Stev. 247 M\m Urina t istiihi (tati tirati en It usta)
V Trstu, ¥ soboto 22. oktobra 1921
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
Izhaja — livzemši ponedeljek — vsak daa zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frsnčtfka Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-afftvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — cdajatelj i„ odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, poi leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo w Širokosti ene kolone (72 tn>n). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in v*hlla po L 1.—„ oglasi dcaa/niii zavili/• mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot bessla, najmanj pa L 2. — Oglas* naročnica In reklamacije seooSliaio izkliučno uorav! edinosti, v Trstu, ulica sy-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Tefcton uredništva In upnve 11-57*
P© konferenci v Benetkah
Po zaslugi italijanske diplomacije — tako so trdili — se je vršilo v Benetkah veliko delo miru in sprave v sporu med Avstrijo in Madžarsko radi vprašanja zapadne Ogrske, ki jo je trianonska pogodba prisodila Avstriji, vprašanja torej, (ki ^e vznemirjalo vso Evropo, ker je odpiralo možnost novih krvavih zapletljajev.
Veselo so zazvonili največji zvonovi na vseh zvonikih italijanske žurnalistike in so oznanjali svetu, da je plemenito prizadevanje italijanskega ministra vnanjih stvari uspelo popolnoma, da je torej grozeča nevarnost odstranjena.
Mi nismo hoteli te simfonije velikega zvonenja motiti s kakim skepticizmom; nismo se hoteli oglašati kot neverni Tomaži v velikem zboru vernikov. Edino, kar smo odklanjali, je bilo to, da so komentarji v italijanskih listih označali uspeh be-noske konference kot zmago italijanske diplomacije nad češko in dosledno temu tudi nad jugoslovensko, da je bila tendenca v italijanskih komentarjih naperjena proti «mali ententi«, torej proti organizaciji držav, ki so se v svetovni vojni borile — na strani Italije! A avstrijsko - ma-diarski spor ima menda svoj izvor v po-go: bah, ki so jih sklenili zmagovalni zavezniki in njih «pridruženci». Slutili smo, da se bodo taki komentarji v glasilih enega prvovrstnih zaveznikov smatrali kot afront tudi proti veliki ententi sami!
In tako je tudi res prišlo. Veliko zvone-rje je nekam čudno potihnilo. Pač pa čujemo glasove, ki niso nič prav v skladu s tistimi zmagoslavnimi zvoki. Odsek za vna-nje stvari v narodni skupščini Nemške Avstrije je beneški dogovor odklonil ter naložil državnemu kanclarju, naj nadaljuje pogajanja in naj najodločneje zastopa koristi Avstrije, določene v trianonski pogodbi! Dogovor odklanja Nemčija in ga odklanja Jugoslavija. Posebno izraziti pa so glasovi v čeških listih. Poluradni «Čas» — ki je glasilo predsednika Masarvka — piše, da je dogovor v Benetkah v navskrižju ne le s trianonsko pogodbo, marveč z vsemi mirovnimi pogodbami sploh S Ta dogovor da je naperjen proti mali ententi. Zato pričakuje rečeni list, da ga konferenca poslanikov ne odobri, ne da bi se poprej posvetovala z zastopniki male en-tente. V istem zmislu piše narodno - socialno « Češke Slov o » in naglasa, da ni pričakovati, da bi mogla Italija izdatno nadzorovati madžarsko zazoroževanje ^ na spornem ozemlju, ker so madžarsko - italijanski odnošaji preintimnL Zato se beneški dogovor ne more smatrati kot definitiven in obvezen za vse udeležnike. Burgenland-sko vprašanje je slej ko prej na mrtvi točki, — «Venkov», glasilo čeških agrarcev, meni, da dogovor v Benetkah mora le še
bolj podžgali madžarsko upornost proti trianonski pogodbi. Ko vidijo, da morejo kaj izkljubovati iz trianonske pogodbe, bodo prihajali še z novimi takimi poizkusi. Kršeno je načelo nespremenljivosti nri-rovinh pogodb. — ^Narodni Listy», glasilo narodne demokracije, pravijo, da ni pričakovati, da bi se Madžari vživeli v naloge kulturne države. Ne more se torej — tako zaključuje — trditi, da bi po dogovoru Benetkah prišel mir v Srednjo Evropo.
Pripominjamo še, da tudi jugoslovensko časopisje istotako odklanja pogodbo v Benetkah. In se ne postavlja le proti komentarjem v italijanskih listih, ampak in v prvi vrsti proti dogovoru samemu. Neki aktivni vodilni politik na Dunaju je izjavil poroče valcu praške «IJrager Presse», da je spo ročilo kancelarja o dogovoru v Benetkah konsterniralo člane odseka za vnanje stvari. Jasno da je, da ima Italija interes na tem, da Šopronj ostane v rokah Madžarske kot političen ključ, ker ji Avstrija ne more dati dovolj jamstev. Avstrijski politični krogi da menijo, da ni v interesu skupne entente, če se jači budimpeštanski sistem ki je večen povzročevalec nemirov in na sprotnik vsake konstruktivne politike ?r vsake konsolidacije Srednje Evrope. Tako delujejo — je rekel slednjič oni avstrijski politik — vplivni elementi velike entente proti konsolidaciji Srednje Evrope. Jasno je menda, proti komu je naperjena ost be sede «vplivni elementi v veliki ententi».
Jasno pa je tudi, da beneški dogovor ni donesel tistega sadu, ki so ga oznanjali ukajoči glasovi v italijanskih listih. Seveda moramo biti pripravljeni na to, da nani se bo zopet podtikalo, da smo sovražniki Ita lije in da škodoželjno beležimo vse te ne povoljne glasove. Kakor vedno, bo tudi to pot očitanje krivično. Ni vsikdar najboljši patriot tisti, ki vse slavi in hvali, marveč je često boljši patriot tisti, ki svari pred nepremišljenimi koraki. Očitno dejstvo je, da dogovor v Benetkah ni odpravil nevarnosti, ki jo krije v sebi avstrijsko - madžarski spor, pač pa je ozlovoljil vse države, ki so s svojimi interesi v prvi vrsti prizadete po tem dogovoru. Zadovoljni so edino le Madžari. Ali more to zadostovati Italiji?! Ali je res brezpomembno zanjo, če pride v krivo luč pred vsemi obdonavskimi državami? To vprašanje je opravičeno tembolj, ko se sicer vedno govori, da hoče biti Italija nekaka prednjačica in zaščitni-ca teh držav! Na eni strani to stremljenje, na drugi pa pretirana ljubezen do Madžarov na škodo obdonavskih držav: to bi kazalo na veliko neskladnost v poltiiki Italije — države, ki ji pripadamo tudi mi in smo navezani nanjo s svojimi interesi A to ni dobro že zato, ker vzbuja nezaupanje.
Čehoslovaika
Usoda Čehoslovaske je v rokah Beneševe vlade
PRAGA, 20. (Po noči.) Razprava o iz javah Beneša je našla ugoden odmev v tisku, in sicer tudi v onem, ki nuna neposrednega interesa na tem, da se je sestavila koalicijska vlada. Tako poudarja ^Tribuna*, da so vsi govorniki koalicijskih strank izrekli vladi zaupanje ter ji izrazili svoje simpatije in da so govori komunistov napravili vtis, kakor bi se komunisti odrekli ideji revolucije ter bi postali edinole opozicionalna stranka.
List «Prager Presse» smatra izjave nemške parlamttitame zveze za jako pripravne, ker je z njimi dana možnost, da pride čas mirnega parlamentarnega sožitja obeh narodnosti.
Razpravo je zaključil govor slovaškega poslanca Hodže, ki se je pečal z delom Ogrov na Slovaškem, na Sedmograškem m v Banatu proti interesom Nemadžarov. Hodža je poudarjal, da vzdržuje to početjo ogrska vlada. Kar se tiče Burgenlanda, zahteva Hodža, da se ohranijo mirovne pogodbe ter razorožitev Ogrske popolnoma izvede.
PRAGA, 21. (Zjutraj.) Dr. Rašin, bivši čchoslovaški minister financ, je govoril v imenu narodne demokratičre stranke. V govoru se je pečal z načrtom vlade o proračunu za 1. 1922. ter zahteval, naj se štedi in opozarjal parlament na finančni polom, ki ga je povzročila inflacija bankovcev v sosednjih državah. Poudarjal je, da se je Francija po letu 1871. trudila si prihraniti potrebni denar, tako da je lahko plačala Nemčiji vojno odškodnino še preden je potekel rok, v katerem je bila dolžna plačati. Nemčija danes žalibog ne ravna tako, temveč je začela izdajati nove bankovce, ki niso kriti, ter je na ta način sledila zgledu premaganih držav. Toda Čehoslovaška drugim državam ne bo sledila na tej poti ter ne bo izdala novih bankovcev, marveč bo sama pospeševala proizvodnjo in znižanje cen potrebščinam. Kupna moč čehoslovaske krone se bo morala dvigati, dokler ne bo njen tečaj na borzah v inozemstvu odgovarjal njeni pravi vrednosti. Kot drugo vprašanje državnih financ smatra Rašin ustalitev tečaja čehoslovaske krone kakor tudi tečajev manjvrednih veljav. Govornik je priporočal sklenitev mednarodne pogodbe, po kateri bi se vse države, zlasti za vezne in prijateljske, obvezale, da ne bodo tiskale papirnatega denarja, da bodo ustvarile proračunsko ravnotežje
j ter ne bodo krile rednih izdatkov z davki, temveč s posojili.
Načelnik slovaških ljudskih avtonomi-stov Hlinka je izjavil, da smatrajo Slovaki Čehoslovaško za svojo državo in svojo republiko ter da izražajo katoliški Slovaki novi vladi brezpogojno zaupanje, kajti od nove vlade pričakujejo, da bo resno delala, ker so v tej vladi resni in izkušeni možje. Slovaki se, kar se tiče kulture in narodnega značaja, razlikujejo od Čehov, toda z državnega vidika so Slovaki za edinost dveh vej istega naroda ter hočejo sodelovati v pro-speh in blagor republike.
Čehoslovaško - ruska trgovinska pogodba
PRAGA, 20. (Po noči.) Predsednik ruskega trgovinskega odposlanstva v Čehoslo-vaški Mostovenko je izjavil nasproti poročevalcu nekega berlinskega lista, da so razgovori za sklenitev čehoslovaško - ruske trgovinske pogodbe skoraj že zaključeni, tako da se bo pogodba lahko podpisala že v najbližji bodočnosti.
Romunska
Odnošaji med Romunsko in Rusijo
BUKAREŠT, 21. Z ozirom na razne vesti, ki se širijo o romunsko - ruskih pogajanjih v Varšavi, pravi dopisni urad Rador, da je obveščen iz zanesljivih krogov, da se zdi, da ne bodo ta pogajanja z uspehom končala. Vprašanje sklenitve mirovne pogodbe med Romunsko in Rusijo ne prihaja v pošte v, kajti med obema državama ni bilo vojnega stanja. Rešiti je treba nekatera vprašanja, ki se tičejo obeh držav in glede katerih se bo našel sporazum. Sem spada vprašanje trgovskih odnošajev, morda tudi vprašanje obnovitve diplomatskih stikov, vprašanje povrnitve romunskega zlatega zaklada in vprašanje likvidacije gotovine med obema državama. Vprašanje Besrabije ne bo nikakor moglo priti na dnevni red, kajti Romunska smatra, da je to vprašanje že rešeno. To so točke, ki bodo služile za podlago pri poravnanju računov med obema državama.
Ogrska aajek posojilo t Švici
BUDIMPEŠTA, 21. Ministrski svet je odobril sklenitev državnega posojila v znesku 40 miljonov frankov, ki je bilo najeto v Švici. Posojilo se bo izplačalo v gotovini do zneska 16 miljonov, dočim se bo ostalo ipzlačalo v poštnem, brzojavnem in železniškem materialu. Posojilo zapade leta 1923 in se bo moralo povrniti a 7500 vagoni žita letotajega pridelka in s 7500 vagoni pridelka prihodnjega leta.
Odno§aji med Ogrsko in Italijo
BUDIMPEŠTA, 21. Ogrsko zastopstvo v Rimu pri italijanskem dvoru je bilo z re-gentovim odlokom spremenjeno v poslaništvo, kateremu 4>o na čelo val-grof Nemes.
Ogrsko odposlanstvo ca konferenco
arV v - . .
BUDIMPEŠTA, 21. Ogrsko odposlanstvo za konferenco v Portorose je sestavljeno. Načelnik odposlanstva je dr. Gratz, bhrši ogrski minister za zunanje zadeve. Dr. Gratz je izjavil, da je konferenca sklicana zato, da bi se med nasledstvenimi državami bivše monarhije doseglo zbližanje na gospodarskem in kulturnem polju. Dr. Graz je dodal, da je ta program v popolnem soglasju z nameni in željami ogrskega ljudstva in ogrske vlade.
Vola« v Bnregnlandu začeli odlagati orožje
BUDIMPEŠTA, 21. Ko so vstaši v Zapadni Ogrski izvedeli, da se je dosegel sporazum v Benetkah, so začeli v več krajih odlagati orožje._
Italila
Interpelacija radi govora župana v Bocenu
RIM, 21. Na vprašanje poslanca Salan-dre, naj se mu naznani točno besedilo govora. ki ga je imel bocenski župan pred kraljem prilikom zadnjega obiska na Tirolskem "in na vprašanje, kaj misli vlada ukreniti, ako so bile županove besede nasproti vladarju in napram pravicam države brezobzirne, je odgovoril ministrski predsednik Bonomi sledeče: «Besedilo go vora, s katerim je bocenski župan po zdravil kralja, je bilo objavljeno " italijan skih in celo v nemških listih različno pri občeno..Po uradni ugotovitvi in po pisme nem priznanju govornika samega so se be sede, na katere se interpelacija posebno nanaša, glasile tako-le: «V tem upanju (t. j. v upanju, da se bo prošnja do kralja za zaščito kulturnih in gospodarskih koristi k Italiji priključenega nemškega prebivalstva uslišala) bom rad pripravljen pomirljivo uplivati na prebivalstvo, ki je še vedno težko potrto od žalosti, da je bilo nasilno odtrgano od nemške matere domovine. (Ich werde im Vertranen gerne bereit sein auf vom Schmerze iiber die gewalsame politi-sche Loslosung von deutschen Mutterlan-de noch immer schwer bedruckte Bevolke-rung in beruhigendem Sinne einzuwirken.) Kakor je razvidno iz (teh besed, ni župan Perathoner, sporočujoč N. V. kralju naj-vdanejše pozdrave Bocena in najtoplejšo zahvalo za zagotovila, ki so bila dana nemškemu ljudstvu v prestolnem govoru, nikakor namignil na položaj tlačenih, v katerem bi se nahajali prebivalci nemškega ozemlja Italije, katere je to ozemlje sedaj neločljivi del.	4 .
Velik požar na Tirolskem
TRIDENT, 20. Nocoj je v vasi Vigo di Passo izbruhnil velik požar, ki je uničil 25 hiš. 43 družin je ostalo brez strehe. Pet oseb je bilo ranjenih, med njimi ena težko. Proti jutru so finančni stražniki in orožniki ter domačini požar pogasili. Glavni komisar Credaro in deželni komisar sen. Conci sta se podala na lice mesta ter sta se živo zanimala za usodo prizadetega prebivalstva,
Otvoritev DI. shoda italijanske ljudske stranke
BENETKE. 21. Včeraj se je otvoril v gledališč Rosstni III- shod italijanske ljudske stranke. Shodu predseduje poslanec Berti-no Politični tajnik stranke don Sturzo je obširno poročal o delovanju stranke od lanskega shoda v Neapolju do danes. Na shodu bodo na dnevnem redu sledeča vprašanja: krajevne avtonomije, decentralizacija, šola, cerkveno premoženje in vprašanje gospodarske obnovitve države.
Frandja
Pretep v francoski zbornici. — Interpelacija o francoski vzhodni politiki
PARIZ, 21. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je prišlo med poslancem Escof-fierjem in poslancem Mandelom do dejanskega spopada, pri katerem je Escoffier udaril Mandela s pestjo v obraz. Drugi poslanci so ju kmalu pomirili.
Nato se je nadaljevala razprava o francoski zunanji politiki. Komunist Berton je interpeliral vlado radi njene politike na bližnjem vzhodu, predvsem v Siriji. Briand je rekel v svojem odgovoru, da si Francija prizadeva ščititi sirijsko prebivalstvo in da bi mu omogočila, da se organizira, Vsled vojnega stanja, ki je do pred kratkim trajalo v Ciliciji, se v deželi ni mogla vzpostaviti zaželjena ravnoteža. Z angorsko vlado 90 se vodila pogajanja o^ Uredbi C ili c i je, ako bi jo Francozi izpraznili Angorska vlada je obljubila za Sirijce gotova jamstva. V par dnevih se bo zaključil sporazum in lahko se upa, da bo Franciji v kratkem omogočeno, da umakne 40.000 mož, ki jih drži ob cilicijski meji. Po tem se bo položaj na bližnjem vzhodu v sporazumu z za-\ezniki končno uredil.
Anglija
Papež ia angleško - irska pogajanja. — De
Vakrova brzojavka o pravicah Irske
LONDON, 21. De Valera je poslal papežu sledečo brzojavko: Irsko ljudtsvo trdno upa, da dvoumnosti, Iri jih vsebuje odgovor kralja Jurija, ne bodo prepričale Vase Svetosti, da povzročajo vse težkoče
sami Irci in da je blagostanje Irske odvisno od angleškega kralja. Neodvisnost Irske je bila pravilno proglašena in potem potom ljudskega glasovanja potrjena. Težkoče med Anglijo in Irsko tičijo v tem, da hočejo angleški vladajoči krogi vsiliti Irski svojo voljo s silo in vzeti irskemu narodu njegovo svobodo.
Brzojavka pravi dalje, da želi irsko ljudstvo živeti z Anglijo v miru, da pa ga ni nič v stanu prisiliti, da bi odnehalo od svoje vstrajnosti, s katero je dokazalo, da drži do vere svojih pradedov, in s katero dokazuje, da globoko ljubi svojo narodno neodvisnost.
Asquith pojde v Washington
LONDON, 21. «Daily Express» javlja, da bo Asquith šel v Washington, toda seveda v neuradni obliki.
Nemčija
Zahvala nemških delavcev iz Ludwigskafena Francozom
PARIZ, 21. Listom poročajo iz Ludvvigs-hafena: Delavski sveti tvornice «Badische Anilin-Fabrik» so poslali generalu Dauga-nu, poveljniku marokanske divizije v ob-renskih pokrajinah, pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za sočutje in pomoč njegovih čet in zavezniških oblastev povodom nedavne eksplozije.
Nemški poslanik v Parizu ni odpotoval v Berlin
PARIZ, 21. Nemško poslaništvo v Parizu javlja, da poslanik dr. Meyer ni odpotoval iz Pariza. Vesti, ki pravijo, da bi bil poslanik slučajno pripravljen sprejeti mesto državnega kancelarja, so brez vsake podlage.	_
Gornja Šlezsja
RIM, 20. Medzavezniški vrhovni svet je na podlagi poročila odbora Zvez narodov rešil vparšanje, o razdelitvi Gornje Šlezije, upoštevaje gospodarske in narodne interese obeh držav: Poljske in Nemčije. Meja med obema državama na ozemlju sedanje Gornje Šlezije bo sledeča: Sledila bo toku reke Odra od točke, kjer ista prestopa šle-zijsko mejo, do mesta Njevočan. Od tukaj se bo meja obrnila proti severu, pustivši na poljskem ozemlju občine Hohenbirken, Wil-helmsthal, Reschutz, Adamowitz, Bogu-mitz, Lisek, Šumin, Chwalenczič, Ochojec, Wilcza (zgornja in spodnja), fCriewald, Knurov, Giczaltc;vicz, Preiswitz, Makošan, Kunzendorf, Paulsdorf, Ruda, Oržerov, Schlesiengrude, Hohenlinde, a v nemškem ozemlju sledeče občine: Ostroj, Marko-wicz, Schonwald, EUgutz, Zabreže, Sosmica Mathersdorf, Zadorže, Biskupu, Bobrek^ Schomberg; od tu bo šla meja med Rosber-gom (ki pripade Nemčiji) in Birkenhair nom (ki pripade Poljski) ter se obrne proti severo - zapadu, pustivši v nemškem ozemlju občine Karfmiechowicz, Stolaržovic, Friedrichswille, Prachowitz, Larišov, Spodnji Hanušek, Petershof, Mali Lagiewnik, Skržidlovic, Gwozdjan, Dzielna, Czasnov, Sorewski in pustivši na poljskem ozemlju občine Scharley. Radni Jonkov, Trocken-berg, Novy Repten. Stari Repten, Stari Tarnowic, Ryvna, Pjasečna, Boruševic, Ni-koleska, Drathhaner, Brušjek, Wusten-hammer, Koschmieder, Pavonkov, Spiegel-hof, Meroš, Lagjevnik, Glinic, Kochschutz, Lisov.
Severno od te poslednje občine velja stara nemška državna meja do tja, kjer se srečufe z že obstoječo nemško - poljsko mejo.
Sklep vrhovnega sveta določa naredbe tičoče se prehodne dobe, ki bo trajala 15 let. Te določbe se tičejo železnic, vod, električne energije, vprašanja denarja in drugih zadev, o katerih sledi spodaj. Za omenjeno dobo 15 let ostane na plebisci-tarnem ozemlju nemška marka kakor zakoniti denar, razven ako bi obe vladi našli za potrebno, da se ta določba prej spremeni.
Carinska meja se prenese na novo politično mejo, kakor hitro bo ista na mestu ustanovljena. Premog in rude se bodo tekom 15 let lahko neovirano prevažale preko meje iz poljske Šlezije v nemško in obratno. Za vso to dobo se bodo priznavale tudi vse delavske organizacije, kakor tudi organizacije .uradnikov. Istotako ostanejo
v	veljavi vsa socialna zavarovanja. Da se preprečijo zmešnjave v gospodarskem življenju, bo prebivalstvo obeh delov smelo prehajati preko nove meje, za kar bodo interesiranci dobivali brezplačne izkaznice. — Ostanejo v veljavo tudi vse pridobljene koncesije in privilegiji Poljska vlada ne sme tekom te 15-letne prehodne dobe razlaščati nikakih industrialnih podjetij, rudnikov ter podzemeljskih bogastev, razven ako bi bilo to neobhodno potrebno za zagotovitev izvoza.
Vsi spori med nemško in poljsko vlado, tičoči se zasebnih ali javnih pravic, se bodo morali prepuščati rešitvi sveta Zveze narodov, Čigar odloki bodo obvezni za obe
vi	seli. Obe vladi lahko po medsebojnem sporazumu spremenita vse določbe, tičoče se pi thodne dobe, predno ta doba konča.
Vse osebe, ki stanujejo na ozemlju, katero pripade Poljski, in ki bodo pred 3** tekom enega leta optirale za nemška u žavljanstvo, imajo pravico ostati na svojem dosedanjem bivališču do konca prehodne dobe, t. j. 15 let. Isto velja tudi v nasprotnem slučaju za one, ki stanujejo na ozemlju, katero pripade Nemčiji, a bodo v dobi dveh let optirali za poljsko držav-
ljanstvo. Za vse te veljajo določbe glede zaščite manjšin v smislu svoječaino sklenjene pogodbe med Anglijo, Francijo, Italijo in Japonsko na eni strani in Poljsko na drugi strani.
Portugalska
Nasilna sprememba vlade
LISABON, 21. Vsled upora lisabonske posadke je morala vlada pred par dnevi odstopiti. Predsednik republike je podpisal ukaz, s katerim se imenuje nova vlada. Čete so se pomirile ter so se zopet povrnile v vojašnice.
III. stoti Italijanske ljudske strunKe
V Benetkah zaseda tretji kongres italijanske ljudske stranke. Na lanskem drugem kongresu v Neapolju se je bila odločila bitka med strujo Mi-gliolija, ki si je prizadevala, da spravi stranko na socialistični tir, in med cen-trumom, ki je hotel stranki ohraniti bolj pristno konservativni značaj brez izrazitega razrednega obiležja. V Neapolju je zmagal centrum, ali njegova zmaga je bila le navidezna, ker nam vsa strankina politika od lanskega do današnjega kongresa in še posebno ta kongres sam dokazujeta, da je italijanska ljudska stranka krenila odločno na levo, pe poti, ki jo je na neapoljskem kongresu začrtal Miglioli. Zmagovalcc na beneškem kongresu ni sicer Miglioli sam, marveč je ta čast doletela strankinega tajnika, don Sturzo, ali le zato, ker je bil tako previden, da je v politiki šel po poti, katero predpisuje duh časa in ki jo je v stranki priporočal Miglioli.
Italijanska ljudska stranka je postala preustaviteljica interesov italijanskega malega kmeta in kolona; najprimernejše bi se pa označila z imenom: italijanska krščansko - socialno - narodna stranka. V njej igrajo prvo ulogo razredni interesi malega kmeta, za njimi prihajajo v poštev nacionalni interesi; verski značaj stranke, ki je v početku služil kakor njena glavna osnova, pa je stopil popolnoma v ozadje. Stranka se je na ta način pomaknila bliže k stališču socialistične stranke, a, ker je tudi ta poslednja znatno ublažila svojo nekdanjo protiversko in antinacionalistićao politiko, se vedno bolj približujemo momentu, ko bo obema tema dvema strankama omogočeno skupno sodelovanje v vladi.
S tem seveda še ni rečeno, da dobimo kabinet, v katerem bodo skupaj sedeli pristaši it. ljudske str. m socialisti, ker bi to nasprotovalo programu, sprejetemu na socialističnem kongresu v Milanu, pač pa j« verjetno, da bodo socialistični poslanci podpirali v parlamentu vlado, v kateri bodo imeli odločilen vpliv ministri, pripadajoči it. ljudski stranki.
Neznatna skupina desnice, pod vodstvom milanskih odvetnikov Degli Occhi in Ver-ga, ki je na kongresu priporočala tesno sodelovanje z liberalno stranko, je bila popolnoma poražena in je povzročila med zborovalci tako razburjenje, da je njenemu govorniku bilo nemogoče nadaljevali s>voj govor.
Značilne so besede govornika večine, odvetnika Cappija, ki je trdil, da je meščanstvo izgubilo sposobnost vodečega razreda v Italiji. Meščanstvo — je poudarjal Cappi — ako ga mi nočemo uničiti, ostane le kakor industrijalen razredni raz-reo proizvajalcev, ali ne more več ostati politično vodilni razred; vsled tega j? potreben prihod na vlado delovnih razredov.
To izjavo sta nekoliko ublažila Piccioni in Vigorelli, ki sta omenjala, da mora biti zavzemanje vlade od strani delavnih razredov proporcionalno.
Kar se tiče položaja raznih skupin v stranki, so važna izvajanja istih govornikov, pripadajočih skupini skrajne levice, katero vodi Miglioli. Iz teh izvajanj sledi, da se je nekdanja skrajna levica pridružili centrumu, ki ga vodi don Sturzo, ker se je prepričala, da se je stranka postavila na njeno stališče. Vsa stranka je torej sedaj združena pod spretnim vodstvom dona Sturza, z izjemo neznatne milanske desnice, ki ne igra več v stranki nikake vloge.
Včerajšnja številka tukajšnjih komunistov «11 Lavoratore* se v uvodnem članku bavi s tem kongresom. Člankar, (Jesa-re Scassaro, obsoja nekdanjo nesmiselno protiversko gonjo socialistov in pravi, da ti niso razumeli zgodovinskega pomena ital. ljudske stranke, ki združuje poljedelski proletariat in ga, osvobojenega iz kapitalistično - liberalnih rok, usposablja za skupno sodelovanje z mestnim prole-tariatom.
Dnevne vesti
«Piccolova» slavnostna številka. Uredništvo «Piccola» namerava o priliki kraljevega obiska izdati slavnostno Številko in vabi posebno tudi slovenske in hrvatske župane, naj bi sodelo-' vali z udanostnimi izjavami. Odbor Pol. društva «Edinost» se je že bavil s tem vprašanjem in jc objavil v »Edinosti« od 6. t. m. svoj sklep, da je po njegovem mnenju primerno, da storimo samostojno, kar se ima od naše strani storiti ob tej priliki; ker bi tudi zares bilo ne-; umestno, aa bi naši ljudje sodelovali pri listu,; ki je trajno nasproten našim narodnim koristim.
Upati Je bilo, da bo s tem vprašanje rešeno za obe strani. Sedaj se pa kaže drugače. Oči-vidno so mnogi prezrli omenjeno objavo v «Edinosti» od 6. t. m., a z druge strani se ji> uredništvo «Piccola», ki jo je gotovo bralo, a, ie o niei v svoiem listu previdno molčalo* noča
Stran IL
»EDINOST«
V Trsta« dne 22. okiobra 1421.
udati. Poklicalo je na pomoč Generalni civilni komtsariai, da potom civilnih komisariatov upliva na župane. Privatnemu podjetju «Pic-cola» bodi slobodno, porabljati vsa sredstva, ki niso po zakonu prepovedana, da zagotovi Čira boljši vspeh svojemu žumalističnemu načrtu. Da pa mu pri tem pomagajo državni uradi, ki znajo za to priložnost celo samoslovenske okrožnice razpošiljati, to ni prav, kajti ne gre samo za slavnostno številko. S takšno uradno pomočjo in pospešitvijo se daje marveč privatnemu časnikarskemu podjetju poseben značaj tudi za vse druge njegove številke, za vse njegovo delovanje, katero bo morda prav g. Moscomju, a gotovo nd prav našemu ljudstvu in še mnogim drugim ljudem ne.
Ponavljamo torej še enkrat. Slavnostna številka «Piccola*. z blagoslovom z uradne strani ali brez njega, je s splošnega stališča ravno-isto, kakor kakšna slavnostna številka n. pr. • Edinosti'* aH kakšnega drugega italijanskega, slovenskega ali hrvatskega lista. Kakor se ne bi nikomur moglo zameriti ali očitati, da ni sodeloval pri «Edinosti 5», ravnotako se mu ne bo moglo pisati v zlo, da je odklonil sotrud-ništvo pri «Piccolu». Z našega posebnega stališča pa je to poslednje neumestno in naravnost nedopustno, ker je jasno, da ravno ob takšni priliki moramo nastopiti, če nastopimo, pod lastnim imenom, nikakor pa ne, pod nobenim pogojem.pod tujim, in celo tako sovražnim imenom kakor je, v narodnem oziru, ime dnevnika «11 Piccolo*.
«Tujci v Jeruzalemu.* Kot je poročala «Go-riška Straža*, je poslanec Šček dne 12. septembra pismeno protestiral pri ministrskem predsedniku Bonomiju radi nasilstev, ki so se dogodila proti Slovanom v Trstu. Dne 10. t. m. pa je odgovoril Bonomi g. poslancu koi poroča «Straža». Ta odgovor je tak, da ne moremo mirno preko njega.
Zamislite se v položaj! Tržaškim Slovencem se je dogodila ena največjih krivic, požgali so jim dva Narodna doma, edino kulturno zavetišče, ki so ga še imeli, pretepli in ranili so tudi par naših ljudi. Poslanec ŠČek je radi tega protestiral pri najvišjem zastopniku italijanske vlade v Rimu, Bonomiju, katerega čast zahteva, da poskrbi, da se pod njegovo vlado ne bo godila krivica ne temu ne onemu, in da ima zato potrebno objektivnost sodbe.
In kaj je storil g. min. predsednik Bonomi. Dal je presiskati slučaj in ugotovil, da gre tu le «za tri izoliral.č epizode*, saj so požgali samo dva slovenska doma in ranili dva naša človeka. Dalje ugotavlja Bonomi med vrsticami, da ?e je to »stao po sebi umevno dogodilo, ker so bile pedohne stvari izvršene preje proli itaii-jans&m državljanom v Dalmaciji in ker je neki Slovan profaniral na stotice italijanskih vojakov!! Končno pravi Bonomi, da slika razmer, ki jo je narisal poslanec Šček, ni v polnem skladu z dejstvi in pozivlia, naj slovanski razumniki delajo r.a pomirjen je, da se izboljša položaj.
Gospod Bonomi! Če bi hoteli Vi biti resnično najvišji varuh zakonov, bi merali vedeti tole: Če so se v Dalmaciji dogodila nasilja aH če jc neki -Slovan* (Bon, o katerem je pa dokazano, da je Italijan), res izkopaval mrliče, naj se vsi ti ljudje zakonito kaznujejo na ta ali oni način; glede italijanskih Dalrantincev pa vč vlada bolje svojo diplomatično pot kot mi. Toda, da bi merali radi tujih grehov mi trpeti preganjanje, tega mi ne moremo razumeti, še manj pa razumemo, da	zastopnik vlade misli
tako, kot pri nas vsak fašist na cesti. To dejstvo ne more okrepiti našega zaupanja do vlade. Mi zahtevamo, da se preiščejo in kaznujejo vsi kričeči slučaji, za zagovarjanje ne rabimo vlade, ampak odvetniški stan.
Drugo dejstvo je, da gospod Ivance Boncmi ne ve, da tisti, ki je izkopaval mrliče na Monte Capucciju, ni bil Slovan, ampak Italijan. Mi mu ne zamerimo, če ne bere «Edinostir-; tega so krivi laški listi, ki jih sam omenja, ker po ugotovitvi dejstva niso priznali resnice. Na ta način so Bonomija, ki je z italijanskim ljudstvom vred ostal tujec v Jeruzalemu, spravili v neljub in nečasten položaj, da je našemu ljudskemu zastopniku ponovil isto neresnico, ki nas je spravfla v novo nesrećo, znova dne 10. t. m., dasi je vsakemu nc.šemu kmetu znano, kaj je na stvari. Poleg tega pa imajo ti neinformirani ali napačno informirani visoki gospodje še pogum, da apelirajo za pomir-ienfe na naše razumnišlvo, a niti z eno besedo ie na tiste, ki so o nas Še niih nalagali.
Mi sovražimo laž, posebno pa tisto laž, ki prihaja z najvišjega mesta; zato izjavljamo ponovno in ponovno, da ssio n?i pripravljeni na paicirjcnje in čztiamo nanje z odkrito željo- da se moremo potem svobodno razvijati. Če pa hočemo doseči res pravo pomirjenje, pa je prvo potrebno, da se pri visoki vladi vendar enkrat orijentirajo v tem bednem Jeruzalemu, toda ne tako, kot to pot gospod Ivanoe Bonomi.
Imenik vo^cev za volitve v parlament.
Mestni magistrat tržaški razglaša; V letu 1922. se bo sestavil imenik volilcev v parlament. Zato se poživljajo vsi moški, ki so rojeni v času od 1. junija 1900. do 31. maja 1901. ter bivajo stalno v občini Trstu najmanj že 1 leto, dalje državljani iz starih provinc kraljestva in oni, ki so pristojni v kaki občina novih provinc, naj čim prej in če je mogoče še v tekočem mesecu perdložijo mestnemu magistratu (urad za volitve, ulica Sanita štev. 25., III. nadstr., vrata štev. 58.) nastopne Hstine brez koleka:
Državljani iz starih provinc: prepis rojstnega lista.
Državljani iz novih provinc: spričevalo, da so postali italijanski državljani samo po sebi (da so vpisani v seznam italijanskih državljanov, ki so postali državljani samo po sebi; 1. člen kr. odloka od 30. XII. 1920. štev. 1890).
Državljani, ki so rojeni v Trstu, se bodo vpisali uradno; torej jim ni treba predložiti gori omenjenih listin. — Trst, 18. oktobra 1921. — Mestni magistrat.
Stavka kovinarjev ▼ Julijski pokrajini. Ker pogajanja med posestniki ladjijn kovinarji niso dovedla do sporazuma, so kovinarji v Trstu pred snočnjim ob polnoči vstopili v stavko. Kovinarji v Tržiču pa stavkajo 2e dva dni.
Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu bo imela v nedeljo (23. t, m. točno ob 9. zjutraj svojo redno odborovo sejo. Prosi se goteva točnost vseh odbornikov.
Jzgabil se je na poti od rižarne do ulice delle Mura star avstrijski potni 1 i s t, ki se glasi na ime Ivan More, V potnem listu je bilo osem spričeval, ki so za lasvnika važna. Pošteni naj-.ditelj je naprošen, naj odda potni list in spričevala v upravništvu «Edinosti».
Tržaško kolesarsko društvo «Ba&an» priredi jutri dne 23. t. m. izlet v Postojno. Odhod točno ob 8. uri zjutraj izpred gostilne gosp. Fabčiča. Vs* člani-kolesarji se ga morajo gotovo in točno udeležiti. Člani iz Duto-velj se lahko priključijo v Sežani ali pa na Opčinah. Dobrodošli so tudi drugi kolesarji.
Iz triaikega iivlienia
Slaboamna ženska. Pred par dnevi je krožila po tržaških ulicah slaboumna ženska, in sicer 45 letna Ana B., stanujoča v ulici XX. Settembre št. S. ki je imela edinol« to veselje da je hodila od skladišča do skladišča ter sklepala z trgovci kupčije.
Slaboumna ženska, v črni oguljeni baržuna-sti obleki in s pobarvanim obrazom je obiskala včeraj zjutraj viteza Trevesa. Treves je premeril čudno prikazen od nog do glave, a ko je izprevidel, da stoji pred njim nesrečnica, jo je dal odpeljati v opazovalnico mestne bolnišnice.
Požar ▼ zalogi steklemu. Pred snočnjim je izbruhnil v zalogi steklenin tvrdke Marijana Vivanteja v ulici Molin grande št. 20 velik požar, ki je v kratkem času povzročil za 30.000 lir škode kljub temu, da so ognjegasci marljivo gasili. Tvrdka jc zavarovana proti požaru. Ni sc moglo dognati, iz kakšnih vzrokov se je vnel ogenj v zalogi steklenin.
Trčenje tramvajem in vgzodi. Na slabo-rc sveti jeni istrski cesti, kjer jc ovink, ki vodi proti pokopališče, je trčil pred snočnjim tramvaj št. 2, katerega je vodil zavorač Gurtner, stanujoč v ulici del Solitario št. 16, ob voz katerega je vodil kočijaž Andrej Cataruzza, stanujoč v ulici C. Cancellieri. Vslerf trčenja sta se nevarno poškodovala kcČitažT!atn.ruzza in Rafael Sancin, stanuicč v Škednjti. Poslednji je skočil s tramvaja, videč, da se bliža nevarnost, in se pri tem ranil. Oba ranjenca sta bila odpeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico.
Najden novorojenček. Pred včerajšnjim zjutraj so našli orožniki v bližini Opčin omot, v katerem je ležal novorojenček, pokrit z listjem. Na lice mesta je prišla preiskovalna komisija. Pri raztelesenju novorojenčka se ni moglo dognati spol, ker je bil novorojenček že preveč segnit. Cblast je izsledila kruto mater. Imenuje se Frančiška Bdstig.
Samomor. 69 letni mizar Henrik Stainitz, stanujoč pri družini Gustinčič pri Sv; Marifi Magd. zg. 557, se je zastrupil včeraj ponoči z večjo količino karbolne kisline. Stainitz je bil odpeljan v mrtvašnico mestne bolnišnice. Vzrok, ki je dovedel mizarja do tega koraka, je beda.
pušček zopet srečal na griču nad hiSo g. Ka-
d en ara tri osebe, ki so šle brezbrižno naprej, vsak s svojo cigareto ▼ ustih. Povprašali so samo, kako daleč je do saeje. Morilci so bili gotovo ti trije. Kdo pa so hiti, do danes Se ni znano.
V nedeljo zjutraj ni imel gosp. Kadenaro sv. maše; to se je čudno zdelo vsem. Zato so šK
nekateri v njegovo stanovanje pogledat, meneč, da je morda zbolel. Ko so prišli v njegovo sobo, so ga dobili že mrtvega, v kot pritisne-nega, na tleh čepečega in s prekriŽanimi rokami na prsih. Imel je neke manjše rane na glavi, a te niso bile smrtne; druge poškodbe se niso opazite. Krvi tudi ni bilo videti mnogo in zato se ni moglo soditi, kje je bil smrtni udarec. — V pondeljek popoldne so ga obdu-cirali; obdukcija je pokazala, da je bil zaboden z bodalom na treh mestih v prsih; dve rani je imel na desni pljučah, eno pa na levih in ta je povzročila župnikovo naglo smrt, ker mu je bodalo prebodlo žalo-odvodnico ravno nad srcem. Gotovo se je pokojni tudi branil in jim je poskušal bodalo izviti iz rok, kajti imel je porezane prste na desni roki. Za koliko so ga oropali, ni še znano.
Pogreb pokojnega je bil v sredo ob 10. uri zjutraj. Vodil ga je preč. konzist. svetnik Ivan Vidmar, župnik na idraji, ob asistenci sedmih duhovnikov. Pogreb je bil kaj veličasten; iz vse bližnje okolice so prišli ljudje, da bi skupno z domačini izkazali zadnjo Čast tako nesrečni žrtvi človeških hifen.
Ljudje so vsi zbegani, posebno pa v naših samotah. Kako naj si pomagajo pred tako drznimi modernimi roparji, ki prihajajo v hišo kot potrebni popotniki ali kot prekupčevalci?! Naši gostoljubni ljudje jih gostijo, kolikor morejo, a v zahvalo jih oropajo, ali celo morijo. Na ta način sta bila v naši fari že dva umorjena, namreč Andrej Rijavec in sedaj g. Kadenaro. Taki ljudje so proizvod moderne vojne, ki je poživinila ljudem Čutstva.
Ti pa, častiti g. Kadenaro, si sedaj rešen lega trnjevega življenja. Znano nam je vsem, da je bilo Tvoje življenje grenko. Ako si bil včasih, premagan od človeških slabosti, manje rahločuten do svojih nasprotnikov. Ti je svet že obilo povrnil za časa Tvojega življenja s tem, da Te je oropal razuma in slednjič še življenja. Počivaj v miru, predragi sobrat!
Izjava. Že več časa se Širi po Krasu obreko-valna govorica, da sem jaz fašist. Ko sem bil ob času volitev doma v svoji rojstni vasi» so me tudi zmerjali s «fašistom*. Podobno mc je obrekoval neki mladenič v Koprivi, da sem se vozil skozi Koprivo s fašisti. Slednjič so mi v Repentabru dne 15. t. m. očitali, da sem fašist. Izjavljam, da so vse to zlobne klevete. Jaz ne poznam fašizma, sem narodnjak s!: " ko prej in ljubim svoj materini jezik. Zahajam . slovensko družbo kakor pred vojno. Čemu mu torej žalijo brez vsakega vzroka? Izjavljam, da bom — če io obrekovanje ne preneha — drugje iskal zadoščenja.	Mihael Živec.
MALI OGLASI
NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.-—, žimnice L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo. Prodajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3.	1935
TUJCI dobijo sobe v ulici Cotnmerciale 13, I. Trst. "	1936
POZOR! V enem najlepših delov Kranjske se proda veliko posestvo, 35 oralov, z dvema hišama in gospodarskim poslopjem. Za posestvo se je ponujalo že 100.000 lir, a se sedaj vsled visokostoječe lire proda za 80.000 Kr. Rudolf Peterlin, Komenda pri Kamniku (Kranjsko).	1937
POZOR! Srebrne krone In zlato ?o najvilfift cenah plačuje edini grosist Belleli Viti« Via Madonnina 10, I.	38
KUPUJEM srebrne krone po L 1.80, bakar, cink, med itd. Scalinata 3, kovinama. 1927
TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-
vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922
STROJNIK, samec, mehaniker, vešč po potrebi tudi električne inštalacije, išče službe. Naslov pri upravništvu.-*	1875
KUPUJEM srebrne krone in zlato, plačam več kot vsak drugi, ulica Valdirivo Št. 36, II.
1872
SREBRNE krone plačam nad L 1.85. Urarna Dragoun, Trst, Ponte della Fabra 1. 1938
ZEMLJIŠČE, 1300 sežnjev, s trtami, vrtom in tremi vodnjaki, se po nizki cena proda. Naslov pri upravništvu.	1939
ZLATO in srebrne krone plačdm več kot drug? kupci. Albert Fcvb, vrar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	44
ŽIVINOREJCI! V ulici Udine 5t. 10 dobite pokvarjene testenine in Čeno moko za živino. Od 7—12 in od 14—17.	1940
PRODAM 17 patron kisika, težkih približno 53 kg,, ki držijo 5 m-; dva sodovičarska aparata (Ruhrwerk) in približno 3000 poka-lic. Ponudbe na K. Sancin, sodavičar, Vo-losko, Istra.	1941
GLASOVIR (spinetta) Bosendorfer v jako dobrem stanja, se proda po izredno nizki cena. Gostilna Micheluzzi, Trst, Via Fabio Severo štev. 19.	1942
ČAJ odprt in v zabojčkih po L 1.— prodaja trgovcem in kavarnarjem Srečko Bajt, Idrija.
1744
SREBRNE KRONE plačam po L 2*05. Povh Albert, urar, via Mazzini št, 46.	1934
SREBRNE KRONE plačam nad 2 liri komad: zisto, arebro In platin po najviših cenah. Tovarna srebrnine Alojzij Povh, Piazza Gari-baldi žt. 2.	1932
PRODA SE 1500 m lepih bukovih drv, cven-tuelno tudi gozd, v lepem kraju, oddaljen 1 uro od Železniške postaje. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe pod «1500 > na uprav-niŠtvo « Edinosti».	1929
HIŠA z gostilno in koncerijo se proda. Zraven je tudi vrt. Naslov pri upravništvu. 1877
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 137
JL
T
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sopro-oče, brat, svak, stric in zet, gospo«'
ter Kraigher
trgovec in posestnik
danes nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 22. t. m., ob 10 dopoldne. HRAŠČE, 20. oktobra 1921. Antonija roj. Uršič, soproga. Tončka, Marija, Peter, otroci 858	in ostali sorodniki.
Vesti is Istre
UČatcijstro koperskega okraja. Odbor «Stov. učit. društva za Istro» je sklenil v sporazumu s Hrv. učit. društvom za zapadno Istro (odbor 1 za kooerski okraj), da pri predstojećih volitvah i učiteljskega zastopnika v okr. šol. svet v ko-' pru vse v postev prihajajoče organizirano uči-• teljstvo odda svoj glas tov. Josipu SiroHč«, aaduč. ▼ Situnu. Disciplina organizacije zahteva da se vsak član strogo drži tega sklepa.
B. MedveŠček, t. č. predsednik Slov. učit. društva za Istro,
Vesti z Soriškega
Dol- TrebuŠa. Strašen zločin; g. Kadenaro v svoji hiši ob belem dnevu abit. V nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. opoldne se je raznesla po naši okolici grozna novica, da preč. gosp. Jožef Kadenaro, župnik v pokoju, leži ubit v svojem stanovanju. Bil je že popolnoma trd in mrzeij iz tega se je moglo soditi, da je minulo že več urf odkar je bil umorjen. Kdo je bil tista brezsrčna, podivjana zver v človeški podobi, ki si je upal izvršiti tako vneboupijočo umorstvo?
V soboto, dne 15. t. mM okrog 4. ure popol. je srečal Andrej Lipušček, posestnik iz Dol. Trebuše, tri neznane osebe, ki so prihajali po cesti, katera vodi iz Cepovana v Dol. Trebušo. Eden je bil star krog 35 let, močan in zalit človek, z lepimi rumenimi brkami, v rumenkasti obleki; po vnanjosti je izgledal kakor verižnik srednjega sloja. Druga dva sta bila mlajša, okrog 23 let stara; ta dva sta bila bolj priprosto oblečena, podobna navadnim tihotapcem v manjšem slogu. Spregovorili so nekaj besed in šli naprej proti Dol. Trebuši v smeri stanovanja g: Kadenaro. Okoli pete ure zvečer je videla neka dvanajstletna deklica nekega človeka sloneti ob vhodu v stanovanje g. Kadenaro. Ko je ta zagledal deklico, je zbežal hitro proč od hiše v grmovje po griču navzgor; za njhh pa sta planila še dva človeka iz hiše in zbežala za prvim po grmovju. Ko so prišli in al o proč od hiše, so se zasmijali in eden njih je rekel: vižjo, vižjo, (t. j. glej jo, glej jo, namreč deklico). Krog 6. ure je pa neki Alojzij Li-
Vesti z Notranjskega
Narodna Čitalnica y Vipavi priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob pol 5. uri v dvorani ge. Hro-vatinove s sodelovanjem Sežanskega orkestra «Kraška vila» veselico s koncertom in veseloigro Zupanova Micka*. V sporedu nastopi tudi umetnik konservatorist. Ker bo imela prireditev res umetniški značaj, vabijo se vsi prijatelji glasbe k obilni udeležbi. Odbor.
Borzna ncroills,
Tečagf
Trst, dne 21. oktobra 1921.
Jadranska banka
Cosulich.................. ™
Dslmatia ...................'j?
Gerolimich ................
Libera Triesti^a -..............
LIoyd . ..................^
Lussino.............. • * • •
Martinolich , » . . .............
Oceania.......t • .........
Premuda.................* ™
Tripcovich.................
Ampelea...........-......Jjio
Cement Dalmatia . .............^
Cement Spalato . ........ • * * •
Toja valuta na triaikem trga« ogrske krone	3.40- 360
avstrijsko nemške krone.......ni"?
češkoslovaške krone........Ž« i* 2.
dinarji ..............f«'—— 19 —
JfJL-.............V 16^0- l/so
........... . 25.15- 2n.3o
dolarji ■ .......... •	lQ-
trancocki franki..........«4.--
Švicarski franki..........4o8.--
angleški funti papirnati.......--
angleški lun«, zlati........H«-->20-—
napoleoni.............--9650
PODLISTEK
Rene Thevenin.
Železni mallfc
In hodil je s težavo in nezavestno, kakor pijan, skoro dve uri. Gnala ga je dalje in ga vzdrževala vkljub strašnim bolečinam, neka moč, ki ni prihajala iz njegove volje. Hodil je, ne da bi še kaj mislil — ni se zavedal več niti namena, za katerega se je toliko mučil. Dosel je neko predločje gore, s katere sc je videlo vse mesto, kadar je bilo solnce že visoko. Ustavil se je, da si je o-gledoval^ ter je opazil tam doli na strani vrtov, kako se dvigajo in izgubljajo po zraku dolge megle črnega dima. Tedaj se je zopet zavedel ; razumel je, vzkriknil z grozo ter padel na tla, premagan od razburjenja, napora, trpljenja in ran. Ni se mogel več niti ganiti in je z razprtimi očmi opazoval strašni prizor,
Nad hišami in zelenilom je nadvladoval zlati tempelj, ali, Peter Desroches je videl le vrvečo maso množice in črni dim gromad. Ko se je plamen dvigal bolj živo, so s^ ljudje gi-baK zibaje, ali obdajal jih je neki visok zid, ki se je izgubljal v daljavo v isti črti. Visoki zid so tvorile železne »stvari«. Gotovost, da je vse pri kraju, je stiskala nesrečnemu očetu erce, ki je do tedaj upalf čeprav ni bilo mo-bene nade.
Ali nadvladala je resničnost. stvari. Kako naj bi se trije možje — od katerib eden je bil tu sam, nezmožen — mogli boriti proti raz-sežnemu mestu in njegovi ogromni vojski ? To je pomenilo, podajati se v smrt. Smrt za-se same in smrt za drago in nedolžno žrtev, Da M se mogel vsaj privleči do tja, in umreti poleg svoje hčere !
Ali, prav v istem hipu se je ena gromad zrušila, ker je dogorela, razširjajoč svoje rdeče iskre in rjavi pepel. Potem je plamen zopet oživel in zabiestel bolj jasno. In množica je iznenada zavalovila, kakor da jo je prevrgel vihar in jo zapletel v besen vrtinec ...
Množica se je umikala, nastala fe zmešnjava in zrak. so pretresali glasni vskliks začudenja in strahu. Za nekaj minut se je vspostavila nekaka nepremičnost in je vladal groben molk, kakor da vsakdo prečakuje nekaj strašnega. Dvigali so se neštevilni klici strahu in se potem združili v obupen krik. In ljudstvo je bežalo v neredu na vse strani.
Peter Desroches se je dvignil, opirajoč se na okrvavljeno roko in je hotel kričati, ali iz | ust mu je prihajalo le rohnenje. Tam doli pa so se železne stvari oživljale in se s tegale ter provzročale metaličen žvenket — kakor po-tegnenih sabelj — ki se je razširjal po zraku. In živi stroji so se strnili, da se fe zemlja stresla.
Spredaj so šle lovUke, ki so že v puščavi razdeiale pleme Jibaros. Doietie so bežoio
množico, jo klale m napravljale krvave
vraeli.	, . . ,
Nekateri stroji so skakali preko teles, iu so se branila obupno, ph privzdigali nekoliko in jih poklali. Ali pa so skupine skakale skupno med množico, pobijajoč bežnike.
Sledili so bolf težki stroji. Napredovali so redno v ritmičnem koraka, spojeni kot na pol premičen zid. Sli so proti hišam, v katere so se zatekli ljudje. Zidovje se je omajalo, podirale so se streha, cela poslopja so zginila kakor da jih je zemlja požrla.
Slednji so se prikazali užigahu stroj*, o-kretni in skakajo«. Bruhali so tekoč ogenj, ki se je razlival preko vsega, kar mu je prišlo na pot
A kmalu na io je — strašna stvar — druga vojska, povsem podobna prvi, nastopila proti razdevalcu : železo proti Železu, kakor da se je proti usta ji upornikov dvignil odpor zvestih. Stvari so pozabile na ljudi, ker so bile zapletene v velikanski spopad zbesnelih titanov tn po dolini se je razlegal grozen hrup. Vojeviti stroji so izpremenili mesto Solnca v grobišče. Po razdejanih vrtih je vihral dvojen napad. V besnem spopadu so porušene palače metale kamenje in zakopavale besne stvari pod ruševine svojih sijajnih arhitektur. Ali, stroji so se zopet dvigali iz ruševin, kakor ranjenci, ki se vračajo v boj še besnejši, nego poprej... In, kakor da to še ni dovolj, prihajali so še drugi in druj& • • •
Upravni odbor Občinske hranilnice v Postojni
naznanja žalostno vest, da je danes umrl njegov mnogoletni, marljivi član, gospod
Peter Kraigher
posestnik v Hraščah
Pokojnika se bo zavod vedno hvaležno spominjal. V Postojni, dne 20. oktobra 1921.
Županstvo občine Temnica
vabi vse v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, cJa pošljejo tuk. občinskemu uradu najkasneje do 31. 10. t 1. natančne družinske sezname z navedbo očetovstva, materinstva, dan, leto in kr?j rojstva, opravilo in sedanje bivališče, v s vi ho sestave imenika državljanov, ki dobe polnim pravom italijansko državljanstvo v smislu St. Germanske pogodbe.
TEMNICA, 22. oktobra 1921.
Župan: GROBIŠA.
Bolezen na sobcu In parkljih
pf ozdravi v kratkem
mnott let preizkušeno zdravilo
ki se dobiva
v lekarni v Sežani.
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi St. 2
(prej Barrfera)
v ICobarldm
860
Za informacije se je obrniti na g. Josipa Devetaka, Kobarid št. 43.
srebro in slato1
Meni po zuišdRiii cenah
ter plačnjem 5 st. več kot drugi
Via Pondares 6, I. desno«
KUPITE
Orala štev. 5 po L 380.—
» X " ,L 5?S,—
n n 1} „ L 540 — H za oMade „ L 390— okopavanje L 320.—
H 99
Zaloga: Ing. RIGHI & VIDOVICH Trst, Via Sanita 8 (?ggj| Via Pesnila)
Inserirnjte v „Edinosti"
mooo Cepljeni
močnih in lepih, različnih vrst, kakor laški rizling, rebul«, glera, rnejina, bela in rudeča žlahtnina, refošk i. dr. cepljenih na „Rupe-stris moncola" in Riparia portal is, ter	m
BAA AAA DIB k* Rupestris monticola in Fi^ria por-500.000 BILr tali* *m Je na prodal ^m
Prt osKMtvn Klenasestvi! srofa Coronini v Sv, Petru pr! Gorici.