71HNF* IiksSs IiSOOd day« LETO—1 z ii Ceœ PROSVETA glasilo slovenske narodne! podporne jednote l'r.d..i»kl u. pro.lorfl It. Lewmiale A te. Office of Publication: •MjjTJJjooUh Uw,k1.I, Ave. en Amerike Porotnih kovno skim 1 ciscu d« I vodovod Neurod® stri ji in Indu Izkljtcivaaje rebolnih HMlarjev v [ SSA 1 nih obrsvnav [ delavcem, ki | itavke zdaj konec, pričela proti toženi so ns naslanja ns ^ l pred enim letom. 81. Louis» Mow je bvoj vodovod, i 1358,507 dobička, je končalo z dnem 10. sprila. ! Albany. N. Y. — Med 148 žr-[ nami, ki 80 smrtno ponesrečile t industriji držsve New York, je bilo tudi pet tenia trije otro-i ci. Osemdeset delavcev je zapu-itilo 66 vdov ih 97 otrok. Neki Kdelavec je zapustil vdovo in o-1 tem otrok. Neka druffa vdova • ima sedem otrok v staristi od dveh do trinajst let. Vancouver, B. C. — Policijski, da vsi oni, ki se 3rnik John Jewta, član u- zborovanja, bodo Dtatriktna eksekutiva izključila 19 članov iz unije zadnji teden. Springfield, ni. — Distriktna eksekutiva rudarske unije v II-linoisu je zadnji teden — kakor poroča oficijelno glasilo — iz-kl j učila iz unije 19 članov, ki so bili aktivni kot pristaši "Savo the Union" odbora. Walter Nesbit, tajnik distrikt-ne unije, poroča, da trije člani so izključeni permanentno, ostali pa de lahko pridejo nazaj, ako zadoste pravilom. Izključitev je bila izvršena na podlagi odloka centralne eksekutive v Indiana-polisu, ki je zaključila, da je "Odbor za ohranitev unije" du-alna organizacija in vsled tega proti ustavi unije. Illinoiski rčbeli so zadnji teden sklicali izredno distriktno konvencijo v Bellevillu. Eksekutiva je takoj obvestila vse unije, udeleže tega izključeni. To je Sm -j , — delavsko pitarlo ÜÜIHL.....- -J vprS, kov apalnih vos. policajev, je bil degradiran sarienta. Policijski nsčelnik, je Jewitta degradiral, je reda je bil Jewitt preveč pri-ivljen pustiti pisalno mizo, je napočil delopuat, Jewitt je delaven v policijski ji. Obtožba,da je preveč na delooust,'je samo iz-ror. Policijski nsMnik je bil nekaj časa suspendiran od Gelveston, Te*. —. Tukajšnji §pwarski pomočniki, ki delajo v netnicah zs sekanje mesa ns ■drobno, so se organizirali. Njih *va pridobitev je bita $86 mez- na teden. v Waterloo, Ia. —- V tovarni Derra zs izdelovanje trak-jev mora vsak nov delavec pisati pogodbo politega kuž-preden dobi delo. «t. Lsuis, Mo. — Vozniki, ki izvažajo kolačke, zmagujejo v trdi stavki za pet dolarjev tedenskega povišanja mezde. Vozniki ■ 1100-odstotno organizirani. Položaj se je izpremenil, ko sta dve neodvisni pekarni priznali ahteve voznikov. ■Stalile, VVaah. — Dasiravno M dnevna mezda pleakarjev, ■obnih slikarjev in tapetnikov P®v*t dolarjev, vseeno ne zaslu-4ii° povprečpo več na leto kot 11.188, St. I/Ouis. Mo. — Organizacija Pekovskih delavcev je ponovila fiodbo s podjetniki zs dve leti. Jonska mpzd» je od $28 do I J«* St. Uuis, IIL — Cestno-»lezniški uslužbenci zahtevajo, ««e jim mezda povišs od 11 do cntov na uro. BeBeville, IIL — Konvencija pristašev "Save the Union" odbora je v nedeljo "odstavila" Harry Fishwicka, predsednika rudarske unije v Illinoisu, in vse ostale odbornike diatriktne eksekutive. George Voyzey je bil izvoljen na Fishwickovo mesto. Valj* taksDMI i»- New York. N. Y. — Kansas City ni v Mehiki in tudi ne na Kitajskem, ampak se nahaja v Združenih državah. V tem me-stu je bil organiziran in izvršen napad na pisarno delavske organizacije, kakor da bi se mesto nahajalo v deželi, v kateri nimajo policije, sodišč in drugih naprav kapitalistične civilizacije, ampak žive v njem ljudje, ki ne poznajo zakona in reda. Sest ljudi, preoblečenih v policaje, je vstopilo v pisarno As-ley L. Tottena, organizatorja in zastopnika Bratovščine postraš-čekov spslnih voz, pod pretveso, ds so prišli iskst nsrkotično strupe. Ti dozdevni policaji so uničili vsžne zspiske organizacije, nekaj so jih pa vseli s seboj. Po tem vandalskem delu so seveda odšli. Totten je takoj šel na prvo policijsko postajo in je protestiral proti takemu vandalizmu.. Na policiji so mu povedali, da nimajo s celo stvarjo nič opraviti. V glavnem stanu Bratovščino postreščekov sodijo, da je to dojenje inspirirala kompsnijs, ki najbolj nasprotuje, da se samor ski postrežčeki organizirajo. Btrg»r zaMtva sdprs* SOCMtBTttftA ZUM « NEM AttA itcago, DL, torek, 22. maja (May 22), 1928. im Aal ef Oet I, ltlf. 8TEV.—NUMBER 120 PreélsftU je rssolnrljs sa odpravo raparacijske sekcije v ver- To prikazujeta dva fakta. JVA DELAVCA KAZNOVANA OBISKA STAVKOKA-I ZA NA DOMU. ^ meni. da sta kriita sod-nijsko prepoved. ■Evidence. R. I. — Dva stsv-tekstilna delavca sts bita PVr,Vana na sodišču, ker sta o- B «ta\ Kokazs na njegovem »n mu prigovarjala, naj se l4wnu| P^i uniji. SodüiiTje menií. ¡?,u " tem kršUs sodnijsko ^'IfJVfd. 'd ravnik pravi, ds je ss-kon skrahlral Lrii 21. maja. - Dr. Hein-* ""hmet sin znanega * PNnika, je dejal v SlP,id UgS r adikalne E^ j' "Uri E!¡i *;<•/.<• mod možem in še- g^^noma akrahirsl. ' ariiH ubog {(of U. t<«ariAki __ "«ianji 1 ^kaualnl krizi. Prip^ New Yerk, N. Y. — Organizirani tekstilni delavci so se pričeli združevati. To potrdi dvoje dejstev. V New Bedfordu, Mass., se je Osem podružnic organizacije American Federation of Textile Operatives formalno združilo z organizacijo Textile Workers. V Patersonu ps odbor sestoječ iz članov organizacije Associated Silk Workers in organizacije United Textile Workers izdeluje program zs združitev. Organizacija United Textile Workers bp čez noč dobila veliko moč v sedemletnem boju za unijske mezde in priznanje unije. Ako svilni delavci * Patersonu odglssujejo zs združenje, tedaj bo to tretje večje združenje. Nogovlčarski delavci so se združili leta 1926 z organizacijo United Textile Workers. Podjetniki se seveds trudijo, ds preprečijo združenje. Ksdar bo združenje izvršeno, bo organizaciji veliko laglje organizirati tekstilne delavce na jugu sever ju.___ VLAK SKOČIL 8 TIRA. Kurjač ubit, več draglk ranjenih. vlak Pennsylvania železnice je skočil s tira zunaj mesta, ko je treščil v železniške vozove, ki so stali na progi. Pri tem je bil ubit kurjač J. D. v<* potnikov je pa bik) ranjenih. obravnava prsti bivši državni tajnici. Albany, N. Y. -S. Knapp. bivša državna tajska, u ponovno na sodišču radi ob- i, državne blsgsjne, ko jip bita državna tajnica. - Pn* je vršita obravnava radi alep* rije 8. maja^ker * por£ niki niso mogli »«din it i tfeoc knUe sli nekrivde. je bil dok»-21. msjs zs ponovno ob- D. C. - SoetaU-stičrti kongresnik Berger je 19, t. m. predložil resolucijo v zbornici urgirsjoč, ds se Združene držsve izrečejo zs črtsnje reparacij ske sekcije v versajski mirovni pogodbi. Berger je rekel, ds je Dswcsov načrt odplačeva-nja vojne odškodnine fantastičen ln da prineae ekonomsko kri* zo v prihodnjem septembru, ko pridejo v veljavo višja repara-cijska plačila. in I m Follettovs resolnei js spre? je ta.. Wsahington, D. C. — Senst je sprejel resolucijo senstorjs I^a Folletteja iz Wisconsina, ki je zahteval, da se doženejo dejstva o brezposelnosti v Združenih državah. Imenovan je bil odsek, k1 bo proučsvsl položaj v Industrijah tekom polet js in zasliša-nja se začno v prihodnjem decembru, ko ae kongres vrne s počitnic. ,KOMlM8TtfNA STRANKA IMENOVALA KANDIDATA. New Jeroevju. ssdnjih o-Stankov kslssdnaa. ko sa ve-lilci krenili as) levieo. Nad 80 odstotkov volilcev je oddalo glMeve. Vettlns kkka bita krvava. Beriin. 21. mais. — Včerajšnje volitve poslancev za, novo zbornico v Nemčiji značijo, da je nemško delovfio ljudstvo dobro pometlo s ostanki monarhi-stičnega nacionalizma in poverilo največ mandatov socialistični stranki. Mafnpdftvsll so tudi komunisti, ki soj>o doklej Še no-popoinih poročilih o volilnem rezultatu pridobili 18 msndstov. Socislisti so pridobili 36 do 40 mandatov. Najbolj so poraženi nacionalisti, ki sb v volilni ksmpsnj! s-pelirali v znamenju "predvojne prosperitefe in v imenu KrisU." I/rubili si 40 60 msndstov, ki so jih osvojil sodalisti In komunisti. Por^eni so bili tudi demokralje in bavarski "folkov-ci." Stresemsnaova ljudska stranks je pridobita nekaj mandatov. Kstbliškl centrum je obdržal svoje msndate, sko jih ni psr izgubil. I i* Doslej rsnsni fkultsti so večinoma is iadustrMtih mest; dali bodo glasovi i* >wetskih občin M izpNftsenili »plošen istd. se bo videlo v »psr dfeh. Kolikor se domneva» se je čs* 80 odstotkov volilcev udsleŠUo v volitev. Zelo aktivne so Mle volilke. ki «o veliko pomsgale I sijajni zmagi socialistov. 2easks so imele svo- ea Jaae 14, ISIS era iviiN Tfm v W9m mu Umaknila je objavo ss mišnnje — Stavka traja fts New Bedford. Masa. - Tovarniški delavci so izvojevsli prvo zmago proti znižanju mesds v iesttedenski atavkl. ko se je Old Colony Silk kom pan i ja u-ravnata s svojimi delsvci. New Bedford ^ilk kompsnijs se baje v kratkem pogodi s svojimi delsvci. Obe kompsnijl sta v svojih tovarnah naznanili, ds znižati mezdo od 10 do 26 odstotkov. Tovarni sa Izdelovanje svile sts pridruženi podjetniški* or-gsnizscijl. Njuni akciji ps do-kazujeta, ds lahko tudi v drugih tovarnah umaknejo znižanje me- Podjetnlki, ki obratujejo naše tovsrne, komsj čakajo, ds bl blls stsvks odpoklicana in ds se delavci povsbijo, ds pridejo de* lst po stari mssdl, ki je bita po* vprečno devetnajst dolarjev ns teden. Podjetniško društvo ps x bankami in kreditom vpliva ns msnjše podjetnike, ds se ne dr* znejo ničesar podvseti samostojno. :., ■ Na shodu v Buttonwood Psr-ku js bilo tri tisoč detavcev. linijski godbenikfNo svirsli brezplačno ss detavce, Ns shodu je govoril Norman Thomss. sosia* lističa! predsedniški ksndid*. Njegov govor je nsprsvll ns stavkujočs delavce yelik učinek. 8vet tekstilnih detavoev je sedaj združen s orgsnizseljo tekstilnih detavcev United TestiSe Workers in povabi prav ra^ govornike zunaj orgsnisseije tek-detavcev, ds govore na leže volitev In če se sploh ssni msjo zs politiko. Okroglo stoje glasovi kot sledi: socialisti čez štiri milijone, nacionalisti okrog dva milijons, komunisti 1300,000, streaeman nova ljudska stranks 1,600,000, kstoliškl centrum 1,600,000 1n demokratje pol milijons. ' NajhuJSi poraz nacionsIiaUiv je bil na Saksonskem, kjer so izgubili preko 100,000 gtasov. Tsm je bita veliks zmsgs soeis-llstov in komunistov. Volilna borbs je bita zadnje tri dni zelo burna in deloma krvava. V soboto so monsrhisti streljsli iz revolverjev ns po-vorko komunističnih detavcev in ubili malo deklico, ki je korakata poleg svojega očete. Potem so bili izgredi in spopadi s policijo. Okoli sto mladih komunistov Je bilo aretiranih, ko so trgali s sten plskste fsšistov. Najžatastnejši dogodek je bil v Gtanchaa, kjer je komunist u-strelU socislističnegs KpdlUljs. ki je miril fsnstike obeh frakcij. dočlh shodov bo govoril tudi AJ fred Baker Lewis» bostonski socialist In organisstor sa orgs-nisscijo krojaških dsisveev A-mslgsmsted Clothing Workers v Novi Angliji. Strokovno orgs nlsirani delavci podpirajo stsv-ksrje. _ TAIIMISTI NE I0KK VLEČI SELSKE ZS NOS OdloČili SO ss. da podvržejo de-Is veko ^ari jateljatve tam man 1-etov veliki pretakušnji. New V|rk. N. Y. — Tehnično izšolsni dHsvcI, ki ao nameščeni pri newyMki občini, so se odločili, ds 18 vo ju je jo 26-odstotno mezdno poviSsnje mesde po metodah staJStovno organiziranega detavstvs. Unija tehničnih detavcev, ki šteje 4,000 članov, predloži žu* paau Jlnmiy Walkerju vprašan-je, kdaj štopi 26-odstotno metd-no povišsaje v veljavo, ki je bilo prisnsno pred osem meseci, a do sdaj Se nI bilo isvsdsno. Ako se bo župsn sopet isognil vprašanju, tedaj priredi unija demonstracijo s svojimi 4,000 člani v Mestni hill, ki bo govorita, ds Je prijsteUstvo Tsmmsnitskega dvorca od detavoev sslo pišks-vo. Tehnlčrtl delsvci bodo avoje zahteve predložili 400,000 organiziranim delavcem ns ta nsčln, ds bodo od njih iskali podpisa u svojo petloljo, Dudley P. Bsbcock je dejal in predtagsl na shodu, na ksterem so bili duhovi zelo rasburjeni zs* radi savlafievsnjs povUtanJa ms* sde, da se skcije, ki Jih podvss* mejo ogorčeni risarji, Inženirji, arhitekti la drugi tehnični de-tavei» smatrajo kot priprave »r boj s TaJnmanitsklm dvoresm. Izjsvil je, os centralni unijskl in detavskl svat ne bo. gledal ps* slvno tega bejs. Ui ClksSks ekspedicijs nsSAs Hove* Äko okfl®^J^i ^i1®^® JÄ^OÖO í^í # v Alžlru. Mather, Ps. — Razstrelbs plina v premogovniku Mather je Trsa tan. N. I. — Delavska Vaekakor tirjala življenja 187 ne-(komunistična) stranks je ime- organiziranih delsvcev. fttlride- ravnavo. novata predeednlškim kandlda- ^ „^^ eo že dobili Iz jame. „obenem sorodu z zi tom William Z FosUr s, p00- UU ao pa še notri. Upanje, da l^Zl W ÄÄow^ KOU"° "êXlU) rUdAfJtV ^l^rbfvaTo v k^iih Cklcsgo. — Dr, Fsy-Coopsr Cole, vod j s sntropološke ekspe-dicije, kstero je postata čiksšks univerze v severno Afriko, je pred psr dnevi poročsl, ds Je od-kopsl človeški okostenjsk v Alžlru, ki Js velikega pomena za antropološko znanoet. Okostje, ki Je dobro ohrsnjsno, pradstsv* Ija popolnoma novo vrsto primi-tlvnegs čioveštvs, ki Je živelo v severni Afriki In nsjbrž v Južni Kvropi pred 26,000 leti Okostenjsk je bil nsjden pri Tebessi osem čevljev pod površjem In obložen s polževimi hišicami. Prvs preisksva ostankov Je dognala, da Je speci men pripadal belokožnemu plemenu, ki je mogoče prednik, danslfijeff« iberijanskega sli sredossaisks ga tipa v Italiji In ftpanJJJ. Koli- , kor Je razvidno, ni bile to pl«- J nobenem sorodu s snanirr v dsJsvske htače. ds delavstvu prikszuje kot njefev prljstelj, ne bo dosti brigsl, sko bo rssgsljfen kot sovrsžnlk tehničnih detavcev. Unijs sodi, da Js pravica jsano ns njsni strani. Uni je bilo vzetih v proračun $600,000, ds se povižs mes-ds tehnilklh delsveev. Odbor o-cenJevskeV, ki Js msšlna tam-maniškegs dvorca, pa al hotel izročiti $#00,000 tehničnim delavcem. Ampak čse prihaja, ko padejo detavosm luskina z oči ia is-pregledajo, kako Jih Tsmmaait-ski dvorec vodi Sa nos In Isko* riščs v svoje lastne Interese StiNMi léwMk Admiral Bristol vladi, da vmsAsvata — in ee bo. Amerike se ae ko Plking, 81. msjs — Ameriški admiral Mark Brtatol je všeraj informiral obe kitajski vladi da smsriiko vojsštvo na Kitajskem j« nevtralno napram obema atraakams v civilni vojni ia ss ne bo vmešavalo v domete kitajske sadeve, bo ps Ščitilo ameriške državljane, ako pridejo v nevernost od katerakoli strani. BrisM Je speliral na Csagtso-lina ln kuomintangovce, nsj kontrolirajo svojs ftsts, da ne bo aapsdov ne ihossmske kolonije v Tleateinu in Pikingu, Največji ameriški possdki sa Kitajskem sts denss v Pekingu In Tisatsiau, ki Imata idej preiti v roke necionsleev sli kuo* mintangovcev* 4: Mendžurskl dlkUtor Csngtso* lln, ksterem u Je Jspsasks vtade dobrohotno namignlls, nsj se u* mekne v Mandžurijo, kjer bb ne vsrnem pred nsddasltati, ss is nI odsvel. Menda nomsrava braniti Peking t sedaj Upi četemi, ki so mu Ae zvest« bi rsd Izročil Peking JužnokltaJ-akemu generalu Kajšeku, as pa kriatjanaksmu" generalu Feag Juhslsngu, M Je njegov največji sovražnik. Načrt kuominUngske ofansivs ps Je, da Kajšek sssede Tientsln, Fsng ps Ps^O«. t . , ZAKAJ »KLAVCI V AVSTRALIJI NB DELAJO. Zaradi sperev v uni jah Jlk Je ss- m m odalotkr Trije letaki se sWIL . atočaano bivalo v krajih seds-šllo kje vkekem kotu. imornl aJ# Frtndje, Belgije in Nemčija dosegel plin, Je sptavalo po vodi. ___ ko Je raievslno moštvo v pon- Melisam*, ArairsHJe. —~ Podjetniki so kričali, ds spori v unl-Jsh povzročejo, da Js veliko detavoev brez dels. SsstsvJIs sa Js ŠUtlstike o brezposelnih detav* dh In dognsta, de so ssrsdl spo* v detavskih organizad lah samo trije odstotki detavcev bres deta. Petdeset odstoUov lyrezposelalh je bres dsšs, ker nimsjo Industrije zsnje deta. DrugI bresposelni so bres dels I sil ker so pone-lu. podjetnikov In njih i kov ae Je izkazala, da Podjstniki In ss-govornik! kspHaliatlčnogs go* apodsrskSpI alaterna priznajo, da je U sistem povzročitelj bres* Milwaukee. WU. — Trije le- deljek zjutrsj zl>«želo na površ-talci so se v nedeljo ubili, četrti vt|od dušečega plina. Trupla, je pa težko ranjen, ko ste dve kj „ ju, pH^n ns površje, «> letali treščili na zemljo v tukejš-(v#ijgl0BMI „^ ^gana in rastr-nji okolici. Mrtvi so: Feliz Val- ^^ des, Kmory Hughe, in DonsWI (lathsr Je v okraju Oraen v Wan.. gherett Perzijske Ječe Tehersn, 21. msjs. — Perzijske ječe ao nspolnjene v glavnin s poetičnimi Jetniki Vtods Deček »tonil. Chicago. — Sedemnajstletni William Benedict Je v nedeljo u-tonil v reki Dea Pleines blizu Willow Hpringse. ko Se vrnil čoln, v keterem se dvema tovarišema. Tbvarišs ■ra Chicago. — Fred Dahl Je v nedeljo umri radi poškodb, ki Jih m je dobil prsjinji den, ko je pa- fs- n Chlcagp. — Osemletni John Pyrek. ki Je Izginil s svojca doma prši tednom dni, Je bil v Je pre* I nadel Jo sajdon mrtev v člksškl Je vozil1 raki blisS Klston ave. Truplo je opazil John llogan, sprevodnik na Northweetern žetasnlci, ki Je potom obvestil policijo. » t^Ld^Ivše dd nanj pri gradnji po^opja na SÄ rj^r^ f ^ S IHnk ne zapore. Petras v TeklJa. Tokio, 21. msjs. ~ Močan potrea Je deeea zjutraj saujal hi-V in povzroči veliko penlko med prebivalstvom. Sledili ee lažji aonki. Žetve evlemekltev. ' Chicago. - V nedeljo Je bilo nsdsiJnlS šest oaeb ubitih ns čl-kolkih ulicah v koiizijsh s avti. Število žrtev v letošnjem tatu Je 1 aaraeio ns 889. Ijondon. Anali Je* **• Tvrdka cljs, (KMlružnice Ohsss NaÓonsI banke v New Yerku, snujete kon>oracij^ finsnos Co. o# Orast Britala A Amsrloa. Brit-ski dslsvel in finan«nikl so vsne* mirjenl ssrsdl snovanja tegs f * Nova korpo-racijs bo raspotafata s viri dveh mllljsrd pet sto milijonov dotar-Jev. Alfred Mottd Je duše tegs gibsnjs In njsfov sllj Js onra-nlsiranjs Industrijo vssgs sve-U. Mond Je bil ttaU, ki Je sato-vsrjsj in priporoči« mirovno ko» ferenco med britskiaii podjstniki In detavel. Dnevnik "Msnskseter Ouer* dian" Js nsglsialf da novs fl* nančns korporscijs namersvs združiti jeklarsko» vse druge glavne Industrijs In britsko pre* mogovno industrijo. Vsžno pri snovaaJu združenje Industrij Js to, da laietaUvs ns prihsjs od strani pssemssnegs induat rijalra, ampsk od denar* bgi trusU, kajti to pokssuje, kako denarni mogofeoi koncentrirajo industrijo, produkcijo Jn distribucijo btags v Interesu majhne poičiee ljudi, AVTO HKOClL 1 MOSTA. ftllri so Buffslo, N, Y. e) Atlri ossbe I bile ns meetu ubite, ko Je njih s v tom obli podrl atrajo ae* kegs mosU v bližini meaU In psdel Is višine dvejset čevljev na žolezniško progo. % Bivši ksndtdsl eieeit Bend, Oreg.—Frank T. Johns iz Portland, kandidat ss predsednike aoctalistilns detavske stranke (Hoctaltat-Lebor) lets 1984, je v nedoljo tuksj utonil, ko jo hotel rešiti nekegs dečke. Detroit, Mleh. — Župnik katoliške fera st. Ambrose v Oroeae Point Parku Je v nedeljo naznanil ds v Mois as ko vel obhejel nobene Senake, M i-sss pohervoaol "P B O S V B T A" TEB ENLIGHTENMENr Organ of tk# Sl«if«« Nitlasal Biaifit 8®fi«ty. voditelj RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENMSVL-VANIA IN OHIO. zbralo okoH 40 delegatov zastopnikov delavgkm*kulturnih, izobraževalnih Qi telovadnih or»a-nizaeU ftvobodev LJubljani na tudt poročni o deta za ojediaK nje delavakik kulturnih društe* po vaa| - Jugoslaviji' ln t* o kul-tument deHl Svobode V zadajam poslovnem dhau. 'Natb je sledilo kratko-tajniško poročilo. Id ga je izdelal a. Stukel j ter blagajniško-poročil»; sodruga Franjo AloAn. Nato on je obravnavale o raznih predlogih, ki gredo sa tam, da se koltucno delavsko gibanje med Slovenci, kakor tudi ostalimi Jugoslovani — poživi. Našlo ae je več poti in na podlagi krajših referate*, toda daljših debat, oa je oklenilo, da oe akcija delavskega kulturnega gfca-nja za združitev v eno socijali-stično matico. Odboru 8vobode, ki ga sestavljajo aa. Stukel j, Aleš, Bl-tetnik, Vrhove, Kermauner, Si-ard. 8imonič in Pezdir. je bila izrečena zahvala za njihovo u-epošno delovanje na polja pro-letarske sodjallstične proovete In kulture. Beograjska vlada, v kateri oedi verno tudi pajdaš katoliške cerkve, duhovnik dr. Anton Korošec, ki je <*»nem tudi poMdj-ski minister in ima še to zaahi-go, da je prepovedal praznovanje prvomajakih delavaldh proslav, — se po "dolgem** času zo-pot nahaja v kritičnem deMrič nem stanju. Je pač tako, kajti «»pozicija Svoteaarja Pribičevi-ča ter Stjepaaa Badiča je trdna in močna. Vlada m s etra- Itevni tajniki. V. Svajgar — Vesti iz Jugoslav VASA MOC JE V Vli! nuditi vi **rtna kosa v Trbovljah. U-mrli so: Janko Jeaih, podurad- nik v p., 26 lat; 'Jakob Kovači* (lavin»t J jrtKln poduradhik, 29 let; Ana H delavsko gibanje trpi hči rudarja, 9 mes.; to, ker delavstvo ne a- Nikolaj Volaj, rudar, 29 let; m mali listi ne morejo lju-1 «fdovan Mauser, sin mesarja, ■^^■■Pe morejo 45 dni Ijiti sodrngov z novicami Smrtna kesa. Umrl je viso-Rrskega, kakor tudi ii me- košolec Lojze Petrič, ki se je pre-lega sveta; Nimamo dbšiiv h|adil na Dunaju. — V Ljubljani ,a>opisja,%nimamo pa niti Je umrl v najlepši moški dobi ■ socialističnih knjig. Na- Alojzij Pogačnik, ljubljanski go-| ¿e so slabe in le sem pa stilničar in posestnik, brat zdrav-P kdo kako knjigo izdati» nika dr. Josipa Pogačnika. — V z velijo izgubo. Radi te- Zagorju ob Savi je umrl učitelji | naše socialistično giba-1 Rudolf Arnšek. V Ljubljani je gibanje delavskega razreda, umrl v 68. letu starosti bivšil ■ vse to nas ne sme pre- I?du1rad°ik J^ransko-Podunav-ati, ako hočemo biti *k* ^nke JofliP - V Št. S in ako hočemo orati de- P*?1*11 je umrI v 57■ ^u sta-ledino ter sejati soeiaH- r?S,!<1tr8:ovTec' Potnik in go-Tti moramo na doto za eo- f/1^*. JosiP ~ V| H izobrazbo, za delavJL.Ju^,ul1. * Po dolgotraj-socialistične kulturo. De- ni ^f"1 K*™1™ Bajčeva, ro- ■ nesmečitati knjig z U*» Vadnjal, soproga nadzorni sko tendenco, ne sme ku- ka J*0» Antona Bajca. Umr [verskih knjig. DeUvd^^^jf!^ **»!* čitati delavske in aociali- w * v ^^ ^ žena iz Huma ob Sotli, in 22letni knjige. rudar Jože Potekal iz Hude Ja- jkratska Vodnikova dru- me ^ Leškom^* Ljubljani je ).ra člane med deUvci in amrJa Vdova Apolonija Skerjan-ter uradniki, njene knjige Uvg, mati pesnika in pisatelja meščanski pečat. Kierikal- Ivaiia Skerjanca, ki ga je poko-[Mohorjeva družba nudi ver- 8ila v 29. ietu jetika. — V sploš-knjige delavstvu, podožeMni bolnici je umrl ključavničar-hlapcem m deklam, urad- L^ ^očnik Anton Baloh. 1 in kmetom. S svojo ton- jih vzgaja v reakcionarne iNe8r®ea P" de,u* v Ljutome-nte, ki so proti vsakemu hf " je smrtno ponesrečil znani dku človeštva klepar g. Rižnar. Popravljal je 4 delavci? Mi smo seveda P'* SJnigoju žle*. Ko je stal na .i. Mi lepo čitamo ^ 'ZSSZ je duševna hrana, naro. n"^if8rr»Wl se m *a električno I «no na Slovenca. na tU ln nR napredujejo, naši -^|m€gtu obležal [Zakaj to? Zato, ker »e vemo, Sm* P® ugriznsteklaga pen. moč delavstva v izobrazbi. V Bistri v hrvatskem Zagorju dolžnost je sejati aociaii- je O***"1 neki pes 16 letnega r vzgajati sebe in druge, kmečkega fanta Mija Gajakega. ¿•itajmo naše knji#s, zato M®1"111 01 bila nevarna, kajti niti ijmo socialistične knjige! I^jo niti njegova rodbina ijte knjige, ki jih je iz- P Popvečala poeebne pozornosti Zadružna zal^ v LJu^ ne™tni ranL Star4i 80 "P** pristopaj mo v delavsko Lviir iWe v jevo družbo — to Je de-ko Je biVp ^P0"10» 1,0 - krnelo prosVe^th* » v av* > jednoto. Oani jednote Lho ^ ^ ** S* ^ leto A lrtit;™ 1 lr^iL^ pojavljali zaaki stekline. Bo-4 knilge' 1 koledar|lezen je naglo napredovala in nesrečni mladenič je v strašnih mukah podlegel strašni bolezni. costno vsoto 4 dinarje založba pa je izdala t knjig socialistične delavske *ine. Sodrugi, delavci! Čitaj- ■ocialistične knjige, jačajte (jo socialistično zaveat! Pro-| italijanizscija priimkov. Tr-jte delavske knjige! kom,8ijft je poiUlijanila o informacije pa se obrnite zopet nad 600 priimkov. Med te* Zadružno založbo v Ljubi ja- mi čitamo: Bajec Bacci, Batič Aleksandrova cesta 7, od lOJBattini, Bednarz Bennari, Br-ngM zastminješapre- mek Ghermetti Grželj Ghersl, ^tvo Ljudje pa umirajo Goldachmidt Oreflci, Gruen Gri-kkote. Do sedaj se jo zgo- Hoi«r CoriS' % HoIfcr Coizl' v* več Slučajev, da so ljud-1 Hribar Monti, Hrovatln Rovat-hrli vsled tega. ker niso K K<*&A Costiale, Kranjc Car-P ^j jesti. Pomoč za te hieri, Lah U*m, Lust Lietl, * nujno potrebna, če ne Muratoii Morgenstern ^'a hitro, bo dežela izumr- H"r»»«tl Nsbeitoj Navori, Pe-iflsdu. Najbolj mOo- ®«ko Pirzengo, Pdpevnik Cene-0 i« je to, da se v nekate-1 rini, Perhavec Peruzzl, Piščanc |kr«tjiH nahaja toliko hrane PdBi. Prem rov Prem lani, Pukl * -M preobilice vae uni- P«*cbi, Schneidsr Sartori, 8*6-Jdočim pa revne obmorske h"* Settimo, Smrekar Smeral- * »tradajo na hrani Soave, Tavčer Tauzzi, «na n^. ^____ Umok Savini, Zakrajšek Sacra- ^iniMki kon^i likiT ^ ^ Goriška komisija Je izpre- : ...... Okoli iHreTe ^ ^ ^ J»9^ i- r.miii ¡.lih .j,., limkov r italijanske obliko. Pred sto loti kreodaj. Nobena stvar na svetu ni U-to stalna, da se ne bi mogla iz-premeniti, izboljšati in izpopolniti. Vsaka iznajdba se je v te-ku let razvila is svoje prvotife oblike v vedno večjo in popolnejšo. Osobito lahko trdimo to raznih strojih in drugih tehniških napravah, ki služijo človeštvu kot mogočen pripomoček v boju za obetanek. Parnik, šival ni stroj, dolga vrsta rasnih tovarniških produkcijskih strojev, avtomobil, brizgali», parni atroj, lokomotiva — vse je nastalo iz silno enostavnih oblik, ki so se v teku čaaa bolj in bolj izpopohtje-vale, povečale po obliki ali po ia-datnosti in gospodarnosti. Marsikateri izumitelj bi se danee čudom čudil, de bil se vrnil v življenje. Čudil bi se svojemu lastnemu izumu; mogoče ga v njegovi izpopolnjeni obliki ne bi niti spoznal, čudil bi se vsemu ,.. Ml pa, ki smo otroci moder ne dobe, gremo čeeto aH celo vedno mimo teh spomenikov Človeštva v tvornosti kakor da bi vodno Hlo tako in bi tako moralo biti. prosvbta njevati posamezne lokomotivske dele. Rej med parno in električno Ali tudi v sedanjosti nikakor ni aaključen proces preenavijanja in izpopolnjevanja. Narobe 1 Vedno hitrejši postaja. V tihih laboratorijih, v bučnih tvorni cah poje ustvarjajoči Človeški dufi svojo pesem nevzdržen» dalje. Niti trenutek si ne oddah ne! Tisoči in tisoči ustvarjajo vedno nove pripomočke, zboljšu-jejo že preizkušene izume in jih izpopolnjene nudijo človeštvu. Dele ne pozna oddiha in odpočit-ka! Parna lokomotiva, ki je prafr za prav dete ponapoleonske dobe, je preživela slično izpremem bo, preoenovo, izpopolnitev. Ako bi stopil danes njen izumitelj» sloviti Stephenson s svojega vzvišenega sedeža med največjimi možmi tamkaj v Večnosti, bi se zares začudil, ogledajoč si današnje parne lokomotive po velikih železniških progah v vseh peterih dettt sveta. — "Saj je vendar komaj sto let, odkar sem podaril človeštvu svojo "Roc-ket," bi vzkliknil. In po pravici! Id so nastale v tej razmeroma kratki dobi, so tako da nam poatajajo uprav neumljive. Toda življenje gre svoja pota in človeštvo mora v boju za svoj obstanek storiti vse, da ai ga olajša 1 naj večjim izkoriščanjem prirodnih silj Železnice so ae s iznajdba lokomotive prav za prav pričele šele razvijati in izpopolnjevati S tem dejstvom so postale Javen prometni čin l tel j, ki je je! lUpir splošnemu narodnemu gospodarstvu takoj izpočetka. V enem stoletju so se tako izpopolnile, da obsegajo danes ogrom no dolžino poldrugega milijona kilometrov s sto tisoči lokomotiv, z milijoni železniških vozov in predstavljsjo v svoji skupni milljardni vrednosti ogromno gospodarsko silo, ki prav kakor 1 Ho vek zavisi od vode, zraka in zemeljskih produktov. Stephensonovi parni lokomotivi se Je godilo podobno kot drugim iznajdbam. Imela je svojo razvojno dobo, ko je prehajala Is prve enoetranoeti v boljšo in porabnejšo obliko, nato pa Parni lokomotivi Je zrasel jnH kako na koncu 19. stoletjs vrstnik in konkurent — trična lokomotiva, ki je v današnji dobi že toliko iapopolnjena. da se vedno bolj bliža čas, ko bo morala para izbojevati odločilno bitko z elektriko. Med obema vrstama lokomotiv se vrže v sedanjosti šele priprave za odločilni dan. PriVTienci parne lokomotive, prav tako pa tudi pristaši električne lokomotive, kujejo noč in dan načrte, kako bi še kaj izboljšali in izpopolnili pri evojih lokomotivah, da bo poznejši odločilni boj končan v njihov, prfd. Para ali elektrika je vprašanje, ki je danes še odprto, toda do kdaj? Ali se bo sploh kdaj odločilo? Za enkrat se moramo izogniti premotriva-nju te sioer pereče zadeve. Parna lokomotiva* je danee razširjena po vsem svetu v o-gromnl množini. Na tisoče je njenih vrat, ki prevedejo potniške in brze, tovorne in brzoio-vorne, tvorniške in gradbene vlake. Raaeit, najmodernejših in najsposobnejših strojev vrše sltašbo rasne tipa, U bodo prav kmalu uničene in postanejo sta* ro železo. Ako bi postavili vseh vrst samo po eno lokomotivo drugo zraven druge, bi imeli prod seboj naporno, aliko vsega lokomftivekega. razvoja od naj-skromnejših pofeftkov do današnje dobe. Nekako pred deeetimi leti Je videlo, da eo skoraj vse daljne ragvOjna,» motnosti pri parni lokomotiv* izčrpane. Toda kaj kmalu so se plavili sprotni glasovi, ki ao napovedovali skorajšnjo korenito izpremem bo vsega parno-lokomotiv skega ustroja in vstop turbinske lokomotive v konkurenčni boj z električno lokomotivo. In bo samo turbina naj W pomagala pari v boju z elektriko, tudi premogovni prah so hoteli pora* biti za kurjavb lokomotivskih kotlov. Poleg obeh dosedanjih konkurentov, pare in elektrike, pa se Je pričel'vmešavati v boj še tretji — lokomotiva' na pogon z Dieseloviml eksplozivnimi motorji Kar so nam prerokovali pred desetletjem, je danes gotovo dej atvo. Prvi poekusi s turbinskimi lokomotivami so dobro uspeli izvršenih je že zelo mnogo poskusnih voženj s kurjavo s pr<> mogovnlm praltom, kl eo tudi dobro uspele. Zato Je skoraj gotovo, da ae Je odločilni dan boja med paro in elektriko odmaknil v nedogledno dobo. Miadn lokomotiva. Od podatka železnice do današnjih dni imajo lokomotive troje bistvenlh deiov, parni kotel, parni stroj In lokomotivekl voz. Tudi najnovejša turbinski lokomotiva ima avoj parni kotel, etroj in voz, toda med njimi stroji i»- turboiokometlvo ao bhrtveae razlike; nameetu o-bišajnega parnega stroja z valji, bati, razvodniki in oelotnlm krmiljem je izkoriščeno dvoje parnih turbin, ki dobivata svojo pogonsko moč od običajnega {■fcotl* Ja poganjata lo-komotivski vos« Ena izmed tur bin služi sa vožnjo naprej, dru-nazaj. iaziika med navadno | parno lokomotivo in turbinsko P0JtL,^f35SLwl najmanjšo mero ln dO. LKom.r°dvT ^ISSr^pnrg Baaaa de Monton- MŽeJo ravnovrnje nmd dohodki * u"Hšala silovita detonaci-|ioH'* BrttuA ®4rdi' Koef*n' Jakličevemu tovarišu-kopa- i« V** Coceani, dnigi pa komaj 10 metrov ¿d- Cocianni, Kolenc CdMt ^ rne„u eksnlosije se ni U>raščak Dareei. Kos Coeai. Do-tESi^samo klobuk mu i« lene Doninl. Fikfak FloreIH, »mdeM Candolfo. Krpan Cera-Kline CHni Llščen Uoenl, Machini. Mrak March i. I Ko asi pomoč, ao V Pi»ve. Usodnejša pa je p»reča za Jakšiča. f»1» tovariši I G^na eksplozija ga Je "trop in Steno, ter ma ■ ¡a riavo in pokmOln obe no-* "»"topila hipoma i« bil Prijeten tovariš u I otroka. mM mSm Podgornik piemonti. Sirk Shrtori. Skodnlk Savdini, 2ivic SWlotto. tore Starch i. fRelmller Rtslnerf. Straaaer Straaaemi. Suligoj Sul-Mgei, Vogrlš Verrlei, Zaksnjšek RAZNE VESTI KONVENCIJA MOOHK OROA-NIZACI^B. aghnabriBÉBMS y Na konvencijo pridejo dsšegatje la vas* deéov aveta. Chicago. — Več tiaoč delegatov in gostov iz veeh delov sveta bo prišlo v mesto na letno mednarodno konvencijo Moose podporne organiaaeije. ki se o-tvori 8. junija. Konvencija bo trajala tri dni. James J. Davis, tajnik delavskega dopartmenta v zvezni admtaiatraeiji in glav-ni direktor organiaadje, Id šteje nad 700,800 članov, bo predsedoval konvenciji. Davie bo tudi glavni govortiik na javnem zborovanju v Mooseheart avditoriju v nedeljo večor 8. junija. Wa ta večer bo izbran tudi po» soben program, ki ga Je sestavil Edgar O. Eakln, predsednik lu-ipravljalnega odbora. V torek 6. junija se bo vršil banket v Sherman hotelu. Na banketu bosta govorila dr. Alfred Bush neti Hart is Harvard universe in Henry O. Schmidt. Ob tej priliki bo javno vpeljanih v organizacijo nad pot tiaoč kandidatov. Tekoop konvencije bo kontest, sa katerega ee Je še priglasilo nad sto deklet, da ee isbera naj-popularnejše dekle. Zmagovalka, ki bo isbrsns v tednu od 4. do 10. junija v Ashland Boulevard avditoriju, bo dobila prosto vožnjo, da ee udeleži mednarodne brateke konference organizacije, Hi se otvorl 88. JuHJa v Cardlffu, Wales. S člani lokalne organizacije bo odpotovala na pamiku Washington it julija iz New Yorka. In izdatki. Lokamo«te pa stanejo ogromno denarja, prav U-ko drsgo Je tudi njih vzd rte vsaj* in obrat. Stroški za gorivo in mazivo, za nabavo nadoma^ nih delov, za oskrbovanje loko motiv s vodo so kaj visoki In tvorijo glavno postavko v izdatkih vsake žeieznlee. Zato Je učljivo, da Je vsaka železnice stremela in morala stremeti sa čito večjo Izpopolnitvijo »vejlh lokb-motiv, čr je hotela zmanjšati Iz* datke. Le tako bomo tudi m meti. zakaj »> Pričeli po prvi Je tudi tukaj pričel počasnejši lokomotivo Je v mnogo večji go-proces izboljševanja bistvenih a—darnosti druge. Medtem ko in ostalih delov, da se tako doseže čedalje bolj gospodarski obrat. Železnice same so zarišete od dohodkov prevažanja go-spodarskih dobrin, zato so morale že it vsega začetka stremeti, da z ekonomično Izrabo svojih lokomotiv in vagonov znižajo it- je lokomotivekl kotel sam na sebi velik zapravi Ji vee a toploto, ki m« jo dsrfe zgorevajoči premog, Je batni parni stroj drugi zapravljiv«. To as Je pokssslo že pri nepremičnih ali stabilnih parnih stroj», kjer Je parna turbina že prod desetletjem od-rinila batne stroje bal radi račje njene gospodarno.« i popolno-ma v ozadje. 2e dalj čaaa as skušali uvesti tudi v lokomotiva« obrat parno tnrbtfto. toda prvi po*kuel ao MU skoraj brezo"*"-* nI in šele v dolgU» letih ee Je po-sračilo Švicarju dr. Ing. Zosilf-Ju izkonetrultnM nekaj porabite ga. Parna turbina deluje etrtčaj-ne z velikim številom obratov as minuto, M se morajo prenesti ne Vel kon- v poletu. New York. — Nemški mono-plan "Bremen," v katerem so baron Huenefeld, Koehl in Pits-maurice preleteli Atlantik. Je bil v nedeljo skoro dokraja uničen, ko so g» hoteli dvigniti v srak in poleteti z njim v New York. "Bremen** se Je dvignil v zrak, a je padel na tla in pilot si je komaj rešil šlvljsnjs s tem, da Je skočil na tla a parašutom. Taks poročajo iz Labradorja. HlfMORISTIČBN KOTIČEK, Ko je bila podpisana poročna pogodba pesnika Scarrona s gospodično DAublgne, poznejšo kraljevo ljubico, Je vprašal notar ženina, kaj mu Je nsvssts prinesla sa doto. Scsrron Je odgovoril: . —• Krasne oči, razkošne grudi, divne roke in mnogo duhovitosti. Na notarjevo vprašanje, kaj bo zapustil svoji vdovi, je pesnik odgovorih — N««nm rt »ost. Imena kraljic umirajo s kralji, ime Scarrono- k. A. jl.lUl lul IU, JU. A-.lt. tt* eritr t*«» |n rtrmnj, e Drugi Gospa: "Kje so tisti časi, ko Je vljudni dvorjan pogrfit) svoj plašč liki preprogo po luži, da ne bi kraljica stopila v blato?' Mož: % saj vendar niamo (inndane* «arni zarobljene! t" Gospa: "Ah, nikar ml ne govorit Mar nisi snoči neznansko roben tli, kakor sam nebodiga-treba, ker ti Je klobuki'* B. Clack: DSLŽN06T Onesveščenl apaš je ležal nepremično na noallkah. Ta čas, ko je asistent Hardot ogledoval rSno. Je redar, ki je spremljal ranjenca v bolnico, pripovedoval: — Zdi se mi, da ima ta lopov zdaj dovolj. Niti najučenej*. zdravnik ga ne mora rešiti. Tem bolje. 8tarko je hote) umoriti ta brezvestni tolovaj. In da ga ni preeenetil hišnik, bi bil opravil svoj krvniški posel, K,sreči Je sabljo in mu sedal globoko rano. hišnik pogumep Oborožil m Je e Stražnik Germaln Je vprašal: — Ali naj telefoniram po kirurgi? V —• NI treba, — je odgovoril Hardot. Prišel bi itak prepo-zno. «n Tisti hip Js prišel mimo medl-clnec osmega semestra Bouchar- ŽOII. ¿Iv* Jii.-.,•'' — človek nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi, — ga Je zavrnil Hardot. —- Pomagaj ml. Daj mu kloroforMa, tačas pa pripravim instrumente. — Tt nI nepdboljšljlv, — Je godrnjal Bouchardon. Daai nerad, je ubogal aalstenta. — No, ta je pa res dobra! Kdo bi se ukvarjal s tem lopo-vom, ki je itak zaslužil vislice. Za tako .samaritansko delo si aposoben samo ti. čez nekaj minut je letal težko ranjeni apaš nfc operacijski ml- — Kaj pa nameraval storiti z njim? — je vpražal medtclnec Bouchardon. ■ar njeni dr. Zoettjr in že oni|fl tur WW som. Končno pa je dr. ZoeHy napravil v tem pogledu prve pe> bro ob ne» H. Kaaneje ee js Z*st> lyjeva turlK»iokomotivs Izboljšala, osobito ps, ko Je znana nemška veletvrdka Krupp pokazala veliko zanimanje sa turbinske lokomotive in Jo odku pila od dr. ZoeilrJa patent Krupp Ja v nekaj letih turbolokomotivo »opolnoma predelal in izpopolnil Zunanja oblika Kruppora tur-bolokomotlve ao ne razlikuje mnogo od doaedanjlh lokomotiv. Edine v aprednjem delu pod kotlom opazimo nekaj nenavadnih oblik; na kolesju manjka mnoge drogov ja. prav spredaj vidimo slepo os. Tender Je večji in nlogočnejši. ker nosi naprave, kl Jih običajno lokomotive nimajo. V pa napravi zunanjost | motive vtlak, kakor da nI na sjej namčščeno vse prav.tako, kot al želi oko. (Eaaao pt\M»**Y —• Kaj neki! Kar bom mogel. Ali si prepričan, da Je izgubljen? — O tem nI nobenega dvoma. — Dobrot Daj da pogledam, kateri del sroa je zadet, če bo mogoče, jiolzkuaim zaliti rano. — Res tol bilo škoda, če bi ae operacija poantčila, — Je pripomnil strežnik. Hardot je zakričal nanj: — Ne brigajte ae sa moje posle! Prinesite kloroforma Bou-chardu in ne govorite giupoatl. Užaljeni strelk nI odgovoru, pa pa je posegel vmee Bou chardon. — Germaln govori pametno Ukvarjati se s; takim lopovom, se ml sdl nespametno. Med nama rečeno, kaj te sili, da hočeš rešiti zločincu življenje? Ali te mika težka opsrssljs, ali poelu šaš glas dolžnosti? — Kar smej ae mi, če te Je volja. Ravnam tako, kakor smatram. da sem dolžan. Sicer pa priznavam, da «se prav rsd lotim težke operacij*, če se ti posreči in če spraviž tega tiče na noge, boš lahko ponosen na svoje plemenito delo ln darilo človeški družbi. — Pustiva to. Jasneje Je, da ga ne smemo pustiti poginiti kakor paat pe naj jt zagrešil še tako težak zločin. — Kaj pa Je storil to tvoj varovanec? t — Hotel Js «smo zadušiti neko starko, — Js dejsl strežnik Bouehsrd se je nasmehnil. — Torej nims nobenega zločina na vesti. Ogrožal Je m človeško življenje. In vendar me strašno mika, dati mu dvojno dozo kloroforma In g« odpraviti na oni svet, zlesti če pomislim, da bi mogla bfcl njegova žrtev moja mati. — Saj nimaš roditeljev! — Ne, nimam Jih. l'ač pa I-maš ti Še metat. Hardotu Je štopil prad oči o-brez ljubljene mamice. — Dobro, da si me spomnjl na njo, — Je 4tfŠL Spomnil si me ns vse doMboetl do nje. S tem večje vnemo se moram lotiti operacije. — Ne razumem te. Dragi prijatelj! Nedvomno se ti zde moje besede smešne, tods prepričan sem, ds si moramo vedno prizadevati, da ostanemo dobri In pošteni. Zlasti m1 zdravniki moramo dajati drugtm dober vzgled, ker smo končam koncev privilegirani ljudje. Ta neeračnal nI bi gotovo zabredel tako daleč. Če H bil rojen v drugačnih razmerah In če bi Imel tako skifeno In ljubečo mater, kakor Je moja. Le poglej gs? Poteze ns njegovem obrazu pričajo o Inteligenci. Da Je imet premožnejše roditelje, bi bit morda ■daj naš kolega. — Tako. tako! TV> se hipoteze. — Ti si sgrsUP poklic, — Je dejal medicinec Bouchardon. —-Postati bi moral govornik. — Misliš, da pratlravsm? — Pa še kako! — Veš, moj dragi, že dolgo opašam, kako malo smo ljudje odgovorni sa svojo usodo. Tako na primer... Da nisem dobil nepričakovano bogate dšdščine in da nI bilo skrbne mamice, bi moral obeelti študije na klin. Ti M spotikaš nad mojim nagonom, ki me sili, boriti se e smrtjo aa i življenje tega nesrečnega bitja. Vedi. da to ni moja saatuga. 2e od zgodnjo dolžnosti ml Je z misel sa dolžnoet vcepljen, da, zmiasl ?.a nesebično dolžnost. Co reškb'* temu nesrečnežu življenje, as bo moral aahvalitl V prvi vrsti moji materi. Ta čas je Hardot Izprai rs» j ene u rano. Vse! jo klrurgični nož, odprl Široko apaševa prsa is nsresal sree. Nagnil as Je ln napeto priski-Skoval, kako utripi js flTOS. — Imenitno! Lahko ga rešimo. Zadeta je samo deana dupll- MC Vzel je sree v levo roko ln za* čel šivati rano. — čs sploh kje, se lahko «8-če tu, da drži nekdo v roki človeško življenje, — Je dsjsl Beu- J* Hitro! nlalfLalT smrajjBi a vedite stsrl la wffigpsv vrammrw rasr i IBBPBRIH^hm^^h Nsšl zastopniki eo vsi drs* tesni tajniki te dragi aastM- ki, pri ksterih lahko ptSČStS V latem hipu odprla vrata In cal: — Gospod Hardot! Pojdite! Vaša mati je poatala žrtev. . . Umolknil Je. Pogled mu Je obstal na ranjencu. Ves preseneti je vzkliknil: - Saj to Je ont On, kl Je kotel umoriti vašo mater t Hardot Je prebledsl kot zid. Zadrhtel Je. Najmanjša kratnja bi bila lahko pokvarila operacijo, Asistent Je 1 nečloveško silo obvla» JkiS ..Ml. ____ UkUU — oai s\oja si vre. moice, mvu groo- medic ima Bouchardona ln stež-nlka Je Hardot zašli rano in po-lošll srce nazaj v prsa. ^ a- Glavno Je storjeno, — Js dejsl z zamolklim gjj^f**^^ In ves prepaden je odšel. L: NAROČNIKI pduh Je (Apra 88-88) |lb* da vam Je ***** p» tekla ta da8i' 'MH^IH^^k rmr^MM. * rtm HM 0 dUitliMi Mftft ÍM ttfftef« N pialan. Aks Js val Hst plk-aii la g» ns prejmete, Js «I- Mr tMVililMi «M NaroČalaa sa c#lo Itlo )• N*00 IfU JP® IP- g^HfP^I s. H Za mmte Cklsags te a Isto 1748, psi Iste fMl, ss UPRAVN1STVO "PROSVBTA0 8887 S. liOWndals Ara, ('HICAGO, ILL. z nMÉMir« MM fHsls rank v*rnl tedaj (Nobiie. Wilktae I. dr.) Ur • priliki pristanke n«». »k«r» letak "Brtrama" ae Greea-I y Manda, bo naie čiteUlje gotov Eaaimalo tivljeaje r polarnih krajih. Prinaéemo ia albaaui polarnih krajev aakaj Hetov: labrador. To Ime poznamo iz Šolakih knjtf in zemljevidov. Ce nam je o«talo v spominu, kje leži, smo ohranili že dokaj bogato znanje iz šole. Večini je izfinil zemlja-piani pojem Labradora ie davno iz spomina. Tega neznanja nas ne bodi sram. Saj so celo poklicni geografi začeli proučevati ozemlje I^abradorja Me pred dobrim pol stoletjem. Med leti 187». in 1886. se je to gradivo nekoliko poglobilo ter je postalo ekaakt-nejše. fia danes pa so ta rasla-kavanja in ugotovitve zelo površne. Nanašajo se ns geološke, botanične in zoološke prilika. Devet mesecev trajajoča ostra zima In 90 dni toplejšega časa ne nudi dovolj prilike, da bi pri. šli ljudje temu polotoku do dna. Kajti osami je Labradorja je ogromno, število prebivalstva, ki šivi na njem, pa je uprav pičlo; poleg tega šive tukaj pomešano Eskimi ln Indijanci. Podnebje Je približno takšno kakor v severni Sibiriji Temperature 40 do 60 stopinj je povsem običajen pojav. Toplejši vetrovi zavajajo šele v juliju in avguatu. Takrat je vreme približno takšno, kakor pri nas v dragi polovici mama ali v prvi polovici aprila. 8rodnja temperatura znaša v tem času 7 do 8 stopinj Celzija. Led se otaja šele v juniju, ob istem času začne kopneti sneg. 2e v oktobru pa 66 stmlje zopet odeife s sne-žano odejo in ledeno skorjo. H. H. Kwers: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. SSK7 Se. Lawaiale Ave* Chicago. PL V NAJEM STANOVANJE , v prvem nadstropju na 4680 W. 21 s t Street, Chicago, IU» B velikih svetlih sob, elektrika, v kopalnica, le en blok od Waatern Electric tovarne. Stanarina $80. Telefon Hyde Park 8408. M. E. ESbhner, 5817 Kimbark ave. — (Adv.)_ KROJAŠKI POMOČNIK dobi takoj stalno delo. Plača po zmožnaatt — A. Fortuna, 626 Woodland Ave., Johnstown, Pk. —(Adv.) Člani in članice S. N. P. J. Sei^i lahko dobita llat Preeveta vsak dan sa eno leto in knjige ANMUSKI SLOVBNCfc vredno 65.00—ako nam pošljete bres odbitka svoto «7JO. AH pa tri knjige; SLOV.-ANGLB8KA SLOVNICA, vredna 8ŽJ*1&AKOir BIO01-NEZUE, vredna |1J0, in PATER MALAVBN-TURA V KABARETU^ «¡pMl-BO, sfcnpaj vrednost $5.00 In daevaft Prssveta ga sae Iste aa svoto |7 JO. , , (^sl To velja aa člane 8. N. P. J. za vas stare la nove naročnike. Na M pls-čajo 19.00. Za "Prasveto" poaloveail — A. ftabec. "tm A j jf^:' ^mmmmmmm Toda kadet je prišel v njegov dom kot go-*pod — ženo pa mu je vzel kakor hlapeči Ze prvi vsčer njunega znanja je Hong-Dok spo-znsl, ds js ta kadet Isrezljsn iz flnejšegs leaa kot sa nJsgovi tovariši; opazil aem tudi takoj, kako je Hong-Dok temu kadetu ljubo stopil Is svoje sljvdae rezerve. Kadet pa Je bil od sveje strani naravnoet očarljiv ter Je sijsl v svoji ljubeznivosti napram Hong-Dokovi in njegovi rodbini. In Hong-Dok ga je vzljubil tako, da je stopil s svojega visokega trona, on, vladar, umetnik, učenec velikega Konfucija, ter zaprl v svoja svve kadeta, katerega je oči-vldno bolj ljubil kakor kateregakoli drugega na svetu. Nato pa mu je prineeel služabnik poročilo o nezvestobi njegove žene, ln na svoje lastne oči je videl Hong-Dok skozi okno, kako ga njegova lepa Ot-Cen goljufa s kadetom v vrtu. Torej zato je kadet zahajal v njegovo hišo! Me vadi nJega samega — Hong-Doks, —» marveč saradi njegove žene, navadni Živali na ljnbo! In Hong-Dok se je čutil sramotno lsda- nega la goljufsnsga--o, nikakor ne v tem amlalu, kakor kak evropski zakonski mož I Toda, da mu je U tujec hllnll prijateljstvo ln da mu je on to prijsteljstvo tudi naklonil, to je bilo tisto, kar ga je žalilo In bolelo! Da je bil oa tisti, ki je v vsej svoji ponosni modrosti igral vlogo bedaka, in to napram temu nizkemu vojaku, ki je kakor hlapec zaaledoval njegovo ženo, tega nI mogel preboleti njegov ponos! Vidite, to Je bilo tisto, čeaar ni mogel preboleti U ponosni žoltl hudič! Je veliko trpel vsled , neprebsvnosti. ¿j vredaooti sa 1X40 knjig, n. pr. JIMMY HIOOINS, ZA-KON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDAL« In HRB TENICO la INFORMATOR ako nam pofljete svoto 64.06. Na flanl pošljejo $4JO. AU pe sa 86.06 pelleta list Preeveta la knjige JIMMY HI6GINS. Neöeal ,......•••..... Naročite Mladinski Ust, najbolj« mesečnik sa tfeveneke 1 I m ^^^^^BB—l'llfi SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA 'f ,.\.»V «OhfcieiilL dM?' Jf % y ♦. •*' tv f - &J* «tK Tf .1/f rftli 'tj. h * Kjjbi > Tiska vabila ta veselice in shode, vratmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih Nekega večera so ga prinesli njegovi služabniki k mojemu bungatovu. Hong-Dok je stopa Is nosilnice ter prišel smehljaje k meni na verando. Kakor zmerom, tako je prinesel tudi zdaj seboj nekaj daril: majhne, umetniško izresljene pahljače Iz alonove koatl. Pri meni je bilo tudi nekaj oficirjev, katere je Hong-Dok prijazno pozdravil, potem pa mol-čal. Komaj da je iapregovoril vsega tri besede, dokler se niso častniki čez eno uro poslovil! ter odšli. Hong-Dok Je čakal, da je utihni-lo peketanje njihovih konj, potem pa Je pričel zelo mirno, zelo sladko, kakor da ml Ima povedati najenostavnejšo rsč ns svetu: — Prišel sem. da vam povem, da aem dal pravkar krilati kadeta in Ot-Cen. Dasi ni bila njegova navada. zbijati šale, aem bil v tem slučaju vendar prepričan, da tiči sa tem nekaj šeljlvega. Zato aem ga prav tako mirno vprašal: — Tako T !n kaj ate še naredili I njima? . > Oa Je odgovoril: — listne aem Jima dal zašiti. Zdaj sem ae Jaz zaamejal: — Ah. čeaa ne povootot — ln kakšne ljubezni voat i ate Jima še Izkazali — la zakaj? Hong-Dok je govoril mirno in resno, toda oni sladak smehljaj nI tzgtall t njegovih usten, ¿akaj? Zalotil aem Ju 'ia flagranti". — VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Ooe zmern* tmtisfa) dek> pm mte. Vaa pojasdted^e vodstvo tigkarne S. N. P. J. PRINTERY