris medialis).
... EI e m o r a 1 i sl leži v brazdi med miš. psoas in iliacus in stopi iz medenice skozi muskularno lakuno. V medenici požene rr. musculares (iliacus, iiiopsoas); na stegno požene veje skozi medijalno ostenje lakune in se razvejči; rami musculares so za iztezalke kolena, rr. cutanei so za sprednjo in stransko plat stegna.
Eden teh zahkožnih živcev spremlja safeno, ta n i-ma imena n. saphenus. ,.N. saphenus je tisti zahkožni živec, ki prihaja od femorala, ki spremlja femoralno arterijo do Hunter-ovega kanala, ki stopi skozi vastoad-duktorično membrano, ki stopi nato za medijalen epi-kondil, ki se pokaže pod (za) med. epikondilom skozi fascijo pod kožo, ki se pridruži veliki safeni in jo spremlja in se konečno razvejči na medijalni plati I. prsta.
plexus sacralisl
Plexus sacralis zalaga a) medenico in organe ob njej in v njej in b) spodnji ud ob trupu (bedro).
Ad a).
Rami musculares. So to direktne veje za m. piriformis, obturator int., gemelli, quadratus femoris.
N..-_£j_u.±aj£-U_s superior spremlja arterijo glu-taea superior; stopi skozi zgornjo polovino ishijadične predore (foramen ischiadicum), torej nad m. pjriformis in zalaga mišice glutaeus minimus, medius in tensor fasciae latae.
N. glutaeus inferior prihaja na dan skozi foramen infrapiriforme, torej ob distalnem robu mišice piriformis, (medijalno leži art. glutaea inf.) in založi z vejami mišico glutaeus maximtis.
Ad b).
N. cutaneus femoris posterior pa n. glutaeus inf. stopata skupaj iz medenice; cutaneus femoris stopi za n. ischiadicus in se iz njega razdrahajo:
1) Nn. clunium inferiores; zahkožni živci so za lateralno plat goze.
2. Rami perineales zahkožni živci presredka.
3. Ra m us cutaneus femoris; je ostanek prvotnega živca in je ta podaljšek zahkožni živec na zadešnji plati stegna in v podkolenu.
\ N. i s c h i a d i c u s \ stopi iz medenice skozi foramen infrapiriforme (časih skozi m. piriformis), leži lateralno od arterije glutaea inferior in je plošnat; na potu v
podkoleno leže na quadratus femoris in sicer leži nekako sredi med velikim trohantrom in ishijadično grCo.
V podkolenu se razcepi v dvoje: v nervus-Jiero-naeus communis in nervus tibialis. Razcepišče je pogosto prav visoko, tudi v medenici ga najdeš. Z večine je n. ischiadicus na stegnu še nerazcepljen in oddaja, še nerazcepljen, rami musculares. Nekaj teh jih prihaja od tibijalnega deleža (semitendinosus, caput longum bicipitis, tudi deli velikega adduktorja), nekaj jih prihaja od peronejeve porcije (caput breve bicipitis).
A.	n. p e r o n a e u s communis poteka v podkolenu tesno ob bicepsovi kiti h capitulum fibulae, prižme se na to ob vrat pod fibularno betico (tipen je!), stopi skozi peronaeus longus in se razcepi v dve kon-čini: n. peronaeus profundus in superficialis. Predno se razcepi, odda še ramus articularis genus in n. c u t a -neus s_u r a e lateralis, ki se stopi s slično vejo tibijala v n. suralis.
1. N. peronaeus superficialis zalaga mišici peronaeus -longus in brevis (rami musculares), na to stopi ob spodnji tretjini fibule skozi fascijo in založi kožo na hrbtišču noge (narti in plesna). Ti zahkožni živci so znani kot n. cutaneus dorsalis medialis in intermedius. Intermedius je za dor-zalno plat 3—5 prsta (n. digitales dorsales pedis), medialis je za dorzalno plat 2. in 3. prsta (n. digit. dors. pedis).
2. N. peronaeus profundus stopi skozi meso mišice extensor digitorum k arteriji tibialis anterior in jo spremlja v interstitium interosseum I. Na poti založi
ekstenzorje in pa kožo na 1. in 2. prstu kot nn. dorsales digitales hallucis lateralis in digiti secundi medialis.
B. N. tibialis poteka skozi podkoleno, stopi s popiitealno arterijo skozi canalis popliteus, poteka pod mišico soleus do medijalnega gležnja in razpade tam v 2 veji: nn. p 1 a n t a r e s.
V podkolenu oddaja n. cutaneiis; sirae medialis, ki leži ob mali safeni v žlebu med glavama gastroknemija in ki se staplja z M cutaneus surae lat. v n. s u r a 1 i s. N. suralis je zahkožni živec in se raz-vejči kot rami calcanei laterales in n. cutaneus dor salis lat. (za 5. prst).
Ob medijalnem gležnju razpade tibialis. Ena teh plantarnih končin je:
N. p 1 ant a ris tnedial i.s. Ta živec poteka po-dolž ob notranjem robu nogü navspred; na poti odda rami musculares (flexor dig. brevis, abductor hallucis, flexor hallucis brevis), en ram us digitalis plantaris proprius (za medijalno plat prvega prsta) in n n. digitales plantares communes oz. proprfi za plantarno plat 1.—4. prsta.
Plantaris medialis založi tudi dva medijalna lum-brikala. Odgovarja torej medijanu.
N. plantaris latera 1 i s je druga plantarna končina tibljala’ Ta spremlja arterijo plantaris lat. Ob lateralnem robu noge zalaga flexor brevis, quadratus plantae, mišice v lateralni plantarni eminenci. 3. in 4. lumbricalis in vse miš. interossei.
N. plantaris lateralis ima en ramus superficialis in en ramus'profundus. Superficialis ima
3 nn. digitales plantares proprii: za 5. prst in za lateralni rob 4. prsta; on je, ki inervira mišice v lateralni P antarm eminenci. Profundus spremlja arcus plantaris m zalaga ostalo mišičje.
Plexus pudendus.
Rami musculares (levator ani, m. coccygeus) Rami viscerales: J^dcJLu nn. haemorrhoidales medii (za danko); nn. vesicales inf. za buljino mehurja; nn. vaginales (za nožnico).
Visceralne veje anastomozirajo s simpatikom.
s spremlja arterijo pudenda in konča n- dorsalis penis s. clitoridis. Po poti oddaja: nn. haemorrhoidales inferiores (za analno kožo in muskulaturo);
n. perineales (za kožo in mišice presredka); n. scrotales (labiales) posteriores; ti so ve.ie peri-nejalnih živcev;
n. dorsalis penis s. clitoridis je končnik, ki stopi izpod simfize na dorsum penis ozir. clitoridis.
Plexus coccygeus
se na gosto prepleta s simpatikom in poprej opisanimi pleteži in oddaja k analnemu okolišu rami a n o c o c -c y g e i.
3. Vegetativni živčni sistem.
Simpatikov sistem izpopolnjuje cerebrospinalnega; simpatik skrbi za red pri vegetativnih funkcijah; cere--brospinalno živčevje vlada nad animalnimi funkcijami.
Anatomske posebnosti1 simpatikovega sistema so tele: Živčne niti v animaln.em sistemu so podaljški (motoričnih) ganglijskih celic centralnega živčevja ali pa so podaljški (senzibilnih) celic cerebrospinalnih ganglijev in vse to nitje poteka brez presledka v svoja poprišča, k svojim zadetim organom (Erfolgsorgan) n. pr. k koži, mišicam itd. V vegetativnem nitju pa leži med centralnim delom in zadetim organom še posebno prekladalo — simpatikov ganglij. Živčna nit med centralnim simpatikovim delom in ganglijem (prekla-dalom) je praeganglijonarna, živčna nit med ganglijem in zadetim organom je postganglijonarna. Postganglijo-narna nit je g o 1 a ; ž i v c i, ki jih sestavljajo postgan-glijonarne niti, so torej sivi. Sympathicus ima svoje ganglije ali v obkrajnem tves(tju (truncus sympathicus), ali v periferno ležečih pletežih (plexus sympathici) ali v zadetem organu; gangliji imajo torej imena: ganglia trunci sympathici, ganglia plexuum., sympathici, ganglia intermuralia. Ta množina prekladal daje vegetativnemu živčevju in njega po-samnim odsekom vsaj do nekolike mere neodvisnost.
Po reakciji na strupe ločimo dvoje vegetativnih živcev: 1. sympathicus v ožjem smislu, 2. parasympa-thicus ali avtonomni sistem. Pri a-vtonomnem sistemu prihaja praeganglijonarna nit ali od lobanjskega ali pa sakralnega mozga; pri simpatiku v ožjem smislu prihaja praeganglijonarna nit od ostalega hrbtnega mozga. Parasimpatično nitje .vodijo tile cerebralni živci:
1.	oculomotoriusganglion ciliare — bulbus;
2. facialis — chorda tympani — ggl. submaxillare — žleze;
3. glossopharyngeus — ^gl oticum — parotis;
4. vagus: srce, pljuča, oesotTEagus,” želodec, jetra, ■ pankreas, ozko črevo.
Parasimpatično nitje, ki prihaja iz sakralnega mozga (predvsem iz prvih 3 segmentov) je zbrano po večini kot n. pelvicus. Prekladala za to nitje so gangliji medeničnega simpatikovega pleteža (pars pelvina systematis sympathici). Spodnji deli črevesa in urogenitalni aparat so zadeti organi parasimpatičnega sakralnega sistema.
Vsi vegetativni organi so poprišča tako za simpati-kovo kot za parasimpatikovo nitje in sta si v zadetih organih sympathicus in parasympathicus antagonista. Tako n. pr. zadene pars thoracalis sympathici srce s pospešujočim nitjem (nn. cardiaci accelerantes), parasympathicus pa zadene srce po vagu z zadrževalnim nitjem (rami cardiaci depressores). Parasympathicus (ocuJomo-torius) n. pr. vlada nad pupilarnim sfinktrom, medtem ko uboga dilatator pupillae simpatikovemu nitju.
Prosto oko ti loči pri vegetativnemu živčevju ob-krajno tvčstje in periferne pleteže in mrežja.
•i tTruncus sympathicus.
Z besedo »obkrajno tvestje simpatika« zaznamujemo . obstransko ob hrbtenici ležeči vrsti ganglijev in pa tvezi, ki te ganglije vežejo.
Ganglion trunci symp. in pa vštricni spinalni živec veže ramus communicans; pripomniti pa je, da najdeš le v torakalnem odseku prav toliko simp. gan-
glijev kot spinalnih živcev; v. ostalih odsekih je ganglijev manj.
Tvestja sta vezana po prečnih anastomozah in končata kot g a n g 1 i o n coccygeum impar.
5ä5n_communicantes imajo bel delež: ramus visceralis n. s pTn a 1 i s in imajo siv: s i,m p a -tikov delež.
N n. sinuvertebrales so simpatikova mre-žja, zvezana po r. meningeus s spinalnimi živci; zalagajo pa mrene ob hrbtnem mozgu in pa kost vretenc.
Obkrajno tvestje ima glavin, vraten, prsen, ledven, križen del (pars cephalica, cervicalis, thoracalisj lum-balis, sacralis).
Pars cervicalis se prične kot ganglion cervi-cale superius koj pod lobanjskim spodkom in se konča ob 7. vratnem vretencu kot ganglion c e r -vicale inferius. Leži vratni odsek za velikimi žilami na vratu in v praevertebralni fasciji in zavije na desni in levi petljo ob šubklaviji (ansa subclavia V i e u s s ,e n i i).
Eventuelni ganglion medium išči ob arteriji thyreo-idea inferior.
Ganglion superius požene glavin (glaven) del simpa-tika: n. car o tiču s internus in je vezan po anastomozah z IX., X„ XI. cerebralnim živcem.
Ganglion inferius in pa ganglion thoracale I. se pogosto stopita v eno (ganglion stellatum).
Obkrajno tvestje na vratu ima tele veje:
1.	Nervi carotici externi stopijo k bližnjim arterijam in po teh na carotis.
2. Nervi laryngopharyngei stopijo k vagu (n. laryngeus superior) in pa k glosofaringeju; plexus pharyngeus je mrežje, ki ga spletajo te simpatikove niti in pa vagus ter glossopharyngeus.
3. Nervi cardiaci se vijejo ob karotis k srcu. N. cardiacus superior je poganjek zgornjega, n. cardiacus medius srednjega, n. cardiacus inferior in imus pa spodnjega vratnega I. torakalnega simpatikovega ganglija.
. N. carotis internus je zahglavni (glaven) del simpatika. Opleta arterijo carotis interna; o njegovih anastomozah z cerebralnimi živči in njih ganglijih smo že govorili.
Prsni del obkrajnega tvestja se prične v višini arterije subclavia (za njo); leži pred rebrnimi glavicami; krije ga pleura.
Veje;
1. Plexus subclavius et aorticus tho-r a c a 1 i s.
2. Nervus cardiacus imus.
3. Rami pulmonales.
4. Nervi splarichnici.
N. splanchnicus major izhaja iz 5.—9. ganglija in stopa med medijalnim in srednjim krakom prepone k ganglion coeliacum.
N. splanchnicus minor izhaja iz obeh zadnjih prsnih ganglijev in prehaja z enim deležem v ganglion coeliacum z drugim pa v živčni pletež v ledvicah (ramus renalis ad plexum renalem).
Ledveno tvestje šteje pet ganglijev, ganglia lum-balia; zadnja ležita ob promontoriju.
Medenični del, pars pelvina systematis sympathlci
šteje 4 ganglia sacralia, ki leže medijalno ob sakralnih zi-javkah.
2.	Periferni pleteži simpatika.
Periferna simpatikova mrežja spletajo deloma elementi, ki prihajajo od obkrajnega tvestja (torej od simp. vertebralnih ganglijev) deloma pa elementi, ki vežejo ganglije, perifernim pletežem lastne; te v .gotovi meri vA samostojne ganglije imenujejo ganglia praeverte - » b r a 1 i a.
A. Mrežja na glavi in na vratu.
Plexus carotici.
Plexus caroticus internus izhaja deloma iz živca ob notranji karotis (n. carot. int.); plexus caroticus ext. pa izhaja iz nn. carotici externi. Ganglion oticum in sub-maxillare dobivata simpatično nitje iz, teh dveh pletežev.
Pleteža opletata tudi karotidine veje.
Plexus subclavius opreja arterije: vertebra-lis; mammaria interna; thyreoidea inferior.
Plexus pharyngeus ascendens je v ostenju žrela.
B.	Pleteži v prsni duplini.
Plexus pulmonalis — pridružijo se mu tudi veje od vaga — zalaga sapnikove veje in pljuča.
Plexus oesophageus je neparen.
Plexus cardiacus opreja početek aorte in arterijo pulmonalis in prehaja v ganglije ležeče v predelu med predvoroma. Spleta ga vagovo, simpatikovo in spinalno nitje. V prostoru med razcepiščem pulmo-nalne arterije in usločeno aorto je v pletež vkladen ganglion cardiacum (Wrisbergi).
Plexus aorticus thoracalis veže pletež za srce s pletežem ob abdominalni aorti.
C.	Pleteži v trebuhu in medenici.
Plexus aorticus abdominalis opreja abdominalno aorto. Početek tega prepleta je znan kot plexus coeliacus.
Žarišče trebušnih pletežev so mogočna g a n g I i a coeliaca ob arteriji coeliaca.
Abdominalni pletež ob aorti prehaja v:
plexus phrenicus;
plexus gastrici;
Plexus hepaticus ;
plexus lienalis ;
plexus mesentericus superior in inferior;
plexus s u p r a r e n a 1 e s;
plexus renales;
plexus spermatici interni.
Plexus hypogastricus je paren podaljšek pleteža ob aorti. Ob promontoriju se prične, konča se pa kot plexus cavernosus penis s. clitori-dis. Prepreja z nitjem organe v medenici:	mehur,
plexus vesicalis, uterus, plexus utero-vaginalis in zalaga njih gladke mišične vitre.
LEPOSLOVJE DRAMA MLADINSKI SPISI ZNANOST STROKOVNE VEDE UMETNOST
ZAKONI IN NAREDBE
RAZNI SPISI
ulji n n II «ii ii n ii a ii ii a li il n !i mr
SPLOSNA KNJIŽNICA
Zvezek 45.
Meh nspetitopij
9K9T0MI3E
Bademecum za holohvije in rigoroze
po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil
univ. prof. dr. Janez Plečnik vi.
ČUTILA
V LJUBLJANI 1925
NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
Št.36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., broš. Din 18'—, vez. Din 24'—.
, 37. Damir Feigel: Domače živali, 72 str., broš. Din 10'—, vez. Din 15'—.
„ 38. E. R. Burroughs: Tarzan in svet, roman, poslovenil —z—, 308 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36'—.
„ 39. Henry Murger: La Boheme, slike iz življenja ciganov, poslovenil Ivan Tominec, XXII. in 402 str., broš. Din 35'—, vez. Din 42'—.
.. 40. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, I. Skelet, 80 str., broš. Din 24'—.
„41. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, II. Mišičje, 65 str., broš. Din 20'—.
„ 42. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, III. Drobje, 68 str., broš. Din 20'—.
„43. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, IV. Obtočila, 72 str., broš. Din 22'—.
„ 44. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, V. Živčevje, 127 str., broš. Din 36'-'
„ 45. Dr. Plečnik J.: Kratek repetitorij anatomije, VI. Čutila, 72 str., broš. Din 22'—.
„ 40—45. Univ. prof. dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, I. Skelet, II. Mišice, III. Drobje, IV. Obtočila, V. Živčevje, VI. Čutila, 478 str., vez. Din 136'- .
„ 46. Alojzij Remec: Magda, tragedija ubogega dekleta v 12. scenah, 85 str., broš Din 14'—, vez. Din 20'—.
„ 47. Dr. Fr. Gosti: Misterij duše, poljudni pregled psihi-jatrije. 276 str., broš. Din 35'—, vez. Din 42'—.
„ 48. E. R. Burroughs: Tarzanove živali, roman, poslovenil —z—, 276 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36 —.
„ 49. E. R. Burroughs: Tarzanov sin, roman, poslovenil — ž—, 352 str., broš. Din 30'—, vez. Din 36'—.
Naročila sprejema:
Zvezna knjigarna v Ljubljani
Marijin trg štev. 8.
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolegije in rigoroze
Po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik VI.
ČUTILA
V LJUBLJANI 1925 TISKALA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
Opozorilo.
Primerno razdelitvi predmeta v šestero sistemov smo uredili izdajo „Repetitorija anatomije“ na ta način, da za-ložimo vsak sistem v posebnem broširanem zvezku, in sicer:
I. Skelet...............................zvezek	št. 40
II. Nauk o	mišičju ....	„	,, 41
III. Drobje................................. „	„42
IV. Obtočila................................ „	„43
V. Živčni sistem........................... „	„44
VI. Čutila.................................. „	„45
Zadnjemu zvezku bosta še dodana splošen uvod in kazalo k skupnemu delu, s katerimi vred bo vseh šestero zvezkov vezanih skupno v enotno knjigo.
Založništvo.
J&EiiSKHilJlIliiCßj
PRIDRŽANE.
DRŽAVNA
SPLOŠNA KNJIŽNICA: 45.
VI.
ČUTILA. ORGANA SENSCICIM. (AESTHESIOLOGIA.)
Štirje noseži, dva vileža, Dva videža, dva slišeža. Štirje streljajo,
Eden pometa.
(Narodna uganka: eABi>{)
O njih ustroju v splošnem.
čutilni organi so terminalni aparati ob senzibilnih živcih. Obdarjeni so ti organi s posebnimi celicami: s čutežnimi epitelijalnimi celicami. Te čutežne celice sprejemajo dražleje, dražleje vodijo živci v centralno živčevje, ki jih spremeni v občutke.
Te, posebne, čutežne epitelijalne celice so paličaste ali pa nitaste in so fundamentalni čutežni elementi. Tem fundamentalnim elementom so- pridruženi pomožni ozir. oporni elementi in aparati, ki jim lajšajo delo in iim pomagajo pri opravkih.
Govorimo o višjih in nižjih čutilnih organih in upoštevamo pri tem uvrščanju število in nežnost pod-druženi-h aparatov in se oziramo tudi na fizijološki Pomen (digniteto) čutila.
Višja čuteža sta ona za vid in za sluh; nižji čutilni organi pa so oni za tip, vonj in okus.
F\. Višji čutilni organi.
1. Vidilo. (Videž.)
Aparat za vid leži v orbiti. Zrklo, bulbus oculi, je njega naglaven del; mišice, veke in solzila so mu poddružniki.
Kratek pregled.
Bulbus oculi je približema krogla, je pa na-.; vspred očito močnejše izbokla. Sagitalni premer je najdaljši (ca 24 mm), transverzalni ni dosti manjši, navpični je najkrajši (ca 23 mm). Koščena orbita ne moli povsod enako daleč čez zrklo in je precejšen del zrkla z lateralne plati prosto dostopen. Pa tudi zrkla sama sta odmaknjena nekoliko na lateralno plat in leži središče zrkla lateralno od orbitalne ogi. Opticus vstopal v zrklo medijalno (nazalno) od zadešnjega pola.
Zrklo je-razložno v tri očito ločene kožaste sklade;! j ti ogrinjajo kot koncentrični plašči jedro, ki naj lomi svetlobne žarke.
Zunanji kožasti sklad je spleten iz krepkih vlaken in je bele barve, sel e ra; njega sprednji odsek je izbuljen in prozoren: roženica, cornea.
Srednji sklad, tunica vasculosa, kaže dva odseka; zadešnji obsežnejši je chorioidea: sprednji je corpus ciliare (cilijarni obroček) in i r i s , ki je iz nje izrezana pupilla (punčica).
Notranji sklad je vidna mrena, retina, ki ima čutežni epitel.
Svetlobne žarke lomijo v zrklu lečami e n s crystallina, očesna sluzina,«corpus vi-; tre um in očesna vlaga,-humor aqueus, ki polni očesna prekata.
Z zadešnje plati objema zrklo vezivast klobuček,; capsula Tenoni s. fascia bulbi in ga ločeva od;
tolščevine v orbiti, corpus a d i p o s u m orbitae, in mu tudi ugotavlja~Tega
Sprednjo plat zrkla pokriva conjunctiva kot poseben sklad.
Natančnejši opis.
1.	Zunanji kožasti sklad. Tunica fibrosa oculi.
Sclera ima režo, rima cornealis, kjer prehaja v roženico; prehodni rob je limbus cornealis.
Skleralno vezivo je gosto; nitje se mu križa ostro-kotno; žil ima malo. Sclera prehaja brez presledka v duralno odejo ob optiku.
Ob prestopišču optika v zrklo je sklera najdebelejša; nato pojema navspred, pa se z nova zdebeli po kitah 4 premih mišic za zrklo. Na notranjo plat sklere je na tesno privita chorioidea, in je na sklero pripeta po rahlem vezivu imenovanem lamina fusca, saj so po njem razsejane pigmentirane vezivne celice.
Sklero pripenja na Tenonov klobuček rahlo epi-skleralno vezivo.
Za opticus ima sklera lijasto predrtino, širši del je zadaj. V liju so razpeta skleralna vlakna sitasto, lamina cribrosa, skozi sito prestopa optikovo nitje.
Cornea je brezbarvna, prozorna konveksno-konkavna plošča; s sprednje plati jo vidiš kot elipso, z zadešnje kot krog.
Temu je krivo skleralno nitje, ki sili spredaj v vertikalnem, zadaj pa v horizontalnem meridijanu v roženico. Cornea ima dve prosti ploskvi; njena zadešnja stena ‘In iris ostenjajo sprednji prekat v očesu, ki je poln očesne vlage, humor aqueus. Ob stiku sklere in roženice, v robu skleralne reže, je cevast obroček; v njem so drobne vene, sinus venosus sci erae (canalis Schlemmii).
Cornea ima tri plasti: 1. sprednji epitelijalni sklad;
2.	zadešnji epitelijalni sklad; 3. kornealno osnovno vezivo.
1. Sprednji epitelijalni sklad je plastje plošnatih celic, ki ne zarožene.
2. Zadešnji epitelijalni sklad sestavlja ena sama vrsta plošnatih poligonalnih celic.
3. Kornealno osnovno vezivo, substantia propria corneae, kaže fibrile nabrane v plošče (lamellae).
Med lamelami so ramificirane špranje; v teh leže ramificirane celice — k o r n e a 1 ne. c e 1 i c e, ki so po iztezkih vezane v mrežje.
Spredaj je kornealno osnovno vezivo zgoščeno v sprednjo bazalno membrano, lamina .	•>	c! a s t i c a anterior (Bowmani).
Zadešnjo plat osnovnega veziva pokriva prozorna, ostro začrtana zadešnja bazalna membrana, lamina elastica posterior (Descemeti).
Pri starcih se nabere ob robu kornee tolšča in se pokaže moten, sivkast obroček — gerontoxon, arcus senilis.
V vnanjem kožastem skladu sta dva požilja: požilje v skleri in požilje v kornealnem robku (kon-junktivalno požilje). Požilja sta zvezana medseboj in pa s požiljem horioidee tako ob vstopišču optika kot ob kornealnem robku, torej tam, kjer prestopajo venae in arteriae ciliares.
Sklera sama ima le malo žil, kornea jih sploh nima. Korn.eo prehranja arterijelno obrobno m r e -žje ležeče v limbu (aa. conjunctivales in ciliares post. longae). Centralne dele .roženice prehranja sistem kor-neainih mezgovnic.
Arterijelno cevje v skleri so veje arterij ciliares-.«,..' posteriores breves in ciliares anteriores (rami musculares).
Skleraine kapilare se vežejo v redko venozno mrežje, ki oddaja kri v sprednje in zadešnje cilijarne vene (v. ciliares ant. in posteriores).
Perihorioidalni prostor (med sklero in hbrioideo) in pa Tenon-ov prostor (med Tenonovim klobučkom in sklero) so bržčas limfni prostori.
2.	Srednji kožast sklad.
Tunica vasculosa oculi. Uvea.
Srednji kožast sklad zrkla ima dva odseka: horio-ideo in Iris, ki prehajata drug v drugega ob skleralni reži oz. ob skleralnem robku in je prehod očiten kot anulus ciliaris.
Chorioidea. ima eno plat obrnjeno v perihorioidalni prostor in ji je plat rujavkasto-rdeča. Notranja plat
A
kaže dva odseka; zadešnji je gladek, sprednji je naguban kot pars cillaris s- corpus cilli are. Corpus	ciliare kaže nekam 70	radijarmh	gubic,
processus ciliares.	>	;j;
Processus ciliares si predstavljajmo kot radijarno	I	.
uravnana razrastja žil, ki jih odeva chorioidea. Vsak processus ciliaris nastane	iz par manjših	gubic. 1	roti	,
šarenici se	gube polagoma dvigajo,	na to pa	strmo	M	j
prenehajo (corona ciliaris). Periferni deli gubic tvorijo nazobčano krožno	črto, ki je mejnik med	iza	gj
svetlobo) občutnim delom	retine in mijd	pars ei	laris
retinae (ora serrata).	Cel kompleks	cilijarnih	gub	|i
imenujemo	corpus ciliare. Za	zadešnio	tretjino
te tvorbe velja tudi ime orbiculus ciliaris, je radijarno. črtan obroček in ki prehaja polagoma v cilijarno korono. Ta je torej sprednji odsek cilijarnega , »telesa«, ki pada strmo proti šarenici in polagoma proti cilijarnemu orbikulu, oz. proti uvei.
Chorioidea ima te-le plasti:
1 je bazalna membrana, lamina basal is; brez strukture je in pokriva notranjo ploskev
horioidee;	.
2. je lamina ch o r i o c a p 111 a r i s, lezi
prejšni, ima gosto kapilarno mrežje in sega do ore
serrate*	v
3. je lamina vasculosa; v tej potekajo moc- j
nejše veje ciliarnih arterij in ven. W4<bj. o (T^V «c.
Iris je slepica, postavljena med lečo in roženico;._______
njena”TlcTprtina je pupilla. Pri ^amiic^ff^vorimo o pupilarnem in cilijarnem robu. Pupdprni rob je pros
in polzi po sprednji ploskvi leče; cilijarni rob pa pripenja drobno gredje, lig, pectinatum, na sklero.' V gr.edju so tesneči, ILo-n-t a-n-a r j e v j prostori, ki srkajo in oddajajo očesno vlago. Vsporedno s papilarnim robom je vidna krožna črta (circulus iridis minor), ki deli sprednjo plat šarenice v pupilarno zono, anulus iridis inino.r in v cilijarno zono, anulus iridis major. Cilijarna zona je svetlejša in je
nagubana (kontrakcijske gube, j'plicae) iridis).
/iv-sA*
/ Iris ima dva sklada:
Sprednji sklad spada k žiličastemu srednjemu kožastemu skladu (chorioidea), ima vezivast stroma in ima nekaj pigmentnih celic.
Zadešnji sklad, stratum pigmenti iridis,-spada k retini in ima dve legi pigmentnih celic.
Pri plavih očeh je samo s.troma brez pigmenta.
Pri beličnikih (albino) manjka pigment tudi v za-dešnjem skladu in so njih zenice rdeče, ker vpada svetloba prosto na rdeče ozadje zrkla.
V šarenici in horioidei je zbranega precej gladkega mišičja.
M. c i 1 i a r i s opravlja akomodacijo. Priraščen je * ob zadešnjo steno Schlemm-ovega kanala in pripenja vitre deloma meridijalno ob horioideo. tensor c h o-rioideae, (Brucke-jeva mišica), deloma radijarno ob processus ciliares; nekaj vitr poteka cirkularno: Mueller-jeva mišica.
Sphincter pupillae leži v šarenici in kroži punčico"
Za njim leži dilatator pupillae; vitre so mu usmerjene radijarno od cilijarnega na pupilarni rob.
Prvi mišici zalaga oculomotorius, zadnjo pa sym-pathicus.
Žilje v srednjem kožastem skladu kaže tri odseke. Zadešnji gladki del horioidee bi bil en odsek, corpus cili.are drugi (srednji), iris pa tretji (sprednji). Ora serrata in cilijarni rob šarenice so mejniki.
V zadešnjem odseku vidiš ozko kapilarno mrežje, ki se razprostira od optika do ore serrate.
V srednjem odseku imamo ob cilijarni mišici na široko spleteno mrežje drobnih žil; v cilijarnih gubah na gosto spleteno kapilarno mrežje je venozno.
V sprednjem odseku je nežno kapilarno mrežje, tvoreče ob pupilarnem robu petlje.	tA^tri	oIm.
Zadešnji odsek prehranjajo pred vsem arteriae ciliares posticae breves. Ob optiku predro sklero in stopijo v chorio-capillaris, kjer se zvezdasto razvejčijo.	Wtc«Jti6-
Arteriae ciliares posticae longae skrbe za sprednja odseka. Njih veje potekajo krožno po cilijarnem robu; rami recurrentes jih vežejo z zadešnjimi kratkimi cilijarnimi. arterijami.
Tlcx.'&***'	,
Arteriae ciliares anteriores, stopajo k
sprednjemu robu cilijarne mišice, spletajo circulus iridis major, ki oddaja veje v cilijarno mišico in pa v processus ciliares in ki se veže tudi z arterijami ciliares post. longae; tudi v šarenico izteza veje; te se vežejo v malo razvit circulus iridis minor.
Vsi trije arterijelni odseki vporabljajo vrtanja-ste vene, venae vorticosae. Te leže nekoliko za ekvatorjem zrkla; 4 so večje, 1—2 manjše. Vene iz šarenice in iz corpus ciliare se zbero, potekajo na-vzad do ore serrate; tu se vežejo z venami gladkega odseka, ki potekajo navspred, v eno deblo. Ti dotoki so radijarni in odtod omenjene vrtanje. Venozno deblo predere sklero in pride tako na jasno.
Nervi ciliaris — nekam 20 jih je — vstopajo v zrklo ob optiku in potekajo po horioidei navspred k mišicam zrklu lastnim.
3.	Notranji kožast skiad.
Notranji kožast sklad; očesna vidna mrena, retina je po svetlobi razdražljiva. Dvoje odsekov ima; sprednji je p a r s c i 1 ia ris., r e tin a e , zadešnji je retina v ožjem smislu, pars optica retinae; mejnik med obema je ora serrata.
Optični del retine (retina v ožjem smislu) leži med gladkim delom horioidee in med očesno sluzino; proti očesni sluzmi je retina zgoščena kot membrana limitans interna.
Medijalno od zadešnjega očesnega pola leži papilla neryi optici; v tej je vdolbek excavatio papillae, kjer prestopajo art. in vena centralis retinae.
Ob zadešnjem polu vidiš rumeno pego, macula lutea v vdolbku, ki ima ime fovea centralis. Na rumeni pegi so nam slike najjasnejše; papilla pa po svetlobi ni razdražljiva (slepa pega retine).
Živa retina je prozorna in je škrlatno rudeča, ker je prepojena po vidnemu škrlatu (purpur), ki se razkroji koj po smrti.
V retini so tile skladi:
-f. optikovo nitje; to leži koj pod membrano limitans interno.
2. sklad ganglijskih celic sestavlja ena plast ganglijskih celic; en podaljšek vsake teh ganglijskih celic postane ena optikova živčna nit.
3. molekularni (granulirani) sklad. V tem so nabrane v mrežje nežne nitke, ki so deloma dendriti optikovih ganglijskih celic, deloma so pa »notranji« podaljški bipolarnih celic.
4. notranji zrnasti sklad, sestavlja ena plast bipolarnih ganglijskih celic.
5. vnanji r e t i k u 1 a r n i sklad je tak kot
3.	sklad: v njem so »zunanji« podaljški bipolarnih celic.
6. vnanji zrnasti sklad sestavljajo čutilne celice.
7. membrana limitans externa.
8. sklad paličic in čepkov, ki so periferni odrasleki čutilnih celic.
Čepki so hrušaste celice z drobnejšim zunanjim in obilnejšim notranjim delom; v tem je jedro. Notranji del leži na znotraj od m. limitans externe, torej v vnanjem zrnastem skladu. Prav tako so zgrajene tudi paličaste celice; njih vnanji del leži na vnanji, njih notranji na notranji strani membrane limitans. Njih zunanji del je vitkejši in daljši kot pri čepkastih celicah in je pre-
pojen po vidnem škrlatu. Telo in jedro paličastih celic, leži v vnanjem zrnastem skladu.
9.	pigmentni epitel je derivat vnanje pole sekun-, darnega očesnega mehurčka.
Prvih 5 skladov je smatrati kot živčno ali m o z-gjo v n o p 1 a s t j e , vnanji trije skladi pa "so p 1 a s t j e ču t e ž n e g a. epitel a' Retinalni elementi slone na '. opornih celicah, ki imajo loputaste odrasleke in ki so gredje, razpeto med notranjo in vnanjo membrano limitans. Limitans interno ie sm.aJxatL.za ogrinialko^ oče-sne sluzine. Na vnanji plati retine vidiš pigmentni epitel; sestavljajo ga plošnate poligonalne celice.
Macula lutea in pa fovea centralis so drugače zgrajene kot ostala retina: sklad ganglijskih celic jim leži povrhno; zunaj pa najdeš same čepke in nič paličic.
Ob ori serrati se zgube naenkrat skladi notranje retinalne pole in pokriva corpus ciliare le nizek retinalni pigmentirani epitel (pars ciliaris et iridica retinae).
Retino prehranja art. centralis- retinae, ki poteka podolž sredi optika in se razcepi v zrklu v dve zgornji in dve spodnji veji; ob arteriji in nj.enih vejah poteka vena centralis retinae in nje veje. Proti papili nervi 4 optici, konvergira torej 8 žil: 4_arterije. in_„_4_yen_e.
b)	Jedro zrkla.
Sluzina v zrklu. Corpus vitreum.
Ta zdrizasta gmota je prozorna in je močno so-čnata; v splošnem je oblasta, spredaj pa ima vtisek, fossa h y a 1 o i d e a. Sluzino v zrklu ovija' membrana hyaloidea.
Ni še dognano, če ni limitans interna in membrana 5 hyaloidea eno in isto. Sluzina v zrklu nastane iz me- 5 zoderma. Po novejših izkustvih pa je corpus hyaloideünT5 retinalen izloček.
Leča.
Lens crystailJn_a je brezbarvno prozorno bikonveksno telo; zadešnja ploskev je močneje izbočena od sprednje. Lečo spletajo njej lastna vlakna, ki so na- 1 brana v plasti. Vlakna so šesterostrane prizme in ,je le v zunanjih najmlajših vlaknih opaziti jedra. Jedra j leže ob koncih vlaken. Ti konci so zbrani na sprednji in zadešnji ploskvi leče ob žarkih trikrake zvezde. Zvezdi ste zasukani ena proti drugi tako, da vidiš žarke ene zvezde med žarki druge. Leča je zavita v lečino f zavijačo, capsula lentis, ki je prozorna membrana brez strukture in ki je na sprednji plati pokrita s plošnatimi epitelijalnimi celicami.
Leča je potemek ektoderma in nima pri odraslem ne žil ne živcev. Embrijonalno lečo pa ogrinja žilnata i membrana capsulo-pupillaris.
Sprednji list te membrane je znan kot pjuÜJLar-na membrana.
Pripenjalo za lečo je znano kot zonula cilia-r i šL, z oji-U la Z i n n i ali žarna ploščica.
Zonulo sestavljajo vlakna, ki prihajajo od cilijarnih gub in pa od brazd med gubami. Vlakna so napeta radijarno in so zbrana v 2 lameli. Lameli se stapljate ob ekvatorju leče s sprednjo ozir. zadešnjo polo lečine zavijače in oklepate torej votel obroček ob leči; obroček
ima goste komunikacije z očesnim prekatom. Obroček — znan kot canalis Petiti — torej ni samostojen
in ni povsem ostenjen. Zonula Zinni spaja lečo in ako- K modacijsko mišico. Pri kontrakciji cilijarne mišice ohlapi zonula, elastična leča se izbokne, lomi torej močneje	*
svetlobne žarke in s tem je oko priravnano za bližino.
V zrklu imamo razun sluzine in leče še dvoje prekatov, camerae, v teh pa očesno vlago, h um oj a p u c u s.
Corpus ciliare in iris producirata (izcejata) vlago; lig. pectinatum in Schlemmov kanal jo pa posrkavata.
Sprednji prekat je tik za roženico in mu je za za-dešnjo ostenje iris in oni del lečeTTči leži v pupili.
Zadešnji prekat ima obliko meniška; v sprednjo steno mu je zadešnja plat šarenice; v zadešnjo — nekaj sprednje plati leče in sprednja lamela zonuje Zinni; stranska stena mu je — cornus ciliare. Očesna prekata komunicirata medseboi.in s Petit.-ovim kanalom.
Premikanje zrkla opravlja 6 mišic.
Rectus medialis in lateralis sučeta zrklo ob navpični osi.
Re c.t-.tLS s u.p erjLor in LaJLej: \-o r ga sučeta ob horizontalni ob enem frontalni osi.
Obliquus sujjerior in infej-loj ga sučeta ob horizontalni ob enem sagitalni osi.
Vsi 4 recti so priraščeni ob foramen opticum, leže podolž ob vštricnih orbitalnih stenah, stopajo skozi capsulo Tenoni, ki je nanje priraščena, in se pripenjajo
c)	Poddruženi organi vidila.
na sklero. Ob narastišču jih veže anulus tendi- , neus communis (Zinn i).
M. obliquus superior je priraščen ob foramen opti- 9 cum; se spenja ~do spine trochlearis na čelnici; je tu* vjet v kitasto petljo (trochlea); zavije od tod pod rec- ■ ; tus superior in pripne kito na sklero med kiti mišic rectus superior in lateralis.
Obliquus inferior je priraščen ob spodnjem robu vdolbka za saccus lacrimalis, se vije pod zrklom pošev J navstran, križa s spodnje strani m. rectus inferior in * se pripne na sklero ravno nasproti mišici obliquus su- V perior.
Veke in veznica.
Veki, palpebra sune.r.i o r in inferior 1 ste kožni duplikaturi; njih prosta robova omejata očesno poko. Rob ima dva robiča; zunanjega in notranjega. Zunanji rob je poraščen po večini z vejicami; na medijalni | plati — tam mejniči solzno jezerce, ima solzno bra- , davičico, papilla 1 a c r i m a lji s , na tej je solzna pika, punctum lacrimale. Očesna poka je ob me-dijalnem očesnem kotu široka, iacus lacrimalis j in je na dnu solznega jezerca vidna c a rune uj a J a -c rimal is. Koža je na vekah nežnappod kožo je rahlo | vezivo brez tolščevine. Ob zgornjem robu očesne du- | pline so obrvi.
Ogredje za veko je ! ta r s u sv So to čvrste vezi-vaste plošče v vekah, ležeče bližje zadešnji plati veke. Na medijalni in na lateralni plati pripenja tarzalni plošči po eno horizontalno vezalce: 1 i g,m e n t u m p a.l p e-
b i' a r ii ni na ličnico, oziroma na frontalni odraslek zgornje čeljustnice. Na rob ob očesni duplini je tarsus pripet po vezivasti membrani, sept um orbitale V zgornji veki je tarsus širši in močnejši kot v spodnji. V vekah vidiš vertikalno na rob uravnane Meibom-ove žleze, gdandulae tarsales: njih iztrebek je s e b u m p a Jj> e b r aj. e.
Musculus Le vat ax_.4ial4i-eJia_a_e_.s-u-P-e--i: i o-
rj-s dviga zgornjo veko; priraščen je na foramen opti-cum in se spenja podolž ob zgornji orbitalni steni k zgornji veki. Pri pogledu navzgor inerviraš istočasno levator in rectus superior.
Musculus ciliaris (Riolani) leži v robu veke in je del m. orbicularis oculi.
Tik pod konjunktivo ležeče, podolž usmerjene gladk,e mišične vitre so musculus t a r s a 1 i s superior in inferior.
Veznica, con iu netiva , pokriva zadešnjo plat vek in sprednjo plat zrkla tje do sklcralnega pre-hodnjega roba (limbus); oni del je conjunctiva palpebrarum, ta pa conjunctiva bulbi. Na veko je pripeta konjunktiva na tesno in nepremično; na sklero pa je pripeta na rahlo po episkleralnem vezivu-Skozi nežno skleralno konjunktivo je belina sklere dobro vidna. Fornix conjunctivae je dno konjunktivalnega ž,epna in prehaja v njem palpebralna v skleralno konjunktivo. Zgornji forniks je globlji od spodnjega. P1 i c a semilunaris je konjunktivalna guba ob bulbarm strani lakrimalne karunkule. in je rudiment tretje veke, ki jo označajo pri reptilih in tičih kot ž m u r k o.
Solzila imajo sekretoričen aparat: solzno žlezo in njena izločila in imajo še iztrebila v ožjem smislu: solzne cevke, solzni mešiček in solzno izvodilo v nosu.
Solzna žleza, glandula lacrimalis, je acinozna žleza, ki leži po večjem delu v fossi glandulae lacrimalis in ki je kompleks majhnih žlez; ima več izločil, po kterih odteka sekret — solze — v fornix conjunctivae.
Iztrebila solz so: canaliculi 1 a c ,r i m a 1 e s , saccus lacrimalis in ductus nasolacri-malis.
Solzne cevke prično ob solznih pikah, puncta la c rima lia, gredo usločeno ob solznem j.ezercu in vodijo v solzni mešiček, ki ga odeva fascia lacrimalis. Fascia lacrimalis je priraščena na sprednji krak medijalnega palpebralnega ligamenta. (Zadešnji krak tega ligamenta je pripet na cristo lacrimalis post.). Vitre orbikularne mišice (m. Horneri) inserirajo deloma na vezalcu, deloma na lakrimalni fasciji; potezajo torej ob fasciji ozir. ob sprednji steni solznega mešička (vsrkavajo solze).
Solzni mešiček, saccus lacrimalis 'je zgornji, izbuljeni konec iztrebila za solze. Leži v fossi sacci lacrimalis in je na medijalni plati prislonjen na kost, na lateralni je kožnat.
Iztrebilo za solze v nosu, canalis nasolacrimalis drži navzdol, navzad in medijalno
in se odpira v spodnjo vodilnico. Ker gre pošev skozi nosno sluznico nastane ob njegovem ustju večja ali manjša loputasta guba, plica lacrimalis (Hasner-jeva loputa).
Iztrebilo pokriva migetalen epitel.
O razvoju očesa.
Natura zastavi oko že zgodaj na lateralni plati sprednjega možganskega mehurja kot buljino, primarni očesni mehurček, vesicula o p h -t a 1 m i c a. Distalni del mehurčka se razširi, proksi-malni del pa zaostane in postane votel pecelj. Ektoderm, ki pokriva distalni del mehurčka, požene in vtisne s poganjkom mehurček tako, da postane iz mehurčka čašica. Stena čašice obstoji torej iz dveh pol, ki prehajate ob robu druga v drugo, med polama je pa ozka špi-lja, ki ostane od prostora v primarnem mehurčku. Čaša pa ni popolnoma sklenjena, ampak je na spodnji strani globoko vtisnjena, žleb fetalnega očesa. Ta žleb drži tudi vejiti na pecelj. O tem štadiju govorimo kot o sekund a1? nem očesnem mehurčku.
Ektoderm nad žlebom fetalnega očesa se zdebeli, se vgrezne v sekundarni očesni mehurček, se odščipne mehurčasto od ostalega ektoderma: mehurček za lečo; zadešnja stena mehurčka za lečo naraste in postane leča.
V čašo sekundarnega očesnega mehurčka požene še mezoderm in se spremeni v sluzino zrkla. (Po drugih je ta sluzina retinalna tvorba.)
Sekundarni očesni mehurček ima notranjo polo (ta je bila sprednja, zunanja stena primarnega mehurčka) in ima zunanjo polo; med polama je tesna poka. Notranja pola se urno debeli in naraste v retino; vnanja pola rodi samo pigmentni epitel-
Retinalne ganglijske celice poženejo živčne podaljške po peclju v možgane.
To živčno nitje je pozneje opticus; iz peclja samega ne nastane živčno nitje.
Embrijonalna art. centralis retinae poteka kot arteria hyaloidea skozi očesno sluzino k leči; art. hyaloidea zgine pozneje.
Ob teh (bistvenih) delih zrkla se razvijejo pozneje iz mezoderma še kožasti skladi in poddružniki videža.
2. Sluhalo.
Terminalni aparat slušnega živca je v takozvanem labirintu, torej v piramidi senčnice. Z vnanjim svetom je ta terminalni aparat spojen po podSružnih organih, ki so nastali iz proksimalnega dela druge škržne sponke in iz dela prve škržne brazde (poke). Potemki imenovanih organov so; cavum tympani, tuba auditiva (Eustachii), membrana tympani, auricula, meatus audito-rius externus in slušne koščice.
I.	Notranje uho.
Koščeni labirint.
Koščeni labirint ima troje oddelkov: preddvor vestibulum; vsločene kanale, canales semicirculares; polža, cochlea.
Labirint je v piramido tako vstavljen, da gleda polž navzdol in navspred; vsločeni kanali gledajo navzad in navzgor- Baza polža gleda: v notranji sluhovod.
1- Preddvor je približno ovalen prostor, ki drži navspred v polža in ki sprejema z zadešnje plati vslo-čene kanale s 5 ustji. V lateralno steno mu je vrezana , feJLe.stra ovadiš, skozi to vidiš na medijalno steno ozir. na c r j st o vestibuji in pyramis
v es tibuli. Crista je mejnik mej -j ac.es sus sphaericus in recessus ellip ftcus. Sf.eri- t„~L
4^
čni vdolbek je spredaj ter spodaj; eliptični pa zadaj ter »' zgoraj. Na spodnji steni preddvora je recessus ..cochlearis, lož za početek kožaste polževe cevi. Ob zgornjem koncu criste je m a c u la c rib ros a s u„p e r i o r ; c -i v recessus sphaericus je macula cribrosa me-dia in ob ustju zadnjega vsločenega kanala je m a	^
cula cribrosa i n f e r i o r. Ob zkornjem robu sfe-ričnega vdolbka se pričenja navzad ismerjeni aquaeductus vestibuli. '■•+£'" '■. ^
2.	Vsločeni kanali so polukrožniJn se odpirata oba njihova konca v recessus elliptictrš; eden koncev je iz-buhnjen kot ampulla (crus ampulldj-e); drug konec mu je gladek: crus simplex. Zadešnji crus simplex zgornjega in zgornji zadešnjega semicirkularnega kanala se združita v crus commune: odtod torej 5 ustij usločenih 'kanalov. Vsločeni kanali stoje navpik drug proti drugemu in oklepajo prostoren prav kot, ki je odprt navspred in navzgor in v stran.
Zgornji, sagitalni vsločeni kanal boči nekoliko zgornjo ploskev piramide. Zadešnji, fron-
talni vsloč.eni kanal leži vsporedno z zadešnjo ploskvo piramide. Lateralni, vnanji, horizontalni vsločeni kanal leži horizontalno in boči piramidno steno v bobničino duplino.
3. Polž je podaljšan recessus sphaerictfl Tik pou njegovo vestibularno aperturo leži okroglo okence, fenestra cochleae, ki ga zastira membrana tympani secundaria. Med obema aperturama se prične lamina s j) i r a l.is —o s s e a , ki polovini koščeno polževo cev podolž; zgornja polovica ima ime s c_aj a v e s t i b u 1 i, spodnja pa s c a 1 a tvm p a n i. Lamina spiralis se vspne iz vestibularnih tal.
Polž ima 2 in pol zavojev; na strani bobniče je kupola polža, na strani notranjega sluhovoda je " baza polža... Os polža stoji skorej navpično na zadešnjo steno piramide je torej usmerjena od: zadaj zgoraj ter znotraj — navspred, navspod in v stran. Levi polž je navit na levo, desni pa na desno. Prva dva zavoja ležita drug vrh drugega. Ob polževi osi se stene zavojev sprimejo v preslico, modiolus. Končnik preslice v kupoli je 1 a,-,. mina modioli. Preslica je votla in leži v njej tisti odcep slušnega živca, ki je namenjen polžu.
Baza polža (torej dno notranjega sluhovoda) kaže vrsto drobnih pišk. tractus spiralis foraminosus, ki prepuščajo akustično za polža namenjeno snopje.
Polovini (scalae) koščenega polža ste ločeni popolnoma po koščeni in po kožasti spiralni platici. Lamina spiralis ossea konča v
3.	zavoju prosto, b uwn-ar-n-H-s laminae spiralis.
Med centralnim robom hamula, med membranozno lamino spiralis in med medijalno steno polža je zev, helicotrema: po zevi komunicirate scala vestibuli in scala tympani. Prvi zavoj vestibularnega dela polža je nakazan na medijalni steni bobniče kot pro m o n -t o r i n m.
V bližini okroglega okenca (fenestra c o -chlea.e) se odpira canaliculus cochleae.
Koščen labirint je pokrit z notranje plati z nekakim perijostom, ki je naplaščen z plošnatimi epitelijalnimi celicami.
Kožast labirint.
En del kožastega labirinta je iU r i.c n 1 u s; iz tega poženejo kožaste vsločene cevke. Drug del, sacculus ki komunicira po ductus r e uni ens (Hen-seni) z ductus cochlearis.
Vse te votle tvorbe so polne vlage, e n d o -lympha.	«A.WC
Utriculus leži v recessus ellipticus. Vsaka ko-žastih cevk, ki se odpirajo v utriculus, ima en konec izbuljen v ampulo. Kožasta ampula je pripeta na koščeno: vsločene cevke pa zavzemajo komaj 1U koščenih kanalov, kjer leže ob konveksni strani. Od perijosta koščenega labirinta drže na kožasti labirint nitaste spojine in v teh žile.
Utriculus in kožaste cevke imajo dva sklada: vnanji je vezivast; notranji sklad je membrana brez strukture, krita po plošnatih epitelijalnih celicah.
Na medijalni steni utrikula je macula acir-s-tLca utriculi; v vsaki ampuli je po ena crista acu Stic a. Te tvorbe so pravi čutežni epitel. Ta kaže indiferentne, nitaste oporne celice in pa slušne,., kosmate celice, ki so v zvezi z akustikovim nitjem. Slušne celice so hrušaste oblike; njih prosti konec kaže v nekake šč,etine zlepljene dlake.
Celice pokriva zdrizasta gmota, ki obdaja krista- i linične apnenaste drobce, o t o 1 i t,ej__o t o k o n i i.e. >
Saccujus leži v sferičnem vdolbku in ima lastno m a c u 1 o r a c u s t i c o.)
Ductus cochlearis prične v preddvoru kot slep coecum vestibuläre in komunicira po ductus reuniens s sakulom; na to leže na lamino spiralis membranaceo,; proti vestibularni skali ga zapira -'jeva membrana; sega v kohlearno kupolo, kjer neha slepo: caecum cupulare.
Prosti rob koščene spiralne platice kaže utor, sulcus spiralis in je Reisner-jeva membrana pripeta ob zgornji robek utora.
Lateralno steno kohlearnega voda tvorita ligamentum spirale in stria vasculosa.
V kohlearnem vodu leži Corti-je.v organ, ki je terminalen aparat za kohlearni del slušnega živca (n. cochleae).
Gre za spiralast tunel med dvema vrstama celic, C o r 11 - jeva podboja, ki stat nagnjen® druga proti drugi. Nad celicami vnanjega podboja je preprežena lamina reticularis, ki sega še do vnanjih slušnih celic.
Teh vidiš ob vnanjem podboju navadno 3 vrste, ob notranjem pa eno samo. Organ zastira z zgornje plati membrana tectoria.
Scala tympani in scala vestibuli komunicirajo med seboj- po h e 1 i c o t r e m a. Obe polovini je smatrati za perilimfatična prostora, ki komunicirata vy aquaeductus cochleae z venami.^ * .o, j ».-(m/t.uuoca^
Ductus vestibuli en UTlym p h a t i c u s vodi iz kožastega labirinta v saccus endolymphaticus; ta je žepno v duri nad zadešnjo steno piramide. Endolimfatični vod prihaja od saccula; z utriculom je v zvezi po canalis utriculosaccu 1.ajrj-S.
- Dno notranjeia sluhovoda polovini crista transversa. N a d to leži medijalno — odprtina za n. facialis, lateralno — area cribrosa superior; pod njo pa leži medijalno — tractus spiralis foraminosus, lateralno — area cribrosa inferior in tik pod to foramen singulare.
Acusticus se razcepi v nervus v e s ti buli in -v nervus cochleae. Yestibularni živec ima zopet dve veji: zgornja, n. irtriculoampullaris, gre skozi areo cribroso superior k utrikulu in k ampulam zgornjega in horizontalnega vsločenega kanala; spodnja veja7 n. sacculoampullaris, se razcepi tudi v dvoje. En odcepek,	n. ampullaris	posterior,	gre skozi	foramen
singulare k ampuli zadešnjega vsločenega kanala; drugi odcepek,	n. saecularis,	prestopa	skozi areo	cribroso
inferior k sakulu.
N. cochlearis prestopa skozi tractus spiralis foraminosus.	gre v canalis	centralis	modioli in	kaže tu
(z ganglijskimi celicami	presejan)	špiralasto	uravnan
preplet, g a n g 1 i o n spirale cochleae. V ta preplet vstopi golo živčno nitjq iz Corti-jevega organa, prihajajoče skozi piške v spiralnem utoru oz. skozi cevke v koščeni spiralni plošči.	,
Kožasti labirint prehranja arteria auditiva interna (a. basilaris). Kohlearna arterija leži v canalis centralis modioli.
Veje kohlearne arterije so v aksijalni steni vesti-bularne skale zmotane v klopčiče, glomeruli arteriosi cochleae.
Vena aquaeductus vestibuli in, vena canaliculi cochleae odvajate kri iz labirinta; prva se izliva v sinus petrosus, druga pa v notranjo jugularno veno.
II.	Srednje uho.
Bobniča. (Cavum tympani.)
Bobniča je dostopna po vnanjem sluhovodu in ima 6 sten:
1.	Paries labyrinthicus, medijalna stena bobniče, je na piramidi. Sredi te stene je fossa fenestrae vestibuli oz. fenestra vestibuli. Tik pred tö opaziš prosti konec septa v muskulotubarnem kanalu kot processus cochleariformis. Pod okencem leži prorndntorium (bu-ljina nad spodnjim polževim zavojem); .če;z promontorii drži navpično navzgor sulcus ' tympanicus (n. tympanicus). Za promontorijem je fossula fenestrae cochleae ozir. fenestra cochleae (membrana tympani secundaria).
2. Paries m a s t o i de^iu ^zadešnja stena, ima zev, ki vodi v antrum (tympanicum (= preddvor za cellulae mastoideae); pod tem je eminentia pyramidalis (za m. stapedius). Za vestibularnim okencem in nad njim je prominentia canalis facialis in nad to prominentia canalis semicircul. later.
3. Paries membranaceus, lateralna stena, obstoji iz bobnila in njega koščenega proja.
4. Paries c a r o t i c u s , sprednja stena, meji na canalis caroticus (ustja karotikotimpaničnih kanalov).
5. Paries tegmentalis, zgornja stena, je znana kot tegmen tympani. Pri prehodu v lateralno steno je plitek recessus epitympanicus; v tega sega betica kladveca. Najvišji del epitimpaničnega vdolbka je pars cupularis.
6. Paries jugularis, spodnja stena je nad šilom izbočena kot prominentia styloidea.
Ušesna troblja.
Tuba auditiva (Eustachii) j.e cevasta zveza med bobnico in žrelom. Opisujejo koščeno in hrustančasto tubo.
Koščeni del tube je spodnja etaža muskulo-tubar-nega kanala; pričenja se v bobniči in se odpira na lobanjskem spodku. Tu mu je pritaknjen hrustančasti del. Hrustančasti del je ob početku žlebast in je žleb navzdol odprt. Medijalni krajevec žleba narašča (me-dijalno) bolj in bolj. Prečen prerez tubarnega hrustanca je ob žrelu torej kljukast. Z lateralne plati zastira žleb (kljuko) lamina membranacea.
Hrustanec je pripet na fibrocartilago basilaris in je prislonjen na spino angularis zagojzdnice. Na lateralno, membranozno steno tube je priraščen m. tensor veli palatini s. dilatator tubae.	•
Koščeni del tube je vedno odprt; hrustančasti del je pa pač z večine zaprt, ker leže lateralna (membra-nozna), stena na (hrustančasto, zadešnjo) medijalno. Hrustančasti del tube zevne le, če se vskoči tensor veli palatini.
Sluznico ušesne troblje pokriva večplasten mige-talen epitel; sluznico bobniče in ono v mehurjih koščene kopice pa pokrivajo plošnate 'epitelijalne celice. V sluznici hrustančastega dela so goste glandulae mucosae.
Bobnilo. fUfi™"« n*’**'.
Bobnilo je presojna membrana biserno-sive barve. Bobnilo je stena med bobnico in zunanjim sluhovodom. Vstavljeno je v utor timpanalnega obročka. Stoji poševno tako, da visi naven in navspred in navspod. Sredina mu je lijasto vpeta, u m b o, nad vpetkom je lahna buljina, povzročena po kratkem podaljšku kla-dveca. Zgornji del bobnila ni pripet na os tympanicum temveč ob temporalno lusko (incisura Rivini) in je le na rahlo nategnjen, pars flaccida (membrana Shrapnelli). Pars tensa membranae tympani kaže tri sklade. Srednji sklad, lamina propria, je fibrozen in je vravnano vnanje nitje radijarno, notranje pa cirkularno. Notranji sklad, stratum mucosum, je tak kot je na sluznici v bobniči. Zunanji sklad,
'Stratum cutaneum odgovarja plastju kože. Ohlapni del bobnila (pars flaccida) nima srednjega sklada. Lamina propria j,e skorej brez elastičnega nitja.
Slušne koščice.
Slušne koščice imamo tri: kladvece, malleus; nakovalce, incus; stremence, s t a -p e s.
Kladvece je kijasto; zgoraj je zdebeljeno v betico, pod to je zažeto: vrat; pod vratom je ročaj. Ročaj je pripet na bobnilo. Tik pod betico sta dva odrasleka. Processus anterior je dolg in je vjet spredaj v petrotimpanično fisuro; processus .lateralis je kratek in napravlja že omenjeno izbuljino bobnila. Na zadešnji plati betice vidiš sklepovno ploskev za nakovalce.
Nakovalce te spominja na zob z dvema koreninama. Telo leži spredaj in ima sklepovno ploskev za maleolarno betico. Krajši podaljšek je usmerjen navzad in horinzotalno; daljši podaljšek je vzporeden z maleolarnim ročajem, leži za njim in je ob koncu lečasto obstružen, processus lenticularis-
Stremence ima d i 1 i c o in betico, ki jih vežeta sprednja in zadešnja nožiča. Zgornji rob dilice je konveksen, spodnji je raven.
Betica stremenca in processus lenticularis nakovalca sta sklepovno. zvezana,
Gibljivost v sklepih med slušnimi koščicami je le majhna. Sklep med kladveeem in nakovalcem je sklep na zatiko. Sklepi med slušnimi koščicami vpostavljajo
zvezo med lateralno in medijalno steno bobniče: saj je sprednji podaljšek kladveca vjet v Glaser-jevo fisuro in saj je ročaj kladveca pripet na bobnilo in se kladvece zatika z nakovalcem; ta poteza ob stremence, torej tudi ob dilico stremenca, ki je vtaknjena v ovalno okence. Važni so pri tej zvezi še ligamenta mallei ant., sup., laterale in lig incudis. Slušne koščice leže v gubali bobnične sluznice; ob bobnilu nastanejo torej žepki.
P 1 i c a m a 1 l'e o 1 a r i s je pripeta na bobnilo. V tej gubi, ki je izpeta paralelno z bobnilom leži sprednji dolgi podaljšek kladveca in chorda tympani. Med njo in bobnilom leži dvoje navzdol odprtih žepkov.
Zadešnji žepek vodi v cavum Prussacki, ki je na-vspred slep in ima to-le ostenje: s strani je membrana Shrapnelli, z medijalne plati je collum mallei, zgoraj je lig. mallei laterale, spodaj pa proc. brevis mallei.
Plica i n c u d i^ se dviga od zadešnje stene bobniče; ovija nakovalce in se izteza ob dolgem odrasleku nakovalca navzdol.
Guba za stremence, p 1 i c a s t a p e n d i s , se iz-penja od piramidalne eminence na m. stapedius in na stremence.
Dve mišice ste, ki vladate slušne koščice:
Musculus tensor tympa.ni je vraščen v zgornjo etažo muskulo-tubarnega kanala in je pripet ob zgornji konec kladvečevega ročaja. Kita semnju vije ob proc. cochleariformis. In.: n. pterygoideus int.: ggl. oticum.
Musculus stapedius je vraščen v piramidalno eminenco in izteza skozi njeno odprtinico kito,
ki je pripeta ob zadešnjo nožico stremenca. In : n.sta-pedius (facialis).
Prehranjajo bobnico: a. tympanica ant. (a. maxillaris interna); a. tympanica posterior (a. auricularis post.), a. tympanica inferior (a. pharyngea ascendens), a. tympanica superior (a. meningea media).
III.	Zunanje uho.
K vnanjemu koščenemu sluhovodu je pritaknjen hrustanec, ki daljša sluhovod in ki prehaja v ogredje uhala.	...
Vnanji sluhovod, meatus auditorius externus, ima v ostenju z zadešnje plati proč-mastoideus, z zgornje temporalno lusko, s spodnje os tympanicum.
Sluhovoda konvergirata navspred.
Bobnilo leži v sluhovodu tako-le; bobnilo po eni strani in zadešnja in zgornja stena sluhovoda oklepajo tope kote; bobnilo in spodnja stena sluhovoda pa tvorijo oster kot.
Hrusta n často ogredje je pritaknjeno ob koščeni del vnanjega sluhovoda in ni povsem sklenjena cev, temveč je hrustančast, navzgor in navspred odprt žleb, ki prehaja v uhalo, S koščenim delom sluhovoda tvori koleno, ki moli navzad in navzgor in ki ga izravnaš, če potegneš uhalo navzgor in navzad.
V hrustancu ste dve zarezi, incisurae Santorini. Vnanji sluhovod meri nekam 35 mm (tragus — umbo). Tretjina te dolžine gre na koščeni del.
Spodnji del uhala, uhelj, nima hrustanca. Ostri robek uhala je h e 1 i x ; sprednji konec robka je c r u s helicis- Vsporedno z robkom leži a n t h e 1 i x in med obema je scapha. Anthelix pričenja z dvema nožicama; med tema leži fossa triangularis. Vhod v sluhovod obroblja s sprednje plati tragus, z zadešnje ant it ragu s; med njima je incisura antitragica.
V koži vnanjega sluhovoda so ušesne m a s t i 1 k e , glandulae ceruminosae.
Mišice, ki vladajo uhalo, nimajo, za človeka pravega pomena, so torej malo razvitb. Vidiš jih kot attrahens, a 11 o 1 e n s in retrahens auriculae.
B. Nižji čutilni organi.
I.	Čutila v koži.
Koža, integumentum commune, ki je tako bogata na senzibilnih živcih nam je tipalni čutež. Govorimo o koži v ožjem smislu (= cutis) in pa o poddružnih epitelijalnih tvorbah kože (lasje = pilv nohti = ungues).
Cutis, koža
kaže 3 sklade:	n -r
1 epitelijalni sklad (epidermis), la kaže zopet dvoje skladov a) povrhno mrtvico stratum corneum, ki je sklad zaroženelih, pohgonal-nih celic brez jeder; b) kalasti sklad, stratum
ge rm i nativum (Malpighii), kjer se porajajo vedno iznova celice. V globokih epitelijalnih 'plasteh so celice cilindrične, v višjih okroglaste, v povrhnih so plošnate, zaroženele in brez jeder.
2. Usnjat sklad, u s n j i c a , corium je spleten iz gostih vezivnastih vlaken, iz elastičnih niti in iz gladkih mišičnih vitr. Mrtvici ozir. epitelijalnemu skladu priležen del usnjice je posut s stožkastimi poganjki, papillae, ki jih prosto oko ne razbere in ki so uvrščene v samčaste vrste ali pa v dvoredja. Papile so ali enostavne ali zložene; te in one pa imajo bogato žilje. Papilarni del usnjice v celoti opisujejo tudi kot corpus papillare.
3. Vezivo pod kožo, te la subcutanea, ni strogo ločena od koiija in je mogočen, rahel, vezivast sklad z več ali manj razvitimi vkladi tolščevine = panniculus adiposus.
Cutis (koža) ima dvoje žlez: 1. znoj nie e, glandulae sudoriferae; te so klobčasto zvite žleze z dolgim nerazvejčenim iztrebilom, ductus sudori-ferus, ki se odpira na prosto, kot porus sudoriferus (potnica); iztrebljajo znoj, sudor; 2. lojnice, glandulae sebaceae, ki so z večine ob laseh in ki iztrebljajo kožno mastnost, sebum čuta n e u m.
Kožni čuteži so pripravni za tipanje. Del zahkožnih živcev razpleta končnike v najglobljih epidermalnih plasteh. Drug del zahkožnih živcev razpleta končnike po specifičnih terminalnih aparatih, ki imajo različna imena kot; Vater-Pacini-jeva zrna, Meisšner-
jeva zrna (corpuscula tactus), Merkel-o v ;e č u t i 1 n i c e , Krause-jevi betičasti konci in pa genitalna (= poltna, laska) zrna.
Lasje. Pili.
Las ima 1,- steblo, s.capus pili, 2. pošev v kožo zataknjeno korenino, radix pili, 3. čebulico, bulbus pili, ki je betičasto napet konček korenine. L|s tiči v cevasti vdrtini kože, ki napravi ob korenini 1 jlejr, folliculus pili; tla lileka so izbuknjena v papilo, papilla pili. Papila je kopičast po-ganjk usnjice; ona in okolica služi lasu kot matrix.
Ob lilek pripete gladke mišične vitre (m. arrector pili) so zakopčane v povrhnih plasteh usnjice in leže vedno na tisti strani lasa, ki tvori z kožno površino top kot. V lilek ob lasu se odpirajo lojnice; ravno ob najmanjših laskih so najobsežnejše lojnice.
Ungues- Nohtovi.
Proksimalni del nohta je mehak in je znan kot korenina, radix unguis; ostali trdi del nohta je corpus unguis (naglavni del). Robove pri nohtu imenujemo margo liber, margo lateralis, in margo occultus; ta je mehak in nežen. Podnohtje je usnjica; po-vrhne plasti usnjice služijo kot matrix unguis. Na pod-nohtju so papile korija vvrščene v grebenčke: cristae matricis unguis. Posebno goste so te papile pod bližnjim delom nohta, kjer so vidne kot lunula.
II. Vonjalo. (Vonjež.)
Vonjalo je vtesnjeno na zgornji odsek nosne dupline (regio olfactoria). Skozi odprtine kribrozne plošče stopajo nervi olfactorii iz nosa v bulbus olfactorius. Vonjalni živci so goli in se razpletajo po epitelu sluznice kot drobne nitke. Epitel je pravi čutežni: kaže torej dolge čepkaste celice (vonjalne čutilnice) sredi opornih celic. V le-teh so rumenkasta zrnca in je vonjalni odsek v nosu rumenkaste barve, 1 o c u s 1 u -tßM s. So anatomi, ki negirajo eksistenco »rumenega okoliša«.
Vonjalne čutilnice imajo na prostem koncu paličast podaljšek, ki je poraščen s kratkimi ščetinami; bazalno pa prehajajo te celice v živčne podaljške vonjalnega živca.
V sluznici olfaktoričnega odseka vidiš B o w m a n-ove žleze (glandulae olfactoriae).
III. Okušalo (Slajež.)
Organi okušala leže v epitelu ustne sluznice. Vidimo jih kot okušalne popke, ki jih je največ na obzidku krog obzidanih papil in na obronkih teh papil; pa tudi papillae foliatae, fungiformes, arcus glossopalatinus in epiglotis kažejo slaježne popke.
Slaježni popek sega skozi ves epitel. Vnanje celice popka so vravnane druga ob drugi kot doge pri sodu in pokrivajo (kot pokrovne celice) popkov sredek, ki je sestavljen iz okušalnih čutilnic. Okušalne čutilnice omreža glossopharyngeus. Prosti konci okušalnih čutilnic so paličasti.
Opomba:
Znanstvenemu svetu umljivo reci: videzu, slišežu, vonježu, tipežu, slaježu — organon visus, auditus, olfactus, tactus, gustus.
PODROBNO KAZALO.
Acetabulum	36
Acrotnion	23
Aditus laryngis	157
Affenspalte	338
Alae sphenoidales 62, 63 Allantois	207
Alveoli dentales	68
Amnion	207
Amphiarthrosis	13
Angulus costae	17
— infrasternalis	20
— mandibulae	71
— pubis	40
— scapulae	23
— sternalis Ludovici	18
— venosus	265
Antiulus femoralis	144
— fibrosus	18
— inguinalis abdom. 99
  subcutaneus
95, 100
Ansa hypoglossi 384, 387
— subclavia	403
Antagonisti	84
Aorta	232
Apertura pyriformis 67 Apex cordis	217
Aponeurosis palmaris 123
— plantaris	140
Apparatus ligamento-	
sus sacroiliacus	38
Appendices epiploieae 181	
Aquaeductus vestibuli 429	
Arachnoidea	353
Arcus aortae	234
— costarum	.20
— glossopalatinus	165
— pharyngopalatinus	
	165
— plantaris	258
— profundus	247
— pubis	40
— senilis	414
— superciliaris	65
— superficialis	247
— vertebrae	13
Area acustica	307
Arteria(e) alveolaris	
inferior	240
— angularis	237
— anonyma	233
— auricularis post.	238
— axillaris	244
— basilaris	242
— brachialis	245
— buccinatoria	240
— canalis pterygoidei	
	240
— carotis communis	234	— digit. vol. communis	
	externa	236		247
	interna	234	— dorsalis pedis	257
— centralis retinae			penis	253
235, 421, 428		— epigastrica inferior	
— cerebelli inf.	356		254
	sup.	357		superior	243
Arteria(e) cerebri an-			superficialis	254
terior	356	—: ethmoidalis	235
	media	356	— femoralis	253
	post.	357	Arteria(e) gastrica sin.	
— cervicalis ascendens			249
	242	— gastroduodenalis	249
	profunda	243	— gastroepiploica	
—; — superfic.	242	dextra '	250
— chorioidea	356	— gastroepiploica	
— ciliaris 235,	418	sinistra	250
— circumflexa femoris		— genu suprema	256
lat.	225	— glutaea superior	252
	femoris med.	255		inferior	252
	humeri	245	— haemorrhoidalis	
		ilium profunda		inf.	253
	254		media	253
	ilium superfic. 254			s.up.	251
	scapulae	245	— hepatica	249
— clitoridis	253	— hypogastrica	251
— coeliaca	249	— ileocolica	250
— collateralis radialis		— iliaca communis	251
	245		 externa	253
	ulnaris	245	— iliolumbalis	252
— colica dextra	250	— infraorbitalis	240
		media	251	— intercostalis	248
	sinistra	251		suprema	243
— communicans post.		— interossea communis	
235, 356			246
— coronaria dextra	233	— labialis	237
	 sinistra	234	— lacrimalis	235
— laryngea inf.	242
	superior	236
— lienalis	250
— lingualis	236
— lumbalis	248
— mammaria interna	
	243
— maxillaris externa	
	237
	interna	239
— mediana	247
— meningea media	240
— mesenterica sup.	250
		inferior	251
— metacarpea	
volaris	247
— obturatoria	252
— occipitalis	238
— ophthalmica	235
— ovarica	249
— palatina ascendes	237
	 descendens	240
— pancreaticoduo-	
denalis superior	250
— pancreaticoduo-	
denalis inferior	250
— penis	253
— perforans	255
— perinei	253
— peronaea	25/
— pharyngea ascendens 238	
— phrenica	248
— plantaris lat.	258
	med.	258
— poplitea	256
— profunda femoris	255
— pudenda externa	255
 interna	253
— pulmonalis	231
— radialis	246
— renalis	249
— sacralis lateralis 252
— — media	251
— sigmoidea	251
— sphenopalatina	240
— spermatica int.	249
— stylomastoidea	238
— subclavia	241
— sublingualis	23/
— submentalis	237
— subscapularis	244
— supraorbitalis	235
— suprarenalis	249
— tarsea	25/
— temporalis inedia	239
 superficialis	239
 — profunda	240
— thoracalis lateralis
244
— thoracoacromialis
244
— thoracodorsalis	245
thyreoidea inf.	242
  sup.	236
— tibialis anterior	256
— — posterior	257
— transversa colli	244
 faciei	239
 scapulae	242
— ulnaris	246
— umbilicalis	251
— uterina	253
— vertebralis	241
— vesicalis	253
Arthrodia	12
Articulatio acromio-	
clavicularis	30
— calcaneocuboidea	51
— carpometacarpea	34
— costosternalis	20
— costo-transversaria 20	
— cricothyreoidea	156
— humeroulnaris	32
— intercarpea	34
— metatarsophalangea 51	
— radiocarpea	34
— radiouln. prox.	32
	dist.	32
-— sacroiliaca	38
— sternoclavieularis	31
— talocaleanea	50
— talocruralis	49
— talonavicularis	50
, — trochoidea	12
Articulationes inter-	
phalangeae pedis	51
Asociiaci'jski sistem	347
Atlas	15
Atrium dextrum	218
— sinistrum	218
Auriculae cordis	217
Basis cordis	217
— cranii	53
Bezgavke	279
— regijonarne	279
Brachia conjunctiva	311
— pontis	311
— quadrigemina	318
Bronchus	159
B.runner-jeve žleze	178
Bulbus cordis	227
— oculi	411
— olfactorius	336
— vestibuli	208
Bulla ethmoidalis	66
Bursa infrapatellaris	48
— omentalis	188
— suprapatellaris	48
Calamus scriptorius	
304, 308	
Calcar avis	332
Calcaneus	44
Calvaria	53
Camerae oculi	423
Camper-jev lični kot	77
Canaliculi alveolares	67
Canaliculus cochleae	431
— lacrimalis	426
Canalis auricularis	227
— caroticus	60
— condyloideus	55
— facialis	59
— femoralis	143
— Hunteri	143
— hypoglossi	
— incisivus	68
— infraorbitalis	67
— inguinalis	98
— nasolacrimalis /0, 76	
— Petiti	423
— pterygoideus	63
— pterygopalatinus	63
— sacralis	16
— Sclilemmi	414 •— semicircularis
428, 429
— utriculo-saccularis
433
— vertebralis	21
Capitulum humeri	25
Capsula fibrosa	10
— Glissoni	184
— interna 321, 334
— synovialis	10
Caput humeri	24
Cardia	175
Cartilago alaris	152
— arytaenoidea	154
— corniculata	155
— cricoidea	154
— cunelformis	157
— epiglottica	155
— nasi lateralis	152
— septi nasi	152
— thyreoidea	155 Caruncula sublingualis
165
Cauda equina	296
Cavitas glenoidalis 11 Cavum oris	164
— Prussacki	438
— tympani	434
Cella media	331
Cerebellum	309
Cervi« uteri	_	204
Choanae	70, 153
Chopart-ov sklep	51
Chorda dorsalis	13
— obliqua	34
— tympani	377
Chorioidea	415
Chorion	206
Cingulum	347
Circulus arteriosus	
Willissi	357
Circumferentia arti-	
cularis	26
Cisterna chyli	281
Claustrum	335
Clava	305
Clavicula	24
Clitoris	207
Clivus	54
Cochlea	430
Coecum	179
Colliculus seminalis	199
Collum humeri 24, 25	
Colon	179
Commissura ant.	328
■— post. 319,	, 323
Concha nasalis inferior 70	
— sphenoidalis	62
Condyli femoris	41
— occipitales	54
Conjugata	39
Conjunctiva	425
Conus arteriosus	219
. — elasticus	156
— medullaris	290
Cornea	412
Cornu anterius	331
— inferius	332
— posterius	332
Cortfna radiata	347
Corpora mammillaria 316
— quadrigemina	31/
— restiformia	305
Corpus callosum	328
— ciliare	416
— geniculatum lat.	
318, 322	
	med.	318
— pineale	322
— restiforme	305
— striatum	334
— vertebrae	13
— vitreum	421
Costae	17
Cranium 53, 78	
Crista conchalis	67
— ethmoidalis	67
— galli	66
— iliaca	36
— infratemporalis	62
— intertrochanterica	40
— lacrimalis	68
— supraventrfcularis	
	219
— terminalis	218
— vestibuli	429
Cuneus	342
Curvaturae recti	181
Cutis	440
Cystis fellea 183, 185	
Črevo široko	179
Danka	181
Decidua	206
Decussatio pyramidum	
	304
Diafiza	8
Diaphragma	100
— oris	87
Diartroza	9
Diencephalon	299
Dilatator pupillae	418
Diploe	53
Douglas-ov prostor	206
Ductus art. (Botalli)	231
— choledochus	183
— cochlearis	431
— cysticus	183
— hepaticus	183
— lymph. dexter	281
— nasolacrimalis	426
— reuniens	431
— thorapicus	281
— thyreoglossus	163
— venosus Arantii	183
Duodenum	177
Dupline v glavi in ob
njej	75,	76
Dura mater	352
Ektoderm	6
Eminentia arcuata	57
— carpi radiaiis	29
 ulnaris	29
— collateralis	332
— cruciata	55
— intercondyloidea	42
Emmissaria Santorini 55 Enarthrosis	47
Endocardium	222
Entoderm	6
Ependym	346
Epicardium	225
Epifiza	8
Epiglottis	155
Epicondyli hum.	25
Epididymis	196	— cuneatus	295
Epiphysis	322	— gracilis	295
Epistropheus	15	— longitudinalis med.	
Excavatio rectouterina			349
	205	— mammillothalamicus	
— vesicouterina	205		330
Extensores	85	— spinocerebellaris	293
		— thalamomammilaris	
Facies articularis			322
carpea	26	. Fasciola cinerea	345
— auricularis 16, 36		Fastigium	303
— lunata	38	Femur	40
— patellaris	41	Fenestra cochleae	434
Falx cerebri	353	— vestibuli	429
— inguinalis	97	Fibrae arcuatae 305, 347	
Fascia colli	91	— obliquae	176
— Cooperi	95	Fibrila mišična	83
— coracoclavicularis	98	Fibrocartilago	10
—■ cribrosa	144	— basalis	74
— dentata hippocampi		Fibrocartilago inter-	
	333	vertebralis	18
— endopelvina	211	— navicularis	50
— endothoracica 94, 98		Fibula	42
— omohyoidea	88	Filum terminale	290
— pelvis	211	Fimbria hippocampi	333
— perinei	211	Fissura calcarina 336,	342
— praevertebralis	92	— cerebri lateralis	
— transversa abdo-		Sylvii 335, 338	
minis	98	— collateralrs	342
Fasciculus ant. proprius		— hypoccampi	336
	293	— orbitalis	62
— anterolateralis su	-	— parietooccipitalis	
periicialis	294	336, 338	
— cerebellospinalis	293	— petrotympanica	56
— cerebrospinalis ant.		Flexores	85
	293	Fontanele	72
	lat. 294, 348		Foramen epiploicum	
(Winslowi)	191	— navicularis 200, 208	
— ethmoidale	66	— olecrani	25
— infraorbitale	67	— ovalis	144
— interventriculare			cordis	218
Monroi 300, 333		• — poplitea	143
— intervertebrale	14	— pterygoidea	63
— ischiadicum	38	— pterygopalatina	63
— jugulare	58	— radialis	25
— lacerum 58, 61		— retromandibularh	91
— Magendi	309	— rhomboidea	306
— mandibulare	72	— sacci. lacrimalis	68
— mastoideum	55	— supraclavicularis	91
— mentale	72	— supraspinata	23
— obturatum	37	— trochanterica	40
— occipitale magnum 54		Fovea capitis	40
— opticum	63	— centralis	419
— ovale 62, 218		— inguinalis	98
— palatinum maius	69	Foveolae ethmoidales	65
— rotundum	62	Frenulum labii superi	.
— sphenopalatinum	69	oris	164
— spinosum	62	— linguae	165
— stylomastoideum		Frontopontino nitje	351
	59	Fundus ventriculi	175
— transversarium	14	Funiculus spermaticus 196	
— vertebrale	15		
Foramina sacralia	16	Ganglion cervicale inf	
Fornix	329	med., sup.	403
— pharyngis	166	— ciliare	370
Fossa acetabuli	38	— oticum	375
— canina	67	— sphenopalatinum	371
— carotica	91	— submaxillare	374
— coronoidea	25	Gingiva	165
— iliaca	36	Ginglvmus	12
— infraspinata	23	Glabella	65
— intercondyloidea	41	Glanduia(e) lacrimalis	
— jugularis	58		426
— mandibularis	59	— parathyreoideae	163
— sebaceae
— sublingualis —. submaxillaris
— sudoriferae
— suprärenalis
— tarsales
— thyreoidea Globus pallidus Glottis Gomfoza
Gratiolet-jevo vidno snopje Gubernaculum testis Gyrus angularis
— centralis ant.
—• — post.
— cinguli
— fornicatus
— frontalis inf.  med.
— — sup.
— fusiformis
— hippocampi
— lingualis
— occipitalis
— praeoccipitalis
— supramarginalis
— temporalis inf.
 med.
 sup.
Hamulus lacrimalis
— pterygoideus Hassalova telesca Haustra coli Haversov sistem, Helicotrema
Helix	440
Hiatus canalis Fallopii 57	
— sacralis	16
— semilunaris	66
Hippocampus	333
Hissov snop	223
Horicontala nemška	77
Hrustanec rastni	8
Humerus	24
Humor aqueus	423
Hymen	205
Hypophysis	323
Hypothalamus	322
Jleum	179
Impressiones digitatae 53	
Incisura ethmoidalis	65
— fibularis	42
— ischiadica	37
— jugularis sterni	18
— nasalis .	67
— radialis	25
— Santorini	439
— scapulae	23
— semilunaris	25
— supraorbitalis	65
— ulnaris radii	26
— umbilicalis	182
— vertebralis	14
Inclinatio pelvis	40
Incus	437
Infundibulum 316,	323
Insula Reili 326, 337	
Integumentum com-	
mune	440
Intumescentia lumbalis	
	290
441
174
174
441
194
425
163
335
157
10
350
196
341
339
341
344
344
340
340
340
344
333
344
342
343
341
343
343
343
69
62
164
181
9
431
— cervicalis	290
Iris	416
Isthmus faucium	165
— urethrae	200
Iztegovalke	85
Iztezanje	11
Jejunum	179
Jetra	182
Jezik	169
Juga alveolaria	68
— cerebralia	53
Kanal dostegenski	143
— v zrasteh	98
Kanali usločeni	429
Keith-Flackov vozel	223
Kifoza, normalna	20
Kita v zrasteh	95
Komisure	346
Kosti, nastanek	7
—, njih zveze 9, 10	
—, ustroj Kot ekskurzijski	8
	11
— sedlov	61
Kotanja senčna	76
Koža	440
Kože zametka	206
Kri	215
Krvni obtok embrijo-	
nalni	275
Labia maiora pudendi 207	
— minora pudendi	207
Labrum glenoidale	31
Lacertus fibrosus	115
Lacuna musculorum	
98, 144	
— vasorum 98, 144 Lacunae urethrales
(Morgagni)	200
Lamele vrinjene	9
Lamina choriocapillaris 416
— cribrosa	65
— elastica ant. 414  post.	414
— fibrocartilaginea	38
— interpubica	38
— papyracea	66
— perpendicularis	66
— spiralis	430
— terminalis	299 Langerhans-ove kepice
185
Larynx	154
Ledvice	191
Lemniscus	350
Lens crystallina	422
Lieberkühnove kripte
178
Lig. acromioclaviculare 30
— annulare	33
— arcuatum	38
— arteriosum (Botalli)
231
— bifurcatum	51
— calcaneofibulare 51
— capituli costae interarticulare	19
— capituli costae radiatum	20
— capitulorum transv.
— carpi dorsale	122	— pectinatum iridis	417
	transversum.	35	— plirenicocolicum	190
— collateralia	12	— pisohamatum	35
	genu	48	— pisometacarpeum	35
— colli costae	20	— plantare longum	52
— conoideum	30	—- Pouparti	95
coracoacromiale	30	— pubicum sup.	38
— coracoclaviculare	30	— pubocapsulare	46
— coracohumerale	31	— pulmonale	162
— coronarium	183	— radiocarpalia	35
— costoclaviculare	30	— radiatum	35
— cricothyreoideum		— reflexum Collesii	99
med.	156	— sacrococcygea	19
— cruciata genu	48	— sacroiliaca	38
- deltoideum	51	— sacrospinosum	38
— falciforme	182	— sacrotuberosum	38
— flava	19	— sternoclaviculare	31
— gastrocolicum	175	— sternocostalia	
— gastrolienale	175	radiata	20
— hepatoduodenale	191	— stylohyoideum	72
— hepatocolicum	191	— supraspinale	19
— Hesselbachi	100	— talocalcaneum 50	51
— hyoepiglotticum	156	— talofibulare	51
— iliofemorale		— talotibiale	51
(Bertini)	46	— teres	40
— iliopectineum	142	— thyreoarytaeno-	
— interclaviculare	31	idea	156
— interspinalia	19	— thyreohyoideum	156
— ischiocapsulare	46	— transversum ace-	
— laciniatum	138	tabuli	45
— lacunare Qhimber		— transversum genu	48
nati	95		scapulae	30
— longitudinale ant.	19	— trapezoideum	30
	post.'	19	— tuberculi costae	20
— malleoli .lateralis	49	— umbilicale med.	194
— nuchae	19	— vaginal^	196
— patellae	48 ■	Limbus sphenoidalis	61
— Vieussenii	228
Limen insulae	33/
Limfni folikel	279
Linea alba abdominis 95
 colli	92
— arcuata	3/
— aspera	41
— Douglasi	96
— glutaea	37
— nuchae	55
— semilunaris Spigelii
96
— temporalis	59
— terminalis	39
— trochanterica	40
Lingua	169
Lingula carotica	61
Lisfranc’ov sklep	52
Littrejeve žleze	200
Lobanja oblika	77
Lobus candatus	182
— frontalis	339
— limbicus	344
— occipitalis	342
— olfactorius	336
. — parietalis	340
— quadratus	182
— temporalis	343
Locenj vretencev	13
Locus caeruleus	30/
Lok ekskurzijski
— krožni	11
Lordoza, normalna	20
Macula cribrosa	429
— lutea	419
Malleolus med.	42
— lateralis	42
Malleus	437
Malpighijevi klobčiči 159 Mamma	208
Mandibula	'71
Manubrium sterni	18
Margo infraorbitalis	67
— supraorbitalis 65 Massa intermedia 325 Maxilla	66 Meatus acusticus ext. 60
 int.	5/
— auditorius ext.
373, 439
Medenica	39
Mediastinum	162
Medulla oblongata	304
— spinalis	289
Mehur scalni	194
Mehurček žametni 5 Membrana atlanto-
occipitalis	80
— decidua	206
— interossea 26, 49
— obturatoria	39
— pupillaris	422
— Shrapnelli	438  tectoria 80, 433
— thyreohyoidea 156
— tympanica	436
— tympani secundaria
430
Meniscus lat.	47
— med.	4/
Mesencephalon	298
Mesenterium	187
Mesosalpinx	202
Mezoderm	6
J
.Mišice grudi	94		Riolaui	42.5
Mišice inspiracijske		— compressor tubae	
akcesorične	94	auditivae	168
	 podružne	94	— constrictores	
— obgrodne za		pharyngis	167
zgornje ude	92	—. coracobrachialis	115
— torakalne	94	— cremaster	96
Modiolus	430	— cricoarytaenoideus	
Modo	196	post.	157
Mohrenheimov trikot	97		lat.	158
Mozeg kostni rdeč	9	— cricothyreoideus	157
	rumen	9	M. deltoideus	113
Miillerjev vod	196	— digastricus	86
M. abductor digiti		— dilatator pupillae	418
quinti	126		 tubae	168
	pedis	141	— epicranius	108
— abductor hallucis	141	— extensor carpi	
	pollicis	125	radialis brevis	120
—	longus	122			longus	120
— adductor brevis	133		ulnaris	121
	hallucis	141		digitorum	
	 longus	132	communis manus	121
	magnus	133		digitorum	
	pollicis	125	communis pedis	135
— aryepiglotticus	158			 digitorum com	-
— arytaenoideus		munis pedis brevis	139
transv.	158		hallucis longus 135	
	obliquus	158		indicis pro-	
— biceps brachii	115	prius	122
	femoris	133		pollicis brevis	122
s— brachialis	116		longus	122
— brachioradialis	120	— flexor brevis	
— buccinator	111	digiti quinti 126,	141
— bulbocavernosus	210		carpi radialis	117
— canimus	110		ulnaris	118
— chondroglossus	169		digitorum	
— cillaris	417	comm. long. pedis	138
	digitorum	
communis brevis	140
	digitorum	
communis profund.	119
		digitorum	
communis sublimis	118
	hallucis brevis 141	
	longus	138
' ;	pollicis brevis 125	
M. flexor pollicis	
longus	119
— frontalis	108
— gastrocnemius	137
— gemelli	129
— genioglossus	169
— geniohyoideus	87
— glutaeus max.	128
— gracilis	132
— hyoglossus	169
— iliocostalis	105
— iliopsoas	128
— infraspinatus	114
— intercostales	94
— interossei vol.	125
	dors	124
	plantares,	
dorsales	142
— interspinales	106
— intertrans-	
versarii 90,	107
— ischiocavernosus	211
— latissimus dorsi	103
— levator ani	209
 palpebral. sup. 425
 scapulae	90
 veli palatini 168
-— longissimus dorsi 105
— longus capitis	90
	colli	90
— lumbricales	124
— masseter	112
— mentalis	111
— multifidus	106
— mylohyoideus	87
— nasalis	111
— obliquus ab-	
dominis ext.	95
	internus	96
	capitis	107
	sup.	423
	inf.	423
— obturator ext.	13u
	int.	129
— occipitalis	108
— omohyoideus	88
— opponens digiti	
quinti 126, 142	
	pollicis	125
— orbicularls oculi	109
	oris	111
— palatoglossus	168
— palatopharyngeus 167	
— palmaris longus	118
— pectinati	218
— pectineus	132
— pectoralis maior	92
	minor	93
— peronaeus brevis	136
	longus	136
	tertius	135
— piriformis	129
— plantaris	137
— popliteus	137
— pronator quadratus
119
  teres	117
— pterygoideus	112
— pubovesicalis	195
— pyramidalis	97
— quadratus femoris	130
	labii inf.	110
	— superioris	110
— — lumborum	101
	plantae	140
— quadriceps femoris	
	131
— rectovesicalis	195
— rectus abdominis	96
	capitis 91,	107
	oculi	423
— rhomboideus	103
— rotatores	106
— sacrococcygeus	107
— sacrospinalis	104
— salpingo-	
pharyngeus	169
— sartbrius	131
— scalenus	89
— semimembranosus	
	134
— semispinalis	106
— semitendinosus	134
— serratus ant.	93
	posterior	103
— soleus	137
— sphincter ani ex.	209
	pupillae	417
— spinalis	105
— splenius	104
— stapedius	438
— sternocleido-inastoideus	86
—- —sternohyoideus	88
— sternothyreoideus	88
— styloglossus	169
— stylohyoideus	87
— stylopharyngeus	167
— subclavius	93
— subcostalis	94
— subscapularis	113
— supinator	120
— supraspinatus	114
— temporalis	112
— tensor fasciae
latae	130
 tympani	438
 veli palatini 168
— teres maior 103, 114  minor	114
— thyreo-arytaenoi-deus	158
— thyreoepiglotticus 158
— thyreohyoideus	89
— tibialis ant.	134
 post.	138
— transversospinalis 106
— tranversus abdominis	96
 perinei
profundus	210
---------superficialis------211
— — thoracis	94
— trapezius	102
— triangularis	110
— triceps brachii	116
— uvulae	168
— zygomaticus	110	— lingualis	3 i 3
Myocardium	222	— lumboinguinalis	395
Myotomata	85	— mandibularis	372
Nakovalce	437	— massetericus	373
Nasus	152	.— maxillaris	370
N. abducens 364, 375		— medianus	389
— accessorius . 366, 383		— mentalis	374
— acusticus		— musculocutaneus	389
364, 378, 433		— mylohyoideus	374
— alveolaris inf.	374	— nasales anteriores	
— auricularis magnus			369
	386		posteriores	372
— auriculo temporalis		— nasociliaris	369
	372	— obtyratorius	396
— axillaris	391	— occipitalis maior	
— buccinatorius	373		385
— cervicales	385		minor	386
— cutaneus colli	386	— oculomotorius	
— ethmoidalis	369	362, 367	
— facialis 364,	375	— olfactorius 362, 367	
— femoralis	396	— ophthalmicus	368
— frontalis	369	— opticus 362, 367	
—• genitofemoralis		— palatini	372
	395	— peronaeus	398
— glossopharyngeus		— petrosus profundus	
365, 379			371
— glutaeus	397		superf. maior	
— hypoglossus 366, 383		371, 377	
— iliohypogastricus	395			minor	379
— ilioinguinalis	395	— phrenicus	387
— infraorbitalis	372	— plantaris med.	399
— infratrochlearis	369		lat.	399
— intermedius	365	— pterygoidei	373
— ischiadicus	397	— pudendus	400
— lacrimalis	369	— radialis	391
— laryngeus sup.	381	— spermaticus ext.	395
	inf.	382	— sphenopalatinus	371
— splanchnicus	404	Obrača v, nie
— stapedius	377	— v prav
— subclavius	388	Obroč medenični
— suboccipitalis	385	— ramenski
— supraclaviculares	386	Očesne dupline
— supratrochlearis	369	Oesophagus
— supraorbitalis	369	Odmikanje
— temporales	373	Okno pazdušno
— tensoris veli palatini		Olecranon
	375	Olivae
— tensoris tympani	375	Omentum maius
— thoracales 388,	393	— minus 175,
— thoracalis longus	388	Operculum
— tibialis	399	Ora serrata
— trochlearis 363,	368	Orbiculus ciliaris
— trigeminus 363,	368	Organa endocrinonta
— tympanicus	379	Organon auditus
— ulnaris	390	— Corti
— vagus 366,	380	— gustus
— zygomaticus	370	— Jakobsoni
Neurit	286	— olfactus
Neuron	287	Orificium urethrae-int
Nosna duplina	75	
Nošnja lehti, amusku-		Os capitatum
iarna	31	— centrale
Nucleus amygdalae	335	— coccygis
— dentatus	311	— coxae
— dorsalis Stillingi	292	— cuboideum
— caudatus 326,	334	— cuneiforne
— emboliformis	311	— ethmoidale
—, fastigii	311	— frontale
— lentiformis	334	' — hamatum
— olivaris	306	— hyoideum
— pulposus	18	— ilium
Nuhn-ova žleza	174	— Incae
Obex 303,	308	— intermaxillare
— ischii
11
11
36
23
76
174
11
126
25
306
175
190
337
416
416
163
428
432
443
153
443
194
27
29
17
36
45
44
65
64
27
72
36
55
68
36
— lacrimale	69
— lunatum	27
— metacarpalia	29
— metatarsalia	45
— multangulum maius	
	27
— — minus	27
— nasale	70
— naviculare 27, 43	
— occipitale	54
— palatinum	68
— parietale	64
— pisiforme	27
— pubis	36
— sacrum	16
— sphenoidale	60
— temporale	56
— triquetrum	27
— zygomaticum	71
Osifikacija	7
— enhondralna	8
— perijostalna	7
Ostium pharyngeum	
tubae	166
— uteri externum	204
	internum	204
— venosum dextrum 218	
	sinistrum	219
Ovarium	202
Pacchioni-jeve granu	
lacije	53
Palatum durum	68
Pancreas	185
Papilla(e) filiformes	170
— fungiformes	170
— lacrimalis	424
— n. optici	419
— vallatae	170
Paradidymis	198
Parasympathicus 401 Parotis	173
Parovarium	203
Pars ascendens duodeni
177
— cavernosa urethrae
200
— descendens duodeni
177
— horizontalis superior duodeni	177
— horizdntalis inferior duodeni	177
— membranacea urethrae	200
— nasalis pharyngis 166
— oralis pharyngis 166
— tympanica	56
Patella	41
Pazdušna okna	126
Pecten ossis pubis	37
Pedunculi cerebri	316
Penicilli	186
Penis	201
Pericardium	225
Perijost	8
Perimysium	83
Peritoneum	187
Peyerjevi poloji	179
Phalanges manus	29
— pedis	45
Pharynx	166
Pia mater	354
Pili	442
Piramidno snopje	347	Prečnik	328
Placenta	206	Predsapnica	163
Planum popliteum	41	Presledek med skaleni 90	
— sternale	22	Primikanje	11
Platysma	85	Processus accessorius 16	
Pleura	161	— alveolaris	68
Plexus brachialis	387	— articularis	14
Plexus cervicalis	386	— clinoideus	61
— haemorrhoidalis	271	— condyloideus	man-
— lumbosacralis	395	dibulae	71
— myentericus	182	— coracoideus	23
— n. sympathici	405	— coronoideus	25, 71
— pudendalis	400	— costarius	14
— uterovaginalis	407	— frontalis	67
— venosus vertebralis		— mammillaris	16
	269	— mastoideus	58
— vesicalis	407	— orbitalis	69
— ven. pterygoideus		— palatinus	68
	266	— pterygoideus	62
Plica(e) alares	48	— pyramidalis	69
— aryepiglotticae	166	— reticularis	292
— axillaris posterior 103		— sphenoidalis	69
— fimbriata'	165	— spinosus	14
— gastropancreatica 191		— styloideus radii 26	
— glossoepiglottica	155		ulnae	26
— incudis	438	— transversi	14
— lacrimalis (Hasner)		— uncinatus	66
	427	— vaginalis	196
— semilunaris coli	181	— vermiformis	179
— sublingualis	165	— xyphoideus	18
— synoviales	10	— zygomaticus	59, 65
Pliuča	160	Promontorium	20
Podališek živčni (neurit,		— cochleae	431
Achsenzylinder)	286	Pronacija	33
Pons Varoli	313	Pronatores	85
Porta hepatis	183	Prosencephalon	298
Praecuneus	341	Prostata	199
Protuberantia mentalis 71
— occipitalis	55
Pulmo	160
Pulvinar thalami	322
Punctum lacrimale
424,	426
Putamen	335
Pylorus	175
Pyramis ossis temporalis	56
— vestibuli	429
Radius	26
Ramenski obroč	23
Raphe palati	165
— pterygomandi-bularis	111,	167
Ravnina ekskurzijska	11
Razporek jabolčni	157
Raztežaj	11
— možen v sklepu	11 Razvoj lobanjskega
mozga	298
— venoznega sistema
273
Recessus ellipticus 429
— pharyngeus (Rossen-
müllersche Grube) 166
— piriformis	166
— sacciformis	33
— sphaericus	429
— subcoecalis	180
— subsigmoideus 180 Regio colli lateralis	91
 med.	91
— infrahyoidea	91
— respiratoria nasi 152
— olfactoria	152
— submentalis
— suprahyoidea	91
Rete carpi dorsale	247
Retina	419
Rhombencephalon
298,	301
Rostrum sphenoidale	61
Sacculus	431
Saccus lacrimalis	426
— lienalis	190
"Sapnik	159
Sarcolemma	83
Sarcoplazma	83
Scala vestibuli	430
— tympani	430
Scalo	199
Scapula	23
Sclera	412
Scrotum	196
Sella turcica	61
Semensko povesmo	196
Septa intermuscularia	85
Septum atriorum	218
— femorale (Cloqueti)
145
— membranaceum ventriculorum 220, 229
— pellucidum 326, 330
— primum	227
— secundum	228
— ventriculorum 220 Serosa	149
Simfiza	10
Sinartroza	9
Sindezmoza	10
Sinergisti	84
Sinus cavernosus	359
— coronarius	218
— costomediastinalis	
	162
— frontalis	65
— maxillaris (High-	
mori)	67
— Morgagni	157
— pericardii transv.	225
— petrosus inf.	359
	sup.	359
— phrenicocostalis	162
— sagittalis sup.	358
	inf.	358
— sigmoideus	358
— sphenoidalis	61
— sphenoparietalis	358
— rectus	358
— tarsi	43
— transversus	225
— venosus	227
	sclerae	414
Sklep cilindričen	12
— čeljustni	79
— jajčast	12
— kotličast	47
— njega nastanek	13
— pritegnjen	13
— prost	12
— ramenski	34
— sedlast	12
— spet	13
— tečajast	12
— v kolenu	47
— v kolku	45
Sklepi ob lobanji	79
Slajež	443
Slusež	428
Snop Hiss-ov	223
Snopja lobanjskega	
mozga	346
Snopje domožgančno	293
— strešno	349
— vidno Gratiolet	350
Sphincter ani 181, 209	
Spina angularis	62
— iliaca 36, 37	
— ischiadica	37
— nasalis 68, 69	
— scapulae	23
— trochlearis	65
Sponka neuralna	13
— visceralna	13
Srce	216
Srce, razvoj	226
Stapes	437
Sternum	18
Stoja amuskularna	47
— amuskularna in	
koleno	49
Strešno snopje (Haub<	m-
bahn)	349
Stria medullaris 307, 321	
—:— terminalis	321
Substantia ferruginea 307	
— gelatinosa Rolandi	
	291
— nigra Soemmeringi	
	317
— perforata ant.	326
	post.	317
Sulcus basilaris	315
— bicipitalis	115
— calcanei	44	Synchondrosis inter-	
— caroticus	61	sphenoidalis	60
— centralis	338	— sphenooccipitalis	54
— centralis ant.	339	Syndesmosis coraco-	
	posterior	341	clavicularis	30
— cinguli	338	— tibiofibularis prox. 49	
— corporis callosi	344		distalis	49
— coronarius	217	Synovia	10
— frontalis sup.	339	Šiv	
— hypothalamicus			10
Monroi	322		
— interparietalis	341	Taenia ventriculi quarti	
— intertubercularis	24	303, 308	
— lacrimalis 67, 69		Talus	43
— longitudinalis cordis		Tarsus ' 43, 429	
	217	Tawara-jev vozel	223
— mylohyoideus	72	Tegmentum	317
— n. radialis	25	Tegmen tympani	57
— obturatorius	37	Tela chorioidea ventri-	
— occipitalis transv.		culi tertii	355
	342	— chorioidea ventri	
— occipitotemporalis		culi quarti 303, 355	
	342	Telencephalon	300
— pterygopalatinus	63	Temporopontino nitje 351	
— sagittalis	55	1 halamus opticus	321
— sigmoideus	58	Thorax	22
— tali	43	Thymus	164
— temporalis med. 	sup. 		inf.	343 343 343	Tibia Tonsilla palatina — pharyngea	41 165 166
		Torus intervenossus	
— transversus	55	Loweri	218
Supinatio	11	— tubarius	166
Supinatores	85	Trabeculae carneae	219
Sustentaculum tali	44	Trachea	159
Suture 10	72	Tract. spiralis fora-	
Sympathicus	400	minosus	430
— iliotibialis	143	— cinereum	306
Tragus	440	— costae	17
Trigonum colli laterale 91		— cuneatum	305
	medium	91	— maius humeri	24
— deltoideapectorale		— minus humeri	24
	126	— pharyngeum	54
— fibrosum	222	— posterius vertebrae	
— habenulae	322		15
— hypoglossi	307	— pubicum	37
— lemnisci	319	— scaleni (Lisfranci) 17	
— Petiti	95	— sellae	61
— vesic. Lieutaudii	195	Tuberositas costae se	-
Trikot Mohrenheimov 126		eundae	17
Trochanter	40	— deltoidea	25
Trochlea	25	— iliaca	36
— tali	43	— infraglenoidälis	23
Truncus bronchomedia-		— supraglenoidalis	23
stinalis	280	— ossis pubis	37
— costocervicalis	243	— radii	26
—• intestinalis	280	— tibiae	42
— lymph. jugularis	280	— ulnae	26
	lumbalis	280	Tunica fibrosa oculi	413
	subclavius	280	— vaginalis propria	196
— sympathicus	402	— vasculosa oculi	415
— thyreocervicalis	242	Tvestje obkrajno	411
Tuba auditiva	435		
— uterina Tuber calcanei	205 44	Uhalo srca 219, 227 Ulna 25	
—	cinereum —	ischiadicum —	maxillare	323 37 67	Ungues Upogibalke	442 85
— parietale	64	Upogibanje	11
— frontale	64	Ureter	193
Tuberculum anterius		Ustna duplina	164
— vertebrae	14	Uterus	203
— articulare	59	Utriculus	431
— caroticum	15	Uvula	165
Vagina	205
— vasorum	231 Valleculae epiglotticae
166
Valvula atrioventri-cularis	220
— bicuspidalis	221
— coli	179
— foraminis ovalis
219, 228
— pylorica	177
— praepylorica	175
— tricuspidalis	219, 221
— semilunaris	221
— sinus coronarii
— (Thebesii)	218
— venae cavae (Eusta-chii)	218
Vas deferens	198
Vegetativni živčni sistem	400
Velum medullare ant. 311 •—■' medullare post. 311
— palatinum	165
V(v) advehens	275
— anonyma	264
V. axillaris	268
— azygos	268
— basilica	268
— brachialis	267
— cava superior	264
 inferior	2/0
— cephalica	268
— circumflexa humeri
268
— epigastrica sup. 265
— facialis anterior 256
	posterior	266
	communis	265
— frontalis	266
— glutaea	271
— hepatica	270
— hemiazygos	268
	accessoria	269‘
— hypogastrica	270
— iiiaca communis	270
	 externa	271
— iliolumbalis	271
— intercostalis	26y
— interossea	267
:— jugularis anterior 267	
	externa	266
	interna	264
— lienalis	273
— lingualis	266
— lumbalis	269
— magna cordis	263
— mammaria interna	
	265
— media cordis	263
mediana colli	267
— mesenterica inf.	272
	sup.	272
— obliqua atrii sin.	
(Marshalli)	263
— occipitalis	267
— parva cordis	263
— pharyngea	266
— portae	272
— pudenda communis	
	271
— pulmonalis 219, 262	
— radialis	267
— renalis	270
— revellens
— sacrales
— saphena magna  parva
— spermatica
— subclavia
— subscapularis
— suprarenalis
— thyreoidea
— transversa colli
— ulnaris
— umbilicalis
— vertebralis
— vorticosae Ventriculus dexter
— lateralis
— quartus
— sinister Vermis superior
— inferior Vertebra iprominens Vertebrae coccygeae
— sacrales Vesicula ophthalmica
 secundaria
Vesiculae seminales
Vestibulum	429
— nasi	152
— oris	164
Videž	411
Villi intestinalis	178
Vitra mišična	83
Vodilnica nosna	76
Volkmannovi kanalčki 9	
Vomer	70
Vonjež	443
Vortex cordis	224
Votlina v lobanji	74
Vranica	186
Vretenca v prsih	14
— v vratu	14
Wolffov organ	195
Zanjka popkova	187
Zobje	170
Zona orbicularis	
(Weberi)	46
Zonula Zinnii	422
Želodec	175
275
271
272
272
270
267
268
270
266
267
267
276
264
419
219
331
308
219
310
310
15
14
14
427
427
198
Končna opazka.
Bravec! Prosim te, da zbrišeš na str. 78 v 6. vrsti besedo „bazalno“; na str. 182 v 10. vrsti naj bi se glasilo mesto „sprednjem“ pravilno „spodnjem“. Ostale napake boš pač sam brez težave popravil.
Kratek repetitorij
ANATOMIJE
Vademecum za kolokvije in rigoroze
Po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik
1. Skelet, H. Mišice, 111. Drobje,
IV. Obtočila, V. Živčevje, VI. Čutila.
V LJUBLJANI 1925 NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA
SPLOŠNA KNJIŽNICA: 40 —45
VSEBINA.
Spominek	•	V	—	VIII.
Na pot!.................................................... 3
Uvod......................................................  6
Skelet  ................................................... 7
A. Skelet trupa..................................13
B. Skelet v zgornjih udih........................23
C. Skelet v spodnjem	udu	ob trupu ...	36
D.- Skelet glave.................................52
Mišice....................................................81
Nauk o mišičju.............................................83
A. Mišičje ob trupu..............................85
B. Mišičje na glavi.............................I®8
C. Mišice za zgornji ud ob	trupu .	.	.	.113
D. Mišice na spodnjih	udih..................127
Drob) e...................................................149
A. Respiracijski aparat.........................151
B. Prebavljalni aparat..........................164
C. Scalni aparat................................191
D. Spolni aparat................................195
Obtočila
I. Sistem krvnega obtočila......................215
II. Sistem mezgovnic............................277
Živčni sistem
fl. Centralni živčni sistem..................289
B.	Periferni živci.............,............360
“Čutila (čuteži)
B.	Višji čuteži.............................411
B.	Nižji čuteži.............................440
Podrobno kazalo .	.	 445
SPOMINEK.
Tole knjigo sem namerjal izdati s pomočjo dijaštva.
Započeta v ljubezni je bila rojena v bolečinah; bolečine so bile najhujše v letnem semestru 1923/24. Takrat — zadelo me je z jasnega —- se je odvrnilo dijaštvo kar namah od mene. V gredju načrtov mi . je zahreščalo, ko so pritisnile name življenske peze z več strani.
Ni to tožba, ni samohvala, ni zagovor; pojasnilo je.
Knjižica je prestava dijaštvu dobro znanega nemškega dela. S prestavo sem odgnal prerekanje farizejev o tem, kaj da spada med elemente anatomije. Vešče oko bo našlo tu pa tam tudi potegljaje prestavljavčeve roke.
Izbral sem ta repetitorij; saj mi je ljub spomin na dijaška leta, pa je tudi razširjeno učilo med Nemci, ki jim ne smeš očitati neznanja v anatomiji.
Knjiga ni pisana z visokih, abstraktnih, kavzalnih, teleoloških i. t. d. vidikov, stojišč, gledišč — niz elementarnih dejstev je — to je dobra lastnost knjige.
V ustvarjajočo življensko dobo stopajo narodi ob raznih časih. Narodom pripadajo raznotere dediščine. Dediščine narodi asimilirajo in iz njih rojevajo nove komplekse: narodi ustvarjajo.
Bijogenetski zakon ima torej korolar, ki je psihogenetski zakon. Ta je v bistvu tole: narod ustvarja le iz elementov, ki jih more asimilirati. Možnost asimilacije in struktura ustvarjenih kompleksov zavisi od fermentov, narodu lastnih. Elemente vežejo narodi v raznotere, za narode tipične, komplekse.
Dajati narodu elemente je pot, ki bo nas (= narod) vodila k ustvarjanju. Čipke, porcelan, parfum, kabaret, bar, dekadentne forme in dekadentna vsebina poemov, mistično znanstveno stokanje, zelenkasto rdeče meso po- atonalni muziki aritmično trepetajočih, v % tonski juhi iz Petelinjega petja namočenih., žabjih krakov — to ni hrana, pripravna za vstajajoč narod, kar smo mi Slovenci.
Med delom sem strmel nad bogastvom, gibkostjo ter silo materinega mi jezika.
Sposobnost jezika izražati pojme koncizno, kaže na moč naroda, (take in sorodne) pojme tudi tvoriti.
Rojevanje pojmov (in ustvarjanje izrazov) je pa to, kar imenujem svobodno življenje naroda.
Na hoji skozi svet sežeš v mnogotero roko- in stopiš v mnogoter dom, pa se te prime tuje; nečist postaneš in govoriš besede tuje za brate, ki so
ostali trajno v domovini. Tvoj glas bo morda narod zmotil; ta bo sprejel neme popake in gluhe nare-jenke za'svoje. Zdrav narod bo prej ali slej začutil tujstvo; da odpravi tuje ovire iz jezika, mu bo treba dela; to delo je pa le trebljenje plesni od bolnega jezika, ne rodi pozitivnih sadov, je izguba časa in moči.
Grehu na narodu sem se izogibal: puščal sem varijante in sem skril svoj vpliv: narod naj voli med narejenkami nemoteno; narod naj ne prisega na tiskano črko.
Ne boj se: početje ni slaborodno — pravo je. zdravo je.
Knjižica je zagledala dan po «eaejmaosti »Zvezne tiskarne in knjigarne«.
Pri študiju anatomije je treba pridnosti in nazornega materijala. Del tega materijala bi bil anatomski atlant. Naj nastopi mecen in naj nam ga da!
Knjižica, ki si spominek na dneve, ko je živel med nami	dr A, Kraigher>
bodi kalast sklad, vreden dela in tople krvi.
Wie nun immer, mi libelle, dein Loos sich gestaltet, — mögen befriedigte Leser mit cedrus und minium dein Aeusseres schmücken, oder deine Blätter »in vicum vendentem thus et odores« zu wandern bestimmt sein, — die Absicht des Lehrers, seinen Schülern zu nützen, wird im ersten Falle sich ver-
dienten Lohnes erfreuen, und in letzteres Missgeschick sich mit Demuth zu fügen wissen, da ich nicht der einzige medicinische Autor sein werde, dessen schriftstellerische Leistungen die letzterwähnte co-mmercielle Verwendung finden. Für kleine Leute aber:
»Est quoddam prodire tenus, si non datur ultra.«
(Hyrtl, Zergliederungskunst, uvod.)
Februar 1925.
Dr. Plečnik.
/ DRŽAVNA^ LlGEjSMHJpGAj V v LJUBLJANI/
Vlil
IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA