Leto YII>_ T Celjn, dne 15. maja 1912._Št. 20. NARODNI LIST Uhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je poSiljati na naslov: Narodni List" w Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo,- Dolgo polje Stev. 1. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 10 STRANI. Kmet in politika. »Za nas kmete ni politika. Mi se brigajmo za svoje kmetije, dobro jih obdelujmo. politiko pa pustimo pri miru!« Tako sem že slišal mnogokrat govoriti na shodih razne »gospodarske« govornike in druge ljudi, ki mislijo, da morajo že »iz principa« preklinjati vsako politično delo, češ da je to vse skupaj nepotrebno. Imel sem že tudi marsikaterikrat priliko, proti tem docela zgrešenim nazorom nastopati in dokazovati njih neutemeljenost, da, celo škodljivost. Mislim, da ne bo odveč, če svoje pomisleke proti zgoraj navedenim nazorom tu v kratkih besedah ponovim. Trdim kar naravnost: kdor pridiguje, da se naj kmet ne briga za politiko, mu naravnost škodo želi in dela. Kaj je politika? Če se za politiko smatra to, da se n. pr. dva soseda med seboj sovražita in se potem po časnikih trgata, ali to, da si dva politična nasprotnika drug drugemu ob vsaki priliki delata najrazličnejše osebne očitke, da, potem sem jaz prvi, ki poreče: strani s takšno politiko, za takšne vrste politiko se naj kmet res ne briga! Toda politika v pravem pomenu besede naj bo: briga vsa kega posameznika, kakšni ljudje odločujejo v občinskem in okrajnem zastopu. v deželnem in drža\~ nem zboru; ali so ti ljudje taki, da bodo delali na korist kmetu in vsemu slovenskemu ljudstvu, ali niso taki. Ali so v obč. zastopu ljudje, ki jim je vseeno, ali je za 10 ali 60% doklad več, ki jim je vseeno, ali se kaj stori za ceste ali nič; ali so deželni in državni poslanci ljudje, ki vedo, kako težko breme so že danes najrazličnejši davki za našesru povprečnega slovenskega človeka, in ki iz tega spoznanja dosledno stojijo »a svojem mestu v obrambi svojin revnih voiilc-v pred novimi davki: ki vede, kje je postavodaja za kcisii kmečkega, obrtniškega in delavskega prebivalstva danes še pomanjkljiva, pcrrebna izpopolnitve in izpremembe, in kje treba zastaviti postavodajno delo, da bo v dobro našim srednjim in delavskemu stanu Vse to globoko seza v gospodarsko življenje našega človeka. Zakaj brezdvomno je: naj katerikoli kmet še tako dobro gospodari, naj izrabi tudi vse novodobne iznajdbe v izpopolnitev načina svojega kmetovanja, ako postopa še tako varčno: če mu bo država nakladala od leta do leta nove davke, če mu bodo dežela, okraj in občina nakladale vedno nove doklade, mora propasti vsak še tako dober kmetovalec. Če bodo v državnem in deželnem zboru sedeli kot poslanci ljudje, ki so jim tuje težave in bridkosti našega kmeta, in ki bodo delali postave le v prid meščanom, tovarnarjem in raznim bogatinom, potem ravnotako gorje ubogemu kmetu in delavcu, zakaj njegov obstanek je nemogoč. In pri vsem tem se naj kmet ne briga za politiko? Sam sebi bi zavijal vrv okoli vratu, ki bi g a končno zadušila. Saj naš slovenski kmet na Štajei-skem si je izvolil za svoje poslance ljudi, kateri pravijo, da hočejo za njega delati. Danes pa spoznavajo kmetje od severa do juga slovenskega dela dežele, kako veliko premalo so bili še vešči v politiki, kako veliko premalo so se zanjo brigali, ko so volili za poslance te može, ki ob vsaki priliki z največjim veseljem privolijo v nove davke na stroške kmeta, ki niso predlagali še niti ene nove postave, ki bi bila kmečkemu ljudstvu v korist, ki zapravljajo na cesarskem Dunaju in v nemškem Gradcu krvavi davčni krajcar svojih volilcev ob nepotrebnih prepirih na eni in v prijetni zabavi na drugi „ Narodni Liit" itane za celo leto 4 E, za pol leta S E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. strani. In tem slabše bo v tem oziru, čim bolj se bodo kmetje ravnali po geslu, da jih politika nič nt* briga. Smešno in nespametno je, pustiti vse, da gre kakor hoče, stati v političnem življenju na stališču, da »bodo že brez mene tudi opravili«, na drugi strani pa zabavljati na poslance, da so za nič, da se za kmeta ne brigajo, da se mestjanom na frak obešajo itd. Takrat, ko se gre za to, da dobi občina dober občinski zastop in dobrega župana, okraj dober okrajni zastop, dežela in država dobre poslance, ki bodo imeli pred svojimi očmi koristi ljudstva in ne posameznih velikašev: takrat bodi vsak na svojem mestu, takrat se posluži vsak svoje državljanske pravice kot volilec, in marsikje in marsikaj bo boljše. Da pa moreš trezno presoditi, kdo bo boljše zastopal tvoje koristi, se moraš tudi sicer za politiko brigati: čitati moraš časopise, hoditi na politične shode in porabiti vsako priliko, da svoje politično znanje izpopolniš. Udejstvovati se pri volitvah za to ali ono stranko, za tega ali onega kandidata je le plod tvoje politične izobrazbe, ki si jo pridobivaš tekom tet na zgoraj navedeni način. Posledica pravilnega udejstvovanja politično izobraženega in zavednega ljudstva so dobri, z ljudstvom čuteči poslanci, ki zopet na drugi strani povzročajo pravično razdelitev davkov in dobre postave. Tako vidimo, da sta gospodarstvo in politika v najtesnejši medsebojni zvezi. Nobeden pameten in razsoden kmet se ne bo torej zakopal na svoje posestvo in se držal gesla, da s politiko noče nič imeti opraviti, ampak bo poleg tega, da bo samo-obsebi umevno čim najbolj vzorno kmetoval, vestno tudi sledil dogodkom političnega življenja in z udeležbo pri volitvah in drugače vplival tudi sam na njegov razvoj. Dobro, razumno, novodobnim zahtevam odgovarjajoče gospodarstvo na eni, briga za politične dogodke in udeležba na političnem življenju na drugi strani: to sta dva činitelja, ki tvorita temelj razvoju in napredku kmetijstva. Glavni temelj za oboje je pa: izobrazba. h Dolitičnega stfeta. Državni zbor. Seja 8. maja. Razmere v državnem zboru se slabo razvijajo. Pojavljajo se znamenja obštrukcije. Dr. Laginja je v tej seji govoril jako stvarno in odločno o hrvaških razmerah. Govora ni končal. Dr. Laginja je član dr. Šušteršiče-vega kluba, katerega načelnik se je odločno izrekel proti temu, da bi se zaradi Hrvaške delala obštrukcija. Neumljiva so pota klerikalne politike. Seja 10. maja. Dr. Laginja je nadaljeval svoj govor. Ostrino njegovo je naperil , proti izvajanjem ogrskega min. predsednika Lukača. — Nato se je končalo prvo branje vladne predloge o izpremembi kompetenc posameznih ministerstev. Predloga se je izročila ustavnemu odseku. — Pričela se je razprava o predlogih za znižanje hišnonajemninskega davka. Državni zbor je v svoji včerajšnji seji nadaljeval razpravo o zakonskih načrtih za spremembo kazenskega zakonika in o vračunanju preiskovalnega zapora v kazenski zapor. Načrta sta bila sprejeta v drugem in tretjem branju. — Nadalje se le sprejel zakonski načrt o spremembi postave glede zasilnih potov. Preosnova volilne postave na Ogrskem. Ministrski predsednik Lukacs je imel 11. tm. dopoldne z Justhom konferenco, v kateri mu je predložil svoj načrt za volilno reformo. Njegova volilna reforma Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po polti na naslov: aro d ni List" v Celju. ima za podlago stopnjo izobrazbe. Volilna upravičenost bo odvisna od dovršenih šestih ljudskošol-skih razredov, katera predizobrazba bo šele dala volilno pravico. Premoženjski cenzus bo prišel samo pri onih v poštev, ki na drug način niso upravičeni voliti. Samo v okrajih na deželi bo oddaja glasovnic javna. Ministrski predsednik Lukacs ni prišel z Justhom do sklepa, ter nadaljuje svoja pogajanja. Pogajanja na Ogrskem med min. predsednikom Lukačem in voditeljem protivladne stranke J ustom so zopet za enkrat brezuspešno končala. Z načrtom volilne reforme, kakoršnega ponuja Lukač, seveda Just kot demokrat ne more biti zadovoljen, Lukač pa, ki ga držijo v krempljih madžarski plemenitaši, ne more več obljubiti. Justova stranka bo obštrukcijo nadaljevala. Kdo bo bodoči hrvaški ban? Govori se, da bo za bodočega hrvaškega bana imenovan baron Ivan Skerlecz, ki je bil imenovan za namestnika bosanskega deželnega šefa, a je to dostojanstvo odklonil. Skerlecz je baje slovenskega pokolenja. • Na Balkanu se zopet pojavljajo znamenja, da se bodo albanski narodi začeli puntati. To bo za Turčijo, ki ima v vojski z Italijo dovolj opravka, vsekakor neprijetno. Angleška poslanska zbornica je tudi v drugem branju sprejela zakonsko predlogo za samostojni irski deželni zbor. Iz italjansko-turške vojske. Na otoku Rodu, ki so ga Italjani zasedli, so vjeli tudi turškega valija (vrhovnega upravitelja turških otokov) Subibeja. Vali se je ravno tistikrat vrnil s potovanja po tui-ških otokih in se je hotel pridružiti turškim četam v gorah, pa so ga na obrežju Italjani vjeli. —Dne 12. tm. so Italjani zasedli turški otok Mais ob južno-izhodni obali Male Azije. Iz Italije prihajajo glasovi, da je prebivalstvo že sito vojske in da si želi miru. Vedno bolj prodira prepričanje, da bo nemogoče, vojsko v doglednem času končati. Po dnevih pijanega zmagoslavja se vrača v italjansko javnost trezen prevdarek. Dne 13. tm. se poroča iz Rima, da so Italjani zasedli tudi turške otoke Piskopi, Niziros, Kalimnos, Leros in Patnos. Črnogorski kralj Nikita bo prve dni v juniju obiskal našega cesarja na Dunaju. Beležile. Klerikalni ovaduhi lahko zopet s ponosom gledajo na eno svojih »častnih« dejanj. Namestnik kranjskega deželnega glavarja, duhovnik dr. Lam-pe, je ovadil na sodnijo ljubljanskega tržnega nadzornika Ad. Ribnikarja, da je bil glavni povzročitelj septemberskih dogodkov f. 1908 v Ljubljani. Sodnija je na podlagi te ovadbe djala Ribnikarja v preiskovalni zapor. Ne da bi se hoteli s klerikalci prerekati o tem, ali je ta njihov čin z narodnega stališča o-pravičljiv ali ne, povemo le na kratko: klerikalna ovadba pomeni — četudi bi bil Ribnikar res kriv! — enostavno oskrumbo spomina na septemberske žrtve. In take oskrumbe je zmožen le nravno skrajno propadel klerikalec. Smoter, ki ga zasledujejo klerikalci, je na eni strani: onemogočiti Ribnikarja, ki je eden najdelavnejših bojevnikov proti klerika-lizmu, v javnem življenju; drugič pa: ustvariti protiutež za slučaj, da bodo klerikalni sleparji Kregar in njegova družba pred celjsko poroto obsojeni. Da je to sicer slab protiutež, ie jasno: kajti velik razloček je, če je kdo obsojen zaradi prekipečega narodnega navdušenja, ali pa zaradi ogavne goljufije. V - Podružnica LJUBLJANSKE sprejema vloge na vložne knjižice in jili obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni dawek plačuje banka iz svojega. 2 0 0 , -:. aflv Pripomnimo le še, da Ribnikar ni septembra 1908 ničesar zakrivil, kar bi mu moglo prinesti obsodbo. Jasno pa je, da bo klerikalcem delalo malo težke vesti, dobiti kako poulično barabo, ki bo za 2 klerikalna groša prisegla proti Ribnikarju. Politični boj klerikalcev je zašel na silno, silno opolzka pota. Fej! Za pravice slovenskega jezika. Občinski urad Kokarje je vrnil glavarstvu vse samonemške po-zivnice za rezerviste, ki so bili klicani k orožni vaji. Utemeljevalo je svoj korak s § 19. drž. osnovnega zakona iz 1. 1867, glasom katerega sme občina zahtevati, da se ji izročijo tiskovine v jeziku, ki je občinskemu uradu razumljiv. Okr. glavarstvo je odstopilo pozivnice pol. ekspozituri v Mozirju, ki jih je potem sama izročila rezervistom. To v jezikovnem oziru sicer ni nikak uspeh, vendar je pa brez dvoma, da se bode moralo občini poslati slovenske ali vsaj dvojezične pozivnice, ako bo politična oblast hotela, da jih bo občina razdeljevala. Dokler pa tega ne bo, bo vsaj občini eno delo prihranjeno. In to je tudi uspeh. — Občina Kokarje tudi ne zapisuje že 2 leti v svojo kazensko knjigo samonemških »Straf-karte« ckr. drž. pravdništva. Ker slednje občini noče slovenskih ali vsaj dvojezičnih dopošiljati, jih rajše sploh ne dopošilja, in tudi tu je občini eno delo prihranjeno. Tako, slovenske občine, vidite, da se da tem potom doseči, če ne takoj slovenske tiskovine, pa vsaj gospodarstveni uspeh v zmanjšanem delu. Storite vse tako, in mnogo dela si bote prihranile. Končno pa se bodo oblasti morale udati vaSi zahtevi, da morajo spoštovati slovenski jezik kot enakopraven. »Brez vere.« Pod tem naslovom pripoveduje zadnji »Slov. Gosp.« strašne zgodbe o Francoski, kjer da je izginevanje vere vzrok, da so se zadnji čas v Parizu pojavili sicer ravno ne lepi dogodki, da so namreč ljudje iz boljših krogov postali roparji, ki udirajo v prostore, kjer slutijo denar, in ropajo. Seveda je velikanska neumnost, mogoča le pri urednikih »Slov. Gosp.«, spravljati te dogodke v Parizu v zvezo z vero ali nevero. To bomo takoj dokazali. V prejšnji številki je namreč »Slov. Gosp.« na podlagi zadnjih občinskih volitev na Dunaju zmagepi-jano vpil, da je Dunaj v krščanskih rokah, da stoji Dunaj po ogromni večini prebivalstva v krščanskem taboru. Na Dunaju se torej ne more govoriti o brezbožnosti in nevernosti. In glejte, z Dunaja so prišla 9. tm. sledeča poročila: »V drugem okraju je prišlo danes ponoči do prave apaške (roparske) bitke. Na Taborski cesti so vdrli trije zločinci v neko vinarno. Policija je lokal obkrožila. Zločinci pa su streljali na nje. Streljanje je trajalo eno uro, ter so vlomilci prenehali streljati šele, ko jim je zmanjkalo streliva. Ko je policija vdrla v lokal, so padli trije streli ter je policija aretirala dva zločinca, tretji pa se je ustrelil. In to znani dunajski zločinec Adamek, znan vsled neštetih tatvin in vlomov, ki je tudi leta 1890. ukradel iz vojnega muzeja maršalsko paliep Radeckega.« — To sicer ni prvi in zadnji slučaj. In to se godi v »krščanskem« Dunaju. ,Gospodarjevci\ ne bijte se tako neumno po zobeh, in ne spravljajte vsake stvari v zvezo z vero! »Brez vere«. K članku, ki ga je pod tem naslovom napisal »Slov. Gospodar« v štev. 19 z dne 9. tm., smo prejeli še sledeče vrstice: Pri naših klerikalnih slamnikih bode ta jeremijada kot sveta resnica veljala. Gospoda Korošec in Kemperle, po-vejta še, če sta tudi duhovnika Weiss in Kaiser, ki sta koroškim kmetom pokradla stotisoče, bila s francoskimi apaši v zvezi, ali pa sta na lastno pest »v imenu vere« svojo precej obširno obrt vršila, (lil?Naj večja slovenska naselbina v Ameriki je v Clevelandn. Ima do 20.000 Slovencev. V Clevelandu je posebno društveno življenje razvito in imajo že danes 52 slovenskih društev, ki rastejo, kakor gobe. Vedno je kaka veselica. V jeseni bo v Clevelandu 1200 slovenskih volileev, ker se ljudje zelo zanimajo za to. Slovenci so prosili sodnijo, da zvečer uraduje za Slovence, ker s tem se prihrani mnogim polovica dneva in plače. Vesele so take vesti iz tujine, ker pričajo o zavednosti in nadarjenosti našega naroda. Od južne železnice. G. Juri Ilešič, asistent, ie premeščen iz Jenbacha na Tirolskem v Trst. Majuiški izlet slovenskih gostilničarjev t Postojno se vrši v četrtek dne 30. majnika. Iz Ljubljane vozi ta dan ob uri 9'20 zjutraj posebni vlak. Velike demonstracije Poljakov so se vršile 11. t. m. v Lvovu. Demonstracije so bile naperjene proti Rusiji zaradi znanega sklepa ruskega državnega zbora, da se takozvana hjolmska gu-bernija izloči iz Rusko - Poljske in postane samostojna pokrajina. Obletnico ustanovitve šulferajna so obhajali 13. t. m. Občinske volitve v Gradcu se bodo vršile še le v jeseni. Očividno je to na ljubo nemškim nacijonaicem, ker bi ti v poletju pri morebitnih volitvah jako slabo vozili. Otročaji. Kakor znano, sklicuje »vseslovensko obrtno društvo v Celju" za binkoštni ponde-ljek velik obrtniški shod v Celje. Nemce je to popolnoma po nepotrebnem speklo in kar na hitro roko so sklicali za binkoštno nedeljo ,.shod nemških rokodelcev" v Celje. Če to ni otročje, ne vemo, kaj naj še tako imenujemo. Na Dunaju je umrl škof cesarskega dvora in gradu dr. Lovr. Mayer. Bil je spovednik cesarja in pokojne cesarice. Šolska vest. V začasni pokoj je stopila učiteljica gospa Mar. Ferlinc v Šmarju pri Jelšah. S pošte. Za poštnega oficijanta na Prager-skem je imenovan g. Fr. Kranjc. Nova deželna bolnišnica v Štiftingtalu pri Gradcu bo 20. t. m. brez posebnih slovesnosti otvorjena. Nemka za češko narodno obrambo. V Pragi je umrla Nemka Ana Kreuz. Ko so odprli njeno oporoko, so našli, da je vse svoje premoženje 50.000 K zapustila češki Šolski Matici. Njeni nemški sorodniki hočejo oporoko sodno izpodbijati, češ, da je bila pokojnica blazna. Slovencem pravico! Češka občina Stablovice v Šleziji ni hotela sprejeti nemškega odloka c. ki. okrajne sodnije. Vsled tega je prišlo do dolgotrajnih bojev med občino in oblastmi. Končno je pa zmagala občina. Deželna sodnija in okrajno glavarstvo sta se izrekli, da ni mogoče prisiliti češke občine, da bi sprejemala od sodnije nemške dopise. Stablovice so v Avstriji, in kar velja za češko občino, mora veljati tudi za slovensko. Zato, slovenske občine, zavedajte se svoje narodne dolžnosti in uradujte sa-moslovenski! To je naša pravica! Veliki spodnještajerski obrtniški shod. Občeslo-vensko obrtno društvo v Celju je razposlalo vabila na veliki spodnještajerski obrtniški shod, ki se bo vršil na binkoštni pondeljek dne 27. t. m. v Celju. Na shodu se bo razpravljalo o velevažnih vprašanjih, tikajočih se obrtniškega stanu, zato je zanimanje za shod v obrtniških krogih izredno veliko in že danes je gotovo, da bo udeležba prav številna. Spodnještajerske obrtne in kolektivne zadruge so 5. tm. prejele poziv občeslovenskega obrtnega društva v Celju, naj nemudoma naznanijo število svojih članov. Zadruge, ki svojih članov še niso naznanile, naj to nemudoma store, da se članom pravočasno dopošljejo vabila na obrtniški shod v Celju. Kdo je slovenskemu narodu nevarnejši, Nemci ali Sokoli? Nedavno je bilo na Šmartni gori pri Ljubljani nekaj takozvanih Orlov. Pri tej priliki Jim je govoril njih predsednik Podlesnik takole: »Sokoli so slovenskemu narodu bolj nevarni, kakor Nemci ali tujci, kajti Nemci in drugi naši sovražniki jemljejo nam samo naš jezik in našo zemljo, Sokoli pa nam jemljejo najsvetejše, kar imamo, to je sveto vero. Naši dedi so nam zapustili našo domovino, ki jo nam hočejo vzeti naši narodni sovražniki, toda Parnik „Karpatija" z rešenimi potniki. '<■818 jamsm . lil* mmm^ikA- 9? ta domovina je le začasna in jezik, ki ga govorimo, je le od danes do jutri, Sokoli pa nam hočejo odvzeti večno domovino — torej nam mnogo več škodujejo nego naši narodni sovražniki...« Prinašamo te besede v premislek vsem onim, ki še niso spoznali, kam vodi čukarska vzgoja. Na take besede, ki se govore na slovenski zemlji, je en sam odgovor: Na delo za naše Sokolstvo! Izdatki za armade pri nas in v drugih državah. Da je očitanje ljudskih časopisov in politikov, da se pri nas veliko preveč izda za armado, povsem upravičeno, naj dokaže sledeči zgled: Naša armada šteje 386.000 mož in 28.570 častnikov; nemška 596.000 mož in samo 30.000 ačstnikov; francoska 581.000 mož, pa komaj 29000 častnikov; italjanska 276.000 mož in le 14.000 častnikov; ruska 1 miljon 350.000 mož in le 62.000 častnikov. In vendar ne more nihče reči, da bi bila ravno naša avstrijska armada, vkljub temu, da ima razmeroma največje število častnikov, najboljša izmed zgoraj imenovanih. Tukaj bi morali pravi ljudski poslanci gledati, da bi se izdatki zmanjšali. Efektno loterijo je dovolilo finančno minister-stvo klerikalni »Slovenski Straži«. Par let ie že tega, kar se je naši Ciril-Metodovi družbi nasveto-valo, naj bi napravila loterijo, pa v vodstvu se še zganili niso. »Jutro«, neodvisni politični dnevnik, ki je zadnji čas izhajal v Trstu, je prenehal izhajati. Eno cerkev ali altarno sliko brezplačno le za povrnitev režijskih stroškov poslika na Slovenskem umetnik, čegar delo je pohvalno priznala c. kr. osrednja komisija. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Rozhledy v umeni cirkevnim«. (»Revue fiir kirchliche Kunst«), Praga-Vinohrady, Krameri-ova 10. Slovenske pletarske šole, pozor! Kraljevska poljedelska šola v Šabcu (Srbija) išče po nemških gospodarskih listih pletarskega učitelja. Mislimo, da bi bilo umestno, da bi se pobrigale slovenske šole za nastavljenje kakega Slovenca, saj jih imamo menda že precej izkušanih. L* Postaja za brezžično brzo-javljenje na ,.Titaniku"'. Vseslovanski sokolski zlet v Prago. Posebni vlak v Prago k zletu, prirejen po „Slovenski Sokolski Zvezi" bo odhajal dne 26. junija 1912 sledeče: iz Ljubljane z juž. kol. ob 3'50 pop. „ „ „ drž. ,. ,. 3'54 „ „ Vižmarij ,. 4'04 „ „ Medvod „ 413 „ „ Škofje Loke „ 4'26 ,. „ Kranja „ 4"43 „ „ Podnarta (Krope) „ 5 05 „ „ Radovljice „ 5'25 ,, „ Lesec „ 5'36 „ „ Javornika ,. 5'54 „ ,. Jesenic „ 5'59 „ ,. Celovca „ 818 zveč. „ Sv. Mihaela r 11'55 p. n. ,. Selztala 1'38 r „ Linza „ 4'19 zjt. ,. Bndjevic odhod „ 7.44 ,. v Prago prihod ,. 11'42 dop. Pogoj, da se morajo vsi udeležniki vrniti zopet s posebnim vlakom v Ljubljano, odpade, ker je c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu naknadno dovolilo, da se usak udeleženec lahko v. ne s poljubnim vlakom po isti progi tekom 30 dni, pri čemer velja dan nastopa potovanja t. j. 26. junij za prvi dan. Vozne cene so se z ozirom na poljubni po-vratek nekoliko zvišale in so naslednje: II. razred III. razr, K K Ljubljana juž. kol. 52 60 32 20 drž. „ 52'60 3220 Vižmarje 52'60 3220 Škof j a Loka 5140 3150 Kranj 5080 31'20 Radovljica 49"60 3060 Javornik 49— 3020 Jesenice 49"— 3020 Celovec 46— 28'60 Sv. Mihael 36.40 23 — Ker bodo dobili udeležniki za potovanje posebej tiskane vozne listke, poživljamo bratska društva, da takoj naznanijo svoji župi vsaj približno število udeležnikov (in sicer število ude-ležnikov v kroju posebej in število civilnih udeležnikov posebej), ki bodo vstopili na medpostajah. Bratske župe pa prosimo, da vpošljejo omenjene podatke najkasneje do 20. maja na predsedstvo S. S. Z. Obeaem opozarjamo na uzorce adresnih tablic, ki jih razpošlje tekom prihodnjih dni brat I. Em. Žižka, Praga (Žižkov - Husova ulica 35); tablica je tako prirejena, da bo za časa VI. vse-slovanskega zleta v Pragi mogoč popolni pregled vse pritljage, in bo obenem imetnik prtljage obvarovan zamene ali celo izgube. Tablica stane samo 50 vinarjev od vsacega prodanega komada pa dobi še društvo 10 vin., vsled tega se priporoča, da tablice vsako društvo za svoje čkane skupno naroči. Za predsedst70 S. S. Z.: Dr. I. Oražen 1. r. V. Bukovnik 1. r. a ss m .ArSfei rno spite I e ste namočiti perilo fta noč • irjim lečkom Jta Ml", ioč; se vsa riesaaga sama od sebe, ; s temeljito. Hdro In lahko se nlo potem z nOooi jSchicbf" . Je! en", da postne bleščeče pralni izvleček .Ženska • in mik> ..SchtcfeT belita perilo kakor solnee. Wm oHraj. Celje. V petek, dne 24. t. m. zvečer priredi »Zveza narodnih društev« v celjski Čitalnici javno predavanje. Predavat pride gosp. prof. dr. Pivko iz Maribora i. s. o kulturnem boju v slovenski literaturi. Opozarjamo že danes slovensko občinstvo na to prireditev! Umrl je v Celju v soboto U. tm. po dolgi mučni bolezni g. Ivan Fon, profesor na slov. gimnaziji. Rojen je bil v Loki pri Zid. mostu. Služboval je v Mariboru, Novem mestu in Celju. Mnogo se je trudil za spisovanje primernih slovenskih učnih knjig. Pogreb je bil v pondeljek 13. tm. na okoliško pokopališče. Bodi možu časten spomin! Celjska porota. Za drugo zasedanje celjskega porotnega sodišča so določeni v obravnavo sledeči slučaji: Karel Lubej, zločin tatvine in potepuštva-, Janez Gosnik, nravnostni zločin; Janez Friedl, zločin tatvine in potepuštva; Štefan Kren, Jože Verdev in Franc Jevšenak, vsi iz Gaberja pri Celju, zločin požiga in goljufije; Ivan Eržen, zasebni uradnik, Ivan Kregar, pasar, Franca Štefe, urednikova soproga in Elizabeta Kregar, posestnikova soproga, vsi iz Ljubljane, zločin goljufije in zlorabe uradne oblasti, oziroma sokrivda na teh zločinih. Kregar in tovariši pred porotnim sodiščem. Sleparije, s katerimi so kranjski klerikalci pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko poskušali doseči večino, pridejo končno vendar pred sodišče, in sicer koncem tekočega meseca. Znano je, da so klerikalci pri justičnem ministerstvu izberačili delegacijo celjskega porotnega sodišča, ker upajo, da se bodo tu laglje zmazali kakor pa v Ljubljani. Porotno zasedanje v Celju se začne dne 20. maja in pride tudi Kregarjeva zadeva kot zadnja na razpravo. Obiavnava se prične 23. maja in bo trajala tri dni. Poleg,, Ivana Kregarja so še obtoženi njegova žena, ŠttTetova žena in zasebni uradnik Ivan Eržen. Obtoženi so hudodelstva zlorabe uradne oblasti, oziroma goljufije. Cvetlični dan so priredili celjski Nemci dne 13. tm., na dan obletnice ustanovitve šulferajna. Prodajali so plavice in margerite. Ne imeli bi proti temu nič, ko bi razne puže, ki so cvetlice prodajale, ne bile nadlegovale tudi znanih Slovencev. Škandal pa je, kaj so počenjali nekateri častniki 87. pešpolka, ki so spremljali posamezne prodajalke, Po Kolo dvorski ulici so se pojali trije taki častniki kot kaki pijanci in so na skrajno drzen način ljudi nadlegovali; čez rame so jim visele košarice s plavicami. Prebivalstvo se je zgražalo nad početjem teh »častnikov«. Dva sta baje pred kratkim prišla iz Pulja, Poveljništvo polka bi vprašali: 1. od kdaj je namen armade in njenih članov podpirati šulferajnske pri reditve? 2. Odkdaj imajo častniki slovenskega 87. pešpolka pravico tako izzivati slovensko prebivalstvo? 3. Odkdaj se smejo častniki na tako nedostojen način na ulici obnašati? Sploh so pri 87. peš polku v narodnem oziru začele vladati razmere, ki kriče po remeduri, in to bomo tudi temeljito pripravili. O tem škandalu na celjskih ulicah se bo govorilo v državnem zboru! Izzivati se od članov vo jaštva, za katero tudi mi trdo plačujemo, ne damo! Nadutež. Na »cvetlični dan« v Celju t. j. 13. tm. je šlo po ulici par šolaric. Na tleh je ležal nek plakat. Dekleta so ga pobrala. Bil je šulferajnski lepak. Vrgle so ga zopet na tla. Mimo ie prišel davčni u-radnik z izrazito nemškim imenom, celjski obč. odbornik, sicer puhla glavica, in je začel mahati s palico po dekletih. Zares kavalir! Iz Celja. Celjska podružnica »Siidmarke« šteje sedaj 332 članov. Glavnemu vodstvu »Siidmarke« je odposlala 2102 K 86 v. Načelnik podružnice je vodja mestnih uradov dr. Oton Ambrožič, tajnik pa c. kr. profesor Oton Eichler. Ambrožič je kot uslužbenec dvojezičnega mesta, kakor je Celje, najprimernejša oseba za funkcijonarja tistega društva, ki ne dela na Spod. Štajerju ničesar drugega kot narodnostno zdražbarijo in širi med ljudstvom korupcijo. Kako more po tem dr. Ambrožič v uradu nepristransko poslovati? Isto velja za častitega profesorja Eichlerja. Da Nemci čisto resno študirajo n« osvojitev okolice <— v mestu ne smatrajo Slovencev več za nevarnih —, kaže to, da so izvolili v celjski »Siidmarkini« podružnici poseben naseljevalni odsek, ki bo imel v prvi vrsti nalogo, pospeševati v okolici naseljevanje nemških obrtnikov in posestnikov. Tako smotreno delo, podprto z bogatimi denarnimi sredstvi, nam postane lahko usodepolno v okolici. Zato bi bilo tembolj potrebno, da bi vodili okoliško občino zmožni in v vsakem oziru skušeni možje. Mlada zločinca. Pri branjevki Lavrenciji Cocej na Graški cesti je v noči 5. in 11. tm. nekdo vlomil in odnesel razno blago in nekaj denarja. Izkazalo se je, da sta bila uzmoviča 14-letni Ferd. Gfrorer, sin tovarniškega delavca, in mladi potepuh Rudolf Reischman. V Vojniku je umrl 11. t. m. gostilničar Janez Potscher (Pečer), star 57 let. Iz Laškega trga. Dne 14. tm. zjutraj se je orožnik tukajšnje postaje z imenom Kozole, s službeno puško ustrelil. Vzrok samomora je še neznan. Iz laškega okraja. Pred kratkim (25. apr.) je bilo čitati v »Nar. Listu«, da je klerikalna Kmečka hranilnica in posojilnica v Laškem trgu prodala svojo hišo nekemu nemškutarju. Načelstvo omenjenega denarnega zavoda pa v zadnji štev. (9. maja) »Slov. Gosp.« to zanika in zatrjuje, da je še na prodaj do-tična hiša. Gospodarjev dopisnik je navedel nekega Muršeca. Sedaj je torej splošno znano, da so se z Muršecem pogajanja vršila in da je ta odstopil od kupčije. »Slov. Gospodar«, list razsodnim ljudem v zabavo, pa lepo molči o tej spodleteli kupčiji. Celje. Nedeljski izlet »Slovenskega delavskega podpornega društva« v Teharje vspel je vkljub slabi udeležbi Celjanov dokaj dobro. Zbralo se je v Jo-štovi gostilni polno občinstva. Predsednik »Zvez . narodnih društev« g. dr. Brunčko je predaval o temi: socijalizem in narodnost zelo poljudno in je žel za svoja izvajanja splošno priznanje. Društveni tamburaški zbor pod vodstvom g. Orožna in vrli pevci pod vodstvom g. Zagoričnika so poznega večera skrbeli za najprijetnejšo zabavo. Iz Št. Jurja ob Južni železnici. (Poučni tečaj na slovenski kmetijski šoli.) Na-učno ministerstvo priredi v soglasju s štajerskim deželnim odborom od 26. avgusta do 28. septembra na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. pettedenski kmetijski poučni tečaj za ljudskošolske učitelje. Tečaja se naj udeleži do 20 učiteljev iz Spod. Štajerskega, ki delujejo na šolah v onih okrajih, v katerih prevladuje poljedelstvo in živinoreja. Udeleženci dobijo v zavodu stanovanje s hrano in postrežbo zastonj, vrhu tega pa dobe primerno odškodnino za potovanje in še 60 K posebne podpore. — Prijaviti je na običajni način pri ravnateljstvu kmetijske šole v Št. Jurju ob Južni železnici. Promet z avtomobilnim omnlbusom med Celjem in Dobrno. Kakor že lansko leto, bo tudi letos za časa sezone vozil avtoomnibus med ko-lod.orom Celje in med Dobrno - Novocerkvijo in sicer za osebni promet. Vozni red je sledeči: Iz Dobrne ob 8.30, prihod v Celje ob 9.30. Iz Dobrne odhod ob 12. prihod v Celje ob 1. Iz Celja odhod ob 10.30, prihod na Dobrno ob 11.30. Iz Celja odhod ob 4.20, dohod na Dobrno ob 5.20 popoldne. V Celju bo stal omnibus na podaljšani ulici Ringn pred kolodvorom. Iz Ljubnega v Savinski dolini nam poročajo: Šola pri Sv. Frančišku Ks. je zaradi škrlatice zaprta. — Tudi gosp. nadučitelj Terčak je zbolel na pljučnici. Žebmo mu skorajšnjega ozdravljenja! — Pri nas v trgu se pa močno giblje nemškutarija. Lahko bi v trgu našteli celo vrsto hiš, ki se štejejo za „nemške". Škof je seveda tudi nastavil za gozdarja Nemca. Nekatere razboritejše nemškutarske glave govore že o „Siidmarki". Čebelarski poučni shod, ki je bil naznanjen ua nedeljo, dne 12. t. m., je preložen na prihodnjo nedeljo. Čebelarji, pridite v obilnem številu dne 19. maja ob 3. nri popoldne na shod, ki se bo vršil na Dobrni pri Rednakovem čebelnjaku! V Št. Eupertu nad Laškim je izvolje zopet za župana g. Janez Pertinač. SloVenjtgraiKi oKraj. Iz Šoštanja. Med tukajšnjimi obrtniki, slovenskimi in nemškntarskimi, se propagira misel za ustanovitev mojstrske bolniške blagajne. Razume se, da bi v takem društvu ne bilo mesta politiki; če bi pa Slovenci imeli večino in bi nosilo društvo slovenski značaj, je to v slovenskem šoštanjskem okraju samoobsebi umevno. Če hočejo nemški obrtniki pristopiti, bi služilo to v blagor le njim samim. To na kratko v odgovor nemškim listom, ki se bavijo z mojstrsko bolniško blagajno za šoštanjski okraj in jo napadajo, še p redn o je ustanovljena. V Starem trgu pri Slov. Gradcn je umrl veleposestnik Anton Sitič. KonjisKi oHraj. Po nedolžnem zaprt. Te dni je šel posestnik Mihael Vernik iz konjiške okolice v Vitanje v nek hlev spat, ker je bil pijaD. Ko se je zbudil, mu je manjkala denarnica s 141 kronami. Sumil je ;tatvine svojega spremljevalca Slemenška, katerega so zaprli. Par dni pozneje je pa našla dekla denarnico z denarjem vred v veži. A sod-nija v Konjicah je šele 4 dni pozneje dobila obvestilo, tako da je bil Šlemenšek ves ta čas po nedolžnem zaprt. Iz Vitanja. Piše se nam: Naznaniti Vam moram, g. urednik, nekaj o delovanju naše »kmečke« (žup-nikove) hranilnice in posojilnice. Vsled raznih obljub in govorjenja pri nje ustanovitvi, da v odboru namreč ni treba biti samih premožnih kmetov, se ie posrečilo g. župniku Arzenšeku, pridobiti nekaj manj premožnih in mlajših kmetov v odbor. Ti so namreč mislili, da bodo se kaj naučili, tudi kaj zaslužili ali pa v potrebi dobili posojilo. Na tak način si je tudi eden izmed mlajših odbornikov izposodil nekaj de* narja, katerega je mislil to pomlad vrniti. Okolščine pa so nanesle, da tega ni mogel storiti, akoravno je g. vzor Pušenjak pri ustanovitvi pravil, da vsak kmet lahko stori toliko »mitlna«, da v nekaj mesecih vrne par sto kron. In kaj je storila »Km. hran. in posojilnica«? Tožila je tega odbornika, pa ne naravnost po sodniji, ampak po nekem starem odborniku, ki ima za seboj zelo slabo preteklost, a pri župniku pa največjo veljavo. Tožba se je izročila zagrizenemu nemškemu odvetniku v Konjicah. Vprašam Vas g. župnik, ali delate kot načelnik s takim ravnanjem čast svoji zadrugi? V zahvalo za to, da je moral toženi odbornik čez eno leto skoraj vsako nedeljo biti v pisarni, da-je ob mnogih četrtkih moral pustiti svoja kmečka opravila ter eno uro daleč zastonj hoditi v pisarno, ste mu napravili še nepotrebne velike odvetniške stroške pri nemškem odvetniku. Rano, še komaj po dveletnem obstanku Vaše hranilnice, ste začeli kazati svoje, kmete ljubeče srce. Tako ravnanje bo še že nekaterim za-slepljencem odprlo oči, da bodo spoznali, ali so njihovi prijatelji odborniki nove posojilnice ali odborniki stare baje liberalne posojilnice. Ali ste že pozabili na konzum? Tam je Žičkar odiral kmete, Ar-zenšek pa jih odira s svojo nepotrebno posojilnico. Sicer pa še imamo veliko zelo zanimivega gradiva o tej »kmečki« posojilnici. V Konjicah je nanovo nastavljen pri okr. glavarstvu za gozdarskega nadzornika Gvidon Dolin ger. Kot Nemec se bo ta mož seveda sijajno razumel s slovenskimi kmeti! Škandal! Iz Konjic. Nemškutarski učitelj Gustav Svetlin je prestavljen z okoliške šole na tršKo. S tem je za sedaj dosegel svoj namen. Upamo, da se bo kmalu začel pisati SwOtthlinn, da bo bolj „tajč". Glavni lrg 8 tusuaanrz "HD Celje Glavni trg 8 K**.,..;.— j.B»BBM!9» to«*™" Priporoča svoja bela, rudeča in črna dalmatinska vina in pošlje na zahtevo vzorce in cenik brezplačno. — Belo in rudeče dalmatinsko vino se razpošilja v steklenicah od 10, 15 in 20 litrov višje po I K liter franko (s steklenico vred). Črno dalmatinsko vino „Plavac" za slabokrvne se tudi razpošilja, 5 stekl. za K 4'50, poštnine prosto. — Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira, Priporočam gostilno in mrzlo kuhinjo. Vzamite, če ste nahodni. hripavi, zasliženi in če težko dihate, Fellcrjev floid z znamko „Elsafluid". Prepričali smo se sami pri bolečinah v hrbtu in prsih, v vratu, stranskih bodljajih, itd., o njegovem zdravilnem, kašelj odganjajočem, okrepilnem učinku. Tucat na poskušnjo 5 kron, 2 tucata 8 K 60 v franko. Izdelovatelj edino lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elzia trg št. 264 (HrvaŠko). 142 b 6-4 Mariborski oKraj. Y Makolah je za župaoa izvoljen g. Juri Skale. V Kaniuici pri Mariboru so se vršile 9. t. m. obč. volitve, pii kate ih se je nemškutarska trdnjava močno stresla. Slovenci so dobili v III. razredn 24, uemškntarji 28 glasov, v II. razredu Slovenci 8, nemškutarji 11 glasov; v prvem razredu se Slovenci niso volitve udeležili, ker razpolagajo med 9 le z 2 glasovoma. Ne vemo, če se ne bo zrušjla ta trdnjava, če pride še en tak potres. Boj za Pesnico nad Mariborom postaja vedno bolj vroč. Nemci hočejo to občino dobiti nazaj v svoje kremplje. Zato snujejo tam šul-ferajnsko šolo, za katero" naravnost mrzlično nabirajo sredstva. Dne 11. t. m. so imeli v Mariboru gledališko predstavo v prid tej šoli. Slovenci v Pesnici se morajo vsestransko trdno organizirati, da odbijejo sovražni naval. CjuiotnersKi ofraj. Bmifti oKraj. Iz Sevnice poročajo: 67-let,na kmetica Neža Jazbec je tako skoparila, da si ni privoščila niti najpotrebnejše hrane. Vsled tega je čisto oslabela in je morala leči. 4. maja jo je našla neka soseda, ki ji je tuintam nesla kaj toplega, mrtvo v postelji. Ko so starkino stanovanje preiskali, so našli skritega več denarja in hranilno knjižico. Obsojena pretepača. Marca mesca so kmečkega fanta Vogrinca v Selah pri Brežicah napadli trije fantje in ga obdelali z noži. Orož-ništvu se je posrečilo dva napadalca izslediti. 25 letni Jožef Toporišič iz Mosteca je dobil za svoje junaštvo 10, 18-letni Franc Ferenčak pa 6 mesecev ječe. Iz Prevoria se neki dopisnik pritožuje nad poštno nabiralnico v Zegru, ki glede redu in točnosti menda ne stoji na vrhuncu svoje naloge. »Zgodi se dostikrat« — pravi dopisnik — »da leži nakaznica v Planini dalj časa, šele potem jo prinese poštni sel v Zeger; po preteku par dni se lastnik nakaznice pozove, da jo podpiše; potem se mu obljubi, da se mu blago z nakaznico v Planini vzdigne; toda podpisana nakaznica se od poštnega sela odnese v Planino, blago se pa ne prinese, in lastnik je ob nakaznico in blago, katero se mu brez nakaznice ne more izročiti. Tak slučaj se je pred par tedni zopet zgodil. Poštno upravo prosimo, naj bolj gleda na red, ki je podlaga zaupanja. Iz Prevorja. Piše se nam: Naš župnik ima čudne manire. Dne 21. apr. (v nedeljo) je bil prinešen h krstu otrok. Župnik pa zavpije nad botro: »V ca]-tenge Vas bom dal, ker me nadlegujete«. Ko mu babica pove, da otroka v drugič ne prinese, ga z veliko nevoljo krsti. G. župnik, ali mislite, da smete biti ljubeznivi samo takrat, ko hodite po bernji? Ali ni Vaša stanovska dolžnost krščevati, četndi je oče kakemu otroku slučajno naprednjak? Če mislite začeti na ta način, bomo že našli pot. da Vas spravimo na pravo pot. Verače. Pobožni hlapec znane klerikalne mamice je nedavno temu napadel nekega naprednega mladeniča. Zakaj? Morda za to, ker je ta mladenič srečal pobožnega možakarja, ki je v noči spremil svoj »ideal« na njen dom? Seveda je pobožni hinavec dobil v obliki batin svoje plačilo. A čujte, ta verni možakar je potem raztrosil laž, da ga je napadel dotični mladenič. O vi hinavci, s takim obrekovanjem le sebi škodujete. Ni čuda, da je cela klerikalna stranka tukaj polna gnilobe, ker jo vodijo mamica, ki imajo glede nravnosti, »čistosti«, »svetega življenja« in »nedolžnosti« naravnost vzorne razmere v svoji rodbini. Tu pometajte, potem hodite pred naše prage! Vučiavas. Za tukajšnjo šolarsko kuhinjo so darovali v začetku tekočega šol. leta sledeči: g. Jurij Hildebrand — Radinci 30 K; gda Jož. in Jan. Vogler istotam, 20 K; g. Vamberger — Murščak, 2 K; gg. Liza in Franc Zemljič — Murščak, mnogo v natu-ralijah; nadalje so darovali v naturalijah več ali manj: Kegel Franc in Doki Ana v Murščaku, Ba-laškovič v Kupetincih, Križan v Zasadih, Vinkovič, Štrakl Peter in Kol,bi Alojz v Bučcčovcih in Zartl Ana v Vučji vasi. Vsem darovalcem, ki so omogočili, da se je v 54 šol. dneh razdelilo med revne otroke 2054 porcij juhe, izraža šolsko vodstvo s tem najtoplejo zahvalo. Podpirajte šolarsko kuhinjo tudi vbodoče. Šolsko vodstvo Vučjavas, 10. maja 1912. Cvetko. Zopet požari na Murskem polju. Malokje je toliko požarov kakor na Murskem polju. Dne 10. tm. je zopet gorelo in sicer pri Ant. Kupljenu v Seliščih. Škode je 3.000 K. Dne 11. tm. je zgorelo kovaču Korošcu v Berkovcih gospodarsko poslopje. Istega dne je upepelil požar Francu Babiču v Iljaševcih hišo in gospodarsko poslopje. Babiča so takoj po požaru zaprli, ker je baje mnogo dokazov, da si je sam zažgal. Iz ljutomerskega okraja. Gospod Flucher -svoječasni velikonedeljski grajščinski oskrbnik -žalostnega spomina — vsiljeval se je potem, ko ga je križniški red nemilostno odslovil, kakor znano, državi za kletarskega nadzornika; pa vsa protek-ciia od Stieglerja naprej mu radi njegove pomanjkljive strokovne naobrazbe ni mogla pripomoči do tega mesta. Na to je vstopil pri tovarni »Styria« za konserve pri Gradcu kot poslovodja. Tudi tam je dobil nedavno naknadno »laufpas«, in je toraj brez službe. Ta mož, ki nikjer ni oil za rabo, razun za spletkarjenje, kako to iz njegovega izvenslužbenega delovanja iz Velike Nedelje vemo, je prišel na fa-mozno idejo, se udinjati pri raznih večjih posestnikih, ki imajo v ljutomerskem in drugih okrajih Spodnje Štajerske svoje vinograde in za oskrbo teh takozvane »šafare«, tem le za nekakega nadzornika. Ti šafari so zvečinoma absolventi vinorejske ali viničarskih šol, navadno iz vinorodnih krajev doma, kot taki poznajo domače razmere, in so vsled tega izvrstni praktiki, čeprav slabo plačani. Teh le ie prišel komandirat gosp. Flucher in se nasproti njim obnaša prav oblastno; vedno in vse graja in daje navodila, ponajveč narobe, in pridno denuncira pri njih gospodarjih te uboge šafare; toda ti so postali šikan kmalu siti in drug za drugim so odpovedali svojim gospodarjem (slučaj Najžar v Presiki, To-mažič na Strmcu). Iz zanesljivih virov vemo, da je g. Flucher pridno na lovu za takimi službami. Namen tega dopisa pa bodi: Vsakteri naših pridnih oskrbnikov ali šafarov naj, če se bo tam Flucher pokazal za »inšpektorja«, odpove službo svojemu gospodarju; služb, kjer Vas Flucher ne bo koman-diral, je dovolj — pomanjkanje praktičnih ekonomov še vedno veliko. ptojsHi oKraj. Požar. Dne 11. t. m. je pogorela hiša in gospodarsko poslopje s krmo vred posestniku Štrafeli na Spod. Hajdinu pii Ptujn. Zažgali so otroci. Velik politično-gospodarski shod v Obrežu pri Središču se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 3. url popoldne pri g. M. Rakuši, v slučaja lepega vremena na vrtu, sicer v notranjih prostorih. Govorilo se bo o političnem položaju ter o raznih važnih gospodarskih vprašanjih. V Št. Vidu pri Ptuju se je obesil posestnik Jakob Rus iz Tramberga. Nesrečnika se je zmešalo. V Ormožu je umrl kleparski mojster Al Topolovček. Iz potne torbe Središkega Sršena. Dogodki mojega potovanja so mi pretresli živce, bil sem bolan, in spretnosti mojih kuharic se imam zahvaliti, da sem zopet zdrav. Dobro so mi kuhale in še rajše pripovedovale novice. Med vsemi novicami me ena najbolj peče. Zameril sem se baje našim sokolom, ker sem hodil v Maribor čukov muštrat; pa vrli fantje mi bodo moj čin že odpustili — dobra duša sem — vsakemu bi rad vstregel ln tako zagrešim. Velik križ so mi delale ženke, kei bi najraje znale, kdo je moj oče. Moje srce se m moglo tem prošnjam protiviti, obljubiti sem jim moral, da jim svoje rojstvo ob priliki razložim. Povedale so mi tudi, da je črnega tedna preplavila velika povoden naše Središče in okolico v obliki bro-žure »Naši liberalci«. Donesle so mi knjigo, ktero sem prečital. Pri poglavju »Samostani« sem mislil najti tudi sodnijsko obravnavo proti samostanskim patrom v Čenstohovu, kteri so iz bogate samostanske kase kradli denar kakor cigani in ga zapravljali z zloglasnimi ženskami. Pater Macoch je celo umoril moža svoje ljubice (bil je njegov lastni bratranec) oropal mater božjo dragocenosti, ktere je svoji ljubici podaril. Pri poglavju »neoženjenost in devi-štvo duhovnikov« iskal sem razpravo, kako so to poglavje razumeli razni naši duhovniki Rabuza, Murkovič, Berk in več drugih, ki so svoje devištvo nad vse dvome izkazali. V poglavju, »da papež ne zametuje ljubezni do naroda«, me je zanimalo najti papeževo prepoved slovanskega bogoslužja, kteru je od časov sv. Cirila in Metoda v slov. cerkvah v navadi bilo, on pa ga je prepovedal in zdaj se ne sme v teh cerkvah slov. moliti. To je ljubezen do slov. naroda. Pa vsega tega nisem v brožuri našel. Saj vemo, zakaj ne. Zaprl sem knjižico, poletel z njo na cerkveno podstrešje, kjer so potrte peruti angelov in razni telesni deli postaranih svetnikov zloženi, ter sem položil brožuro poleg iz cerkve izključene podobe sv. Jerneja, kterega popis in sliko najdete v kroniki trga Središče. To brožuro pa najde morebiti čez 200 let tam kak cerkveni zgodovinar, kteri jo bode kot pravi veri škodljivo — preklel. Druga mi zopet pripoveduje, da so zvezarji v Središču velik shod pri vinotoču imeli; sklical ga je kaplan, naš Karlos je predsedoval, zapisnikarica pa je bila Plohova Micika. Kaj se je sklenilo na shodu, mi ni znala povedati. Povedale so mi še mnogo, mnogo drugega. Pa o tem drugikrat. Zdaj pa Na goro, na goro, Na vinske brege. Poleteti hočem malo okoli v gorice, naši gospodarji imajo kopače, in če oslabim, dobim v njih radodarnih kleteh krepila. Zaran ne idem, takrat še niso kopači v goricah, ker imajo to slabo navado, da v jutro, ko je priti na delo, ne držijo ure, zvečer pa, ko ura delapusta bije, ne vsekajo enkrat več. Polagoma se na svojem aeroplanu vzdignem. Ra-kitje! — To je tedaj tista lepa ravnina, obdana od lepih njiv, travnikov, ciglenic, paromlina, vode in šume. Še slovenska sokolska župa si je izbrala ta idilični kraj za svoj prvi izlet. Tukaj tedaj so klerikalci hoteli mene pokopanega imeti. Navdušeno vzdihnem: Zelena dolina Kraj tihe vode, Ob hrastovi šumi Lepo Rakitje. Tukaj določili So zvezarji mi. Da bodem pokopan Čez nektere dni. So grob mi postlali S Stražoj prav mehko In ga zajahali, Da vun me ne bo. Iz groba se vzdignil Sem čil ino zdrav. Bom grizel in pikal Jih, kakor je prav. Paromlin! — tu se ne vstavim, ker bi klerikalci hitro trdili, da smo si v rodi. Skoraj sem v Gode-nincih, ljubki vasi s predmestjem: Novi Beč. Ljudie tukaj so prav veseli, radi godejo, samo jako po klerikalni struni: imajo že v občini, h kteri spadajo, črno navdahnjenega vodja, kteri si je še streho svoje hiše črno pokril. Tudi dom pesnika Božidara Flegeriča si ogledam, iščem tam spominsko ploščo, pa ni je in ni; mislil sem, da jo imajo na podstrešju shranjeno, da js dež ne izpere. pa povedalo se mi je, da je še premalo »kiif« (kakor je rajnki rad rekel") nabranih. Na Vitani pozdravim vrlega naprednjaka spretnega kovača; našel sem ga v kovačnici. kjer je ravno okaval voz za brizgalno tamošnje požarne brambe. Še več hramov z vrlimi naprednimi gospodarji sem radostno ogledoval, le tista Mundova hiša v grabi se mi je nekak salamijonsko klerikalno za-suknjena zdela. Od Tomašiča jo mahnem na prčice v Jastrebce. Breg je precej strmen, boljše bi nad Ciganijo bilo, kjer ima g. župnik gorice; pa tod mi ni volja, kei ciganije nisem vajen; naprej tedaj v strmi breg. V sredi brega ob cesti opazim lepo poslikano hišo. zunaj pa tablo: »katoliška hranilnica iH posojilnica«. Vse prazno — blaženi mir! — Pride neka zgovorna ženska in me vpraša, če hočem si znotraj prostore ogledati. Pravim ji, da je hiša zaklenjena. Ona: Če hočete noter, vzemite ključ tam na oknu, on je po noči in po dnevu tam, to vsa okolica zna, za vkrasti ni nič, ker je kasa prazna, drugega pa tudi nič ni. Nisem je ubogal, šel sem do Sv. Bolfanka, da obi-ščem g. župnika, pa ni bil doma, jezična kuharica mi je povedala, da so šli gospod k Sv. Miklavžu h kaplanu Stuhecu v neki zadevi — mislil sera si — po navodilu za strahovanje liberalcev. Grem tedaj na pošto in si v trgovini kupim razglednice. Zunaj na vratih opazim plakat: Medica, ktera izvrstno učinkuje na dobro prebavo čtiva »Slovenskega Gospodarja« in »Straže«; dobi se po prav nizki ceni pri Medencu v Središču. Vraga! V Središču sem doma pa še ne vem za te kapljice. Če se obnesejo, dam Medencu pri- ba y 2606, f:ff 1/6 Priloga »Narodnemu Listu" š«. 20. LISTEK. Stari prijatelj. Rusko spisal A. GruzinskiJ. Prevel Stanko Svetina. Bit je oblačen, poleten dan. Počasni osebni vlak dušegubske železnice je obstal na postaji »Sič«. Iz voza tretjega razreda je izstopil med drugimi potniki igralec Gorškov-Gromov in se je globoko od-dihoval. Gorškov se je peljal za čudovito nizko ceno. peljal se je kakor »slepi pasažer«; znal se je skrbno izogniti reviziji, ker se je vedno neopazno skril in tako je prišel brez groša in brez pomoči tja do »Si-ča«... Ko se je Gorškov vstavil na kolodvoru, Je pomislil: »Kam sedaj?« Začelo je deževati. Na večei je nastal mraz, zrak je bil vlažen in mrzel. Tu se je spomnil, da stanuje v Siču na glavni cesti Kašalo-tov, bivši ljubitelj gledališča in do gotove mere tudi njegov mecen, s katerim je on, Gorškov, sklenil pred sedmimi leti prijateljstvo in s katerim se je tikal... Sedem let je seveda lepa špranja, ta zadostuje, da človek zgine ne samo z zemeljskega površja, ampak tudi iz spomina Košalotovega in druge gospode, toda izplača se vendar, da poskusi na Siču svojo srečo... Gorškov se je ozrl nase: njegova obleka je bila še precej spodobna, hlače so bile sicer na nekaterih krajih sumljivo poškodovane, toda to se je dalo zelo dobro zakriti s površnikom... »Ajdi h Kaša-lotovu!« je sklenil Gorškov in že je bredel z odločnim korakom kupe blata; medpotoma je odganjal sitne pse in je premišljal, s kako pretvezo naj bi potrkal pri Kašalotovu. Zvedel je, da še vedno stanujt v Siču in sicer v lastni hiši, tam, kjer je stanoval že prej in da se je pred nedavnim oženil... »Griša!« je vzkliknil ta in je pozdravil igralca. »Ali si res ti? Koliko let se že nisva videla?! Moj Bog! Kako se imaš? Odkod si prišel sem?« »Od Volge sem prišel, prijatelj, igral sem tam z družbo...« »Kje imaš svoje stvari?« »Za te nimam skrbi: niti najmanjše stvari nimam s seboj. To je velika udobnost, potovati brez prtljage... Priporočam ti to ...« »Kaj se je družba razbila?« »Zalibog! Prej je bilo pri gledališču drugače! Ravnatelj je moral takrat poslušati in če ni hotel, je dobil po grbi, toda sedaj... je drugače. Prokleta vsaka taka družba...« »Kaj misliš sedaj početi?« »Domov pojdem, že dolgo nisem bil tam... Moram dobiti odkod denar; poprosim znance, morda mi kdo pomore. No, moj dragi, jaz pridem že še na konja, tote se mi ni zgodilo prvič!« »Počakaj, seznanim te z ženo. Obed bo kmalu pripravljen...« »Prosim...« P*i obedu sta se spominjala na stare čase.. »Ti Časi so že davno minili!« je vzdihnil Kaša- totov. »Kako smo takrat živeli!... Tako krasno!« »Da... krasno!« je prikimal z glavo Gorškov. »Sedaj ni več tako, kakor j« bilo... Postarali smo se, manjka nam energija in prožnost! Duševno smo seveda še čili in lahko bi še marsikako šalo napravili, toda telo ni več tako gibčno! Živeli smo, pili, igrali... Ne morem se spominjati onih časov, ljubi tovariš, da se ne bi solzil... To so bili veseli časi! Ali se spominjaš, Kostja, kako si v eni noči zapravil pri igri pet tisoč?« »Hm, ne govori o tem!« je rekel Kašalotov, neprijetno zadet. »Kdaj pa je bilo to? Prijatelj, ti se nemara motiš...« »Da se motim? Oprosti torej... Ze vem, nisi bil to ti... Bjuškin jih je zapravil... tebe take stvari niti zanimale niso. Res, v brezskrbnem življenju sva bila midva mojstra, ampak da bi kedaj igrala.., Da, brezskrbno živeti sva znala. Ali se spominjal, kako smo po postu celi teden pili? Fokin je dobil takrat od pijače »belo vročico« in ti si v gostilni »Europi« med tepežem nekomu zlomil rebro...« Gospa Kašalotova, svetlolasa dama, je začudeno pogledala moža, zardela je, nato pa pobledela.. »Sam Bog ve, kaj to govoriš, Griša! Nikdar in nikomur nisem zlomil rebra!...« je odvrnil Kašalotov razdražen. »To je napravil Kunicin...« »Resnico govoriš, prijatelj! To nisi bil ti!« Je pritrdil Gorškov. »Res! Takrat so še tebe samega natolkli... Tako je bilo to, tako... ti si potem ležal tri dni pri Larku, niti s postelje se nisi ganil in naš gledališčni lasuljar ti je popravljal glavo... Tako je bilo to, kaj ne, prijatelj?« »Kaj še, kaj še, kako bi meni! Lukinu, meni nel« se je branil Kašalotov. »Tak se zopet motim!...« je rekel igralec. »Ni čuda, dolgo je že od tega... sedem let. Res je, to je bil Lukin... Medtem ko so se oni pretepali, sva sedela v kotu... Toda ali se spominjaš morda, da naju je nekoč sodnik vtaknil v luknjo za najin pogreben sprevod? Opijanila sva takrat pisarja Ku-zina, položila pijanega v krsto in mu napravila pogreb, kakor je prav in kakor se spodobi. Kar bom živ, ne bom pozabil tega. Seveda, za to sva pa sedela celi teden!« Gospa Kašalotova se je globoko sklonila nad krožnikom in njene trepalnice so se zatresle. »Ne spominjam se tega, ne spominjam!« je odkimal z glavo Kašalotov. »Mislim, da ne bi pozabil, ako bi bila komu napravila pogreb... Gotovo se zopet motiš s kakim drugim!« »No, no, nočem se prepirati!« je vzdihnil Goi-škov in si je obrisal solze od smeha. »Lahko je, da morda sploh nikomur nisva napravila pogreba, da nisva nikomur namazala z gorčico pleše in da nisva »zgruntala« še mnogo takih lepih stvari, na katere se človek tako hitro ne spomni... Toda vendar s« bili to krasni časi! Za ženskami smo hodih in one so nas tudi rade videle... Da! Ali se spominjaš, Kostja, kako zaljubljena je bila vate Panjutinova? Srečna je bila, če te Je le mogla videti! Ti si imel, bratec, čudovito srečo pri ženskah! Saj je zaradi tebe zbežala takrat inženirju Preparku žena!« »To ni res! Vrag ve, kaj vse premlevaš, eno čez drugo!« je poskočil s stola Kašalotov. »Ni zbežala zaradi mene, ampak zaradi Pjetuhova. Tej* je ljubila!« »Kaj govorim!« se je udaril igralec z dlanjo p« čelu. »Kakor bi imel v glavi eno kolesce preveč. »Saj to je bil vendar Pjetuhov! Ti si dvoril tača* igralki Leporelovi, ves nor si bil nanjo, kaj ne? Plesal si takrat, kakor je ona piskala in zapravil si z njo najmanj deset tisoč; če ne več, toliko gotovo... Toda več!« »Ne bodi neumen, deset tisoč! Včasi sem Ji poslal šopek, ker ono dekle je imelo občudovanja vreden talent.« »Talent sem, 'talent tja, toda krasna je bila, ti norček!« je nadaljeval igralec in je pomembno za-mežikal. »Krasna je bila, kakor bi jo naslikal. V Kišinjevu se je omožila z rumunskim grofom... Bog ji daj srečo. Takrat je že imela majhen spomin na »Sič«.. govorih so o tem marsikaj.,. Mmm.,. to so bili krasni časi!« Gorškov je zamahnil z roko in je umolknil »Kaj si znorel?« je vzkliknil Kašalotov, ko sta ostala po obsdu sama, ln se je zgrabil za lase. »Vrag ti je tc navdihnil!« »Kaj, moj zlati?« se je čudil Gorškov. »Kako se moreš upati, pripovedovati take stvari pred mojo ženo? Saj je vstala od mize, bleda kakor smrt. Niti ne vem, kako naj se ji prikažem pred oči! In ti še tako nesramno lažeš! Povej, ali sem imel tako premoženje, da bi lahko zapravil z Lepo-relovo deset tisoč? »Moj Bog! moj Bog! Kaj sem napravil!« Je za-šepetal igralec in je sklenil roke. »Kolni me, Kostja, nabij me; ne morem za to, da se ne znam vzdržati vseh onih spominov na stare, zlate čase! Odpusti mi! Saj se je zgodilo vse to v najini mladosti in Je že davno odevetelo. Jaz... jokam... ali ne vidiš mojih solz? Toda med nama povedano, ti si vseeno živel z Leporelovo, bratec.. To je vedel vsak.. Jaz si ne bi tega izcuzal iz prsta!...« »No, no, pustiva to!« je zamrmral Kašalotov in se je zardel. »Končajva z govorom o Leporelovi, in drugih spominov, mislim, da nimava? še nekaj: ti si skraja omenil, da nimaš denarja —koliko potrebuješ?« še tisti večer je šel Gorškov naprej. Ni mu bilo več treba bežati kakor zajec in se skrivati pred kontrolo; bil je pasažer, ki je imel pravico do vožnje. Izstopal je brezskrbno na vsaki postaji in povsod je popival. Vselej, kadar se je spomnil na KaŠa-lotova, si je obrisal oči in je zašepetal: »To je prijatelj ... zvest priajtelj, takega se ne more niti z denarjem preplačati! Tvoja odkritosrčnost in gostoljubnost sla me ganili, stari bratec!« češka delniška zavarovalna družba zavaruje proti nezgodam odrasle in otroke (proti ali brez povratka premij), dalje goji vsa moderna zavarovanja kakor Jamttvena zavarovanja vseh vrst, zavarovanja proti vlomit, tatvini, oropanju, zavarovanja proti nezgodam na po-, mmm,m, .............. tovanju po Evropi in celem svetu itd. g Glavni zastop za Sp. Štajersko v Mariboru, Sodnijska ulica 17, daje vsa pojasnila brezplačno. 366 3 2 Krajevni zastop v Celju, Dolgopolje št. 1, prvo nadstropje. Popoln j©! L zvezek H110 detektivskih povesti (Spisal Conan Doyle) I. ziezek K 1*80 Vsebina i Škandal na Češkem. Liga rdečeiascev. Slučaj Istovetnosti. Skrivnostni dogodek v Boscombe VaRey. Petero pomarančnih peček. Mož "VI n i ■ z zavito ustnico. =============== m Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri 367 4-2 Ig. pl. Kleinmayrju & Fed. Bambergu v Ljubljani. Znano je, da so premočna odvajalna sredstva škodljiva. Uporablja naj se torej v to svrho dr. Rosa-jev balzam za želodec, ki odvaja zmerno brez vsakih slabih posledic in nikakor ne moti redne prebave, ampak jo še pospešuje in krepi. Dobiva se to sredstlvo v lekarni B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah. Qlej inserat! Nepravilna prebava je vzrok mnogih bolečin. RaMte torej pravočasno kako sredstvo, ki urejuje prebavo. Domače sredstvo, ki je napravljeno li izbrano naj bolj ih in nčinknjočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapefienoiti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vso to nblali ali pa odstrani, je „Dr. Rosa« Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. 1 GLAVNA ZALOGA: lekarna B. F raj« ar J«, e. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mali strani 203, vogel Nerndove ulico. IV* Pošil j a se vsak dan "VI 1 cela steklenica K9-—, pol steklenice KI.—. Po poŠti, če se poSlje naprej K 1*60, se poSlje mala steklenica, za K 2'80 se poSlje velika steklenioa, za E 4*70 dve veliki steklenioi, za K 8'— Štiri velike, za K 22'— Štirinajst to-likih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v Lkarnah Avstro -Ogrske. — V Celja v lekarnah M. Raoscher, Oton Schwarzl itd. Loterijske številke. Ivan Čater v Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri naknpu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-10 Špe cij alitete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. X»00tX» Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. Ceniki, spričevala zastoj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se Iščejo. S Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! To BičES . WSBS sesalca (pipo) za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.000 sesalk je v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki Jože Element tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (Češko.) 137 52-13 91 18-16 Nič več beganja kadilcev cigaret Ottoman Ker so glasom razsodbe upravnega sodisču na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 61-18 Telsfon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun it 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberjju pri Celju Lastni dom ai, sprejema hranilne vloge od__— ^ _ - ^ _ J M Ol 1 in i„"khesobi%fi" pet oa sto C5"o# Pisarna je v Celju Rotovftka ulica št.' Uradu je se vsak dan razun nedelj in praz- Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi nikov od 8.—12. ure e«o dopoldne. © © » se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. s in modno blago za gospode in gospe priporeča izvozna hiša Prokop Skorkovsji^ in sin v Humpolcu, (CeSko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj n Ugotoviti gosposke olleke. = 107 48-15 znalno izjavo. Na cesti pred pošto opazim razvit listek, poberem in čitam: Dragi prijatelj! Moja čukarija me je v zadrego spravila, česar je največ kriv naš župnik s svojimi zanikanimi nauki; tu ti jo opišem: K nam kardinal bolfanski zadnjič doruka, Počohlje po glavi se in mi veli: Ti dečko si močen, boš dober za čuka, Pri Kranjci v Središči te dam vpisati. Sovražiti moraš na smrt liberalce, Kak sem vas v nedeljo u cirkvi vučil, Škoduvati, tepsti brez greha kak zajce, Pa paziti — da te kdo ne bo vlovil. Se z dušo in telom sem čurkanja lotil, Ponos in veselje vseh čukov tam bil, Naenkrat pa bog me ljubezni je zmotil, Da poleg sem čurkanja tudi ljubil. Sem tiho devico nedavno zagledal, V ognjenih besedah ji srce odkril, Al reva je gluha — karkolj sem povedal, Odgovora nisem nikoli dobil. Jo prosil, naj ona ljubezen mi vrača, Pa branila se je z vsemi močmi; Znamenje naj da — ker je vboga nemača, Da tudi nje srce za mene gori. Sodnija je mojo ljubezen zoznala. Je rekla, da ljubiti tako ne smem, U temne prostore zato me je djala, Tam mirno jaz ričet ljubezni zdai iem. Dalje na Kogu stoji na pragu svoje kleti premožen gospodar. Prav vljudno me povabi na ku pico vina in da za prigrizek meso. Zahvalim se za gostoljubno vabilo in ga hvaležno odklonim, ker je povojeno meso malo po zvezarskem dimu dišalo. Po novi okrajni cesti — težko porojenem detetu našega okrajnega zastopa — letim dalje do »klompe«. Vsedem se na streho močnega in visokega zida. last radgonskega župana. Tužne misli so me obhajale; mislil sem na to, s kakim nasil stvom in krvavimi kmetskimi žulji se je ta trdnjavi podobna stavba o času robote sezidala; ni mi dalo več tu biti, moral sem dalje. Prek Vrablovčaka po. letim v dolini ležečo vas Vuzmetince, ko slišim hri-pavo petje: V Vuzmetinski krčmi Je dobro blago, Da v celem okraji Ni najti tako. Rad pit bi ga hodil, Da b' drago ne b'lo, Ker Strmec razvedri Srce in glavo. Poldan je, smuknem tedaj v gostilno, sedem v prvi sobi, ker v drugi so sedeli nemško govoreči gostje. Ko se naobedujemo, plačamo. Gledam, nisem verjel svojim očem, pa resnica je bila. Dekle je računalo nemškim gostom na nemških plačilnih listkih, na katerih so bile nekake nemške amaconKe namalane, meni pa na Ciril in Metodovih. Okregal sem dobrodušno rojakinjo, ktera mi je svečano obljubila, da bo v prihodnje le Ciril Metodove listke rabila. Pomudil sem se še malo pri dobri kapljici, vzel potno torbo in hajd čez Brezovščak dalje. Iz višine opazim dva duhovnika, letim bliže in poslušam. KaplanŠtuhec je spremljal bolfenskega župnika; na razhodu vpraša zadnji: »G. kaplan, kak pa bi to naslovil?« »Le pošljite na uredništvo »Nar. Lista« in popravek morajo sprejeti«. Zdaj še opazim tretjega duhovnika, kako lazi proti oknom Čehove hiše, pokuka v okno in začne prebivalce zmerjati. Iz jeznoglasnih besed sem zaznal, da so čitali v hiši »Nar. List« in to je gospoda hudo razjezilo. Mislil sem, da bodo iz hiše polena za njim letela — kar bi zaslužil — tudi on je isto mislil, ker je pospešil korake. Čudil sem se temu triumviratu — prva dva (o moje veselje!) dopisujeta »Nar. Listu«, tretji ga pa preklinja. Razpel sem peruti in nad stari marof prek mladolesa poletel v svoje domovje. „Rokovnjači" na Vranskem. Ciril-Metodova podružnica uprizori dvakrat, „RokovDjače". Prvič se predstavljajo v četrtek 16. t. m. ob 7. uri zvečer, drugič v nedeljo 19. t. m. ob 3. nri popoldne. Vabimo vse od blizu in daleč, da si ogledajo to zanimivo isrro. MOIA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manerau čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-15 Zadnji dopisi. Pristno samo s to znamko — ribičem — Dr. Zangger — zagovornik Eregarja. „Slov. Narod" poroča, da si je najel vneti „ka-toličan" Kregar protestanta dr. Zanggerja za zagovornika. Torej isti manever kot svoj čas pri Fridrichu: z nemškim zagovornikom se hoče upli-vati na nemške porotnike. Velikanski požar je v nedeljo ponoči uničil celo vas Tomačevo pri Ljubljani. Zgorelo je 30 hiš. Škoda je velikanska. Dobivanje zob. Dojenčki, ki prve mesece življenja dovoljno uspevajo, so med časom dobivanja zob večkrat nevšečni in ne napredujejo telesno. Da se takim otroku in materi neprijetnim okolnostim izognemo in malim zagotovimo uspešen _______ razvitek, je priporočati, da jim redno l^posSt dajemo SCOTTOVE emulzije in sicer najbolje še predno prično dobivati zobe. Starši bodo nato kmalu spoznali, kako lahko je njih najmlajši prestal sicer tako neprijetni čas dobivanja zob in kmalu se mu bo v nstih zasvetila vrsta lepih belih zobčkov. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott", ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za iz-7 borno kakovost in učinek. 56—2 Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah. a za V4 litra najokusnejše goveje juhe Ime MAGGI jamči za skrbno pripravo in izvrstno kakovost. Pisarniškega pomočnika sprejme takoj okrajna sodnija v Št. Lenartu v Slov. Gor. Zahvala. Za prijazne izraze so-žalja ob bridki izgubi, ki me je zadela vsled smrti prelj ubij ene soproge, izrekam naj prisrčnej šo zahvalo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Žalec: Taki napadi, ki ne vsebujejo kakih posebnih dejstev, so brez pomena. Kaj drugo! — Kapele: Če hočete, da sploh premislimo glede objave, nam javite, koga imate v dopisih v mislih. Na slepo ne moremo ničesar objavljati. Oni glede občine sploh ne more priti v poštev, ker je tožljiv! — Griže: Za božjo voljo, to si le v obraz povejte. Političnega lista za take reči ne moremo imeti na razpolago! Kaj drugo bolj primernega! — Vojnik: Ali se Vam ne zdi, da bi bilo bolj umestno, o tej stvari po event. obravnavi pri sodniji pisati? Shranili bomo dopis do tistega časa. — Sredstvo za Tarčenje so praktične T" kocke 375 tovarnar v Celju. ZAHVALA. Ob prebritki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, matere, svakinje, gospe Marice Lorger, roj. Veranič izrekamo tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno sočutje, za krasne vence ter neštevilno spremstvo rajnke na poslednji poti najprisrčnejšo zahvalo, posebno pa še gospodu župniku za častilni nagrobni govor, cerkvenim in mariborskim gg. pevcem Zveze jugoslovanskih železničarjev za ginljive žalostinke pri cerkvi in na pokopališču. Blagim srcem vse povrni ljubi Bog! 371 V CIRKOVCAH, dne 7. maja 1912. Simon Lorger in rodbina Veranič. % # - - priznano najboljše kakovosti priporoča - - Franc Weinberger posestnik apnenic, Zagorje Ofo Savi. 376 6-1 Proda se ali y najem da pod jako ugodnimi pogoji 37>j 5-1 velika prostorna s: _ i 01 " vellka prostorna sa Gostilna: trgovska hiša u narodnem domu n se tak°j °dda po do- U V~CI]U sedanjih pogojih ali pa tudi y najem. Pismene ponudbe na Posojilnico v Celju do 25. majnika 1.1. skupaj z 2 oraloma travnikov, eno kovačnico in posebno stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masla, sadja, kuretine, lesa in vseh deželnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, ostanek pod lahkimi pogoji. Ponudbe na: Johan Schosteritsch-a, Št. Vid pri Ptuju. Proda se hiša Hišaingospodarskoposlopje s koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Pankrac Gominšek, Drešinjavas 36, p. Petrovče. 373 5-1 kozolec z opeko krit, 9 oralov zemlje, l oral hoste, vse v ravnini pri okrajni cesti, pol ure od trga Sevnice, se proda za ceno 10 tisoč 500 kron. Na vprašanja odgovarja lastnik posestva Jakob Šmit, Orehovo, pošta Sevnica. 374 1 VaraždfosHc toplicc | Električna masaža. Blatne, f hoteli. — Moderni ŽVepleuo zdravilišče (JtrVašKo)- Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Novi zdra-viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec + 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih. ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica. — Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu. 287 -3 v-yj<04<<>4 .m* W<*K<>4N O C8 "oc p 5 k - j> t. « K Ž « O g r>: ® Jz > PQ M y.v p 9 en sz ZVEZNA TISKARNA V CELJU Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi' stroji najnovejše konstrukcije in zlasralnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica, irni B S ■■ s Bi m i -"t i*:- mmi .....to-'1,', Nič vec beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega so disča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-3 . Veletrgovina s papirjem j Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. r Goric ? & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-20 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. V* Najnovejša iznajdba! zamore se lahko in naglo pogasiti le s Velik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40°/o delavske sik pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desite in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem'položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseli gasilnih predmetov, brizgalnic, ce»s, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlSnov. 276 26-7 Kgg Odplačevanje na obroke ra^ 129 odlikovanj! Edino pristno ■ to 189 44-13 varstveno znamko Hšsierjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. Slikar, pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 8. 49-17 Na prodaj je posestvo \ zelo lepo in dobičkanosno; lahko se redi 10—13 glav govedi težke žvine; zelo veliko rodovitnega sadnega drevja; za čez 2000 K lesa za posekati brez škode; četrt ure od hiše nov za domačo rabo postavljen mlin. Cena s premičnino vred 17.000 K, brez premičnine 15.500 K. Naslov v upravništvu »Nai. Lista«. Službo išče - mlad oženjen mož, pri kakem večjem podjetju, bodisi pri žagi za nadzornika ali pri delavcih v gozdih ali za placmeistra ali za šafarja in oskrbnika. Lahko položi kavcijo, kakoršnakoli se zahteva. Vpraša se v upravništvu »Nar. Lista«. Išče se viničar za blizu Celja, ki bi obenem izvrševal gostilniško obrt v viničariji. Izve se v upravništvu »Nar. Lista«. 354 3-2 V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanič v Celju M Narodni dom" prodaja vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko Sllkno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po zelo znižani ceni Velika množina različnih ostankov pod lastno cenol e© c N v CD — CO co ■S — o * - i Cc 5>* « S * -3 § .E e 5= Z "g S -S = ® -g C ■> «= uj O Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga vsakovrstnih semen. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Graška cesta štev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in deri žeinimi pridelki :: Glavna slov. zaloga suhih iu oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, ie- cveb iu orehov. Zaloga rudninskih voda : Edino delniško pivovanriško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-15 Da se vsakdo lahko prepriča, da Z - hrana za perutnino ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kure = dvakrat več Jajc, = damo prvo poskušnjo od 50 do 250 kg za 16 K za 50 kg z vrečo vred voznine prosto bh vsako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj fratko K 2*70. ilo! Da se lahko vsakdo prepriča, da Z-trma za svinje 1. povzroči h i t r o iu dobro vzrejo, 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo posknšnjo v množini 50 do 500 ks za K 11'50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo. glavno zastopstvo združenih tovarn za - močno krmo d. d. Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj. 125 14 ** ** glavno zastopstvo združenih tovarn za —— močno krmo d. d. — Dunaj II. Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj in franko. £1831 mm JužsioštaJersBca hranilnica w Celju ||| H v Narodnem domu« {§§— "'"-— = 1 prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ** ■ 191 a--fjosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are ^ dopoldne in jih obrestuje po 19"* * '/s "Io ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-16 Tjosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.