Verski duh med fr&ncoskim voJAŠtvom CiraŠka ..Tagespost" piše dtoe 1. septembra: ,.V zadiijih bojih s Francozi so Nemci večkrat s vplenili zastave, ki sq jim bilc poprej neznane. So | to majhne, nekaj 6gz pol metra flolgG in široke tro- ' bojnioe iz svile, na katerih je na prednji straoi v zlatu vezGn križ z napisom: ,,In hoc signo vinces" , (v tcm znamGnju bo5 zmagal) tor označba stotnije . Na TŽrugi strani jg pa vczeno Srce Jezusovo, obdano s trnjevo krono, z napisom: »Cocur sacre de Jesiis — espoir et salut do la FraDe«" (presveto Sroe Je - zusovo, upauje in blagor Francije). Vjeti Francozi so izpovGdali, da imajo tG nove stotnijske zastavo ne le vse lastne, ampak tudij kolikor jim je znano, v&e sosednc čote, Kor so torej Nemci v obrambni bitki v.plenili take zastavG, ]e sklepati, da so jih ncsle dotične stotnijG s SGboJ yi prednjo žrto, kar je nekoliko presenGtljivo. Kajtivojna se je v sedanjem času razvila tako, da žg davno nikjer več ne razvijajo zastav, izvzemši nekatere divjG narode, ki sg bojujejo na strani naših sovražni kov. Neraške Čete že tudi ne nosijo svojih polkovnih zastav na bojišče. Lg v začetku vojne so ob nekaterih tjrilikah, kakor pri naskokih, razvili po Slari gegi polkovne zastavG. PoznejG jiti jc bilo videti le Vi sJuPHnih posebnilh slovcsnlosti, in sicer zadaj za bojno crto, kicr so shranjcne pri dotiftnih general nih poveljstvili, Se bolj pa t.resone&a strogo versko opremljenje tch novih francoskih stotnijskih. zastav, Po izpovedji vojnih vjetnikov so jib uvedli na prigovarjanje vojažke duhovščinc, in ravno to ie značilno za preobraf duhov, ki ga jc v Franciji povzročila sedajna avetoviia vo,i!a. V zaftetku vo.;ne so se našli povsod v zav-zeiSb Irancoskili vo^ašnicab in postojankiali brozvGrsld spisi in duhov.šciao zasramujočG pesmi . , Nato se jg vnol notranji boj. Duhovnikc, m«d kate I rimi jih je mnogo, ki so narodncga mišljGnja, so obI dolžili, da so sokrivci sedanje svctovne vojne. Ti du-i | hovniki so sedaj obrnili te obctolžitvc ter izjavili, da je težka i.reizkrašnja, katGra jo scdaj prišla nad domovino-Francijo, božja kazen zaradi oskrunievjanja cerkva in oropauja samostanov po(J Combesovo vlado. S tem so napravili vGlik vtis. Nekoč jg nemšM poroCevalGo slišal sam, ko jc prelvivalstvo mesta Cambrai glasno klicalo: MTo jg prst božji! To ^e k,ah zen za oskrunJevanjG corkva!" Vsled bomb iz sovTa^ žnih letal je začGla goreti noka bolnišnica in nemšld vojaJd so pometaJi postelje iz bolni&nice skozi okna, Liudstvo se je spomnilo, da so skozi ista OKna dptifinega nckaanjega samostana vrgli orožniki republiko domaCega zdrtavnikai pregnanih redovnic, in Je vido- lo v tej re'dki zvezi prst božji, To občutje je raslo vedno bolj in je postalo tako mogočna, da ]© oelo vlada računalai z njim. Duhovščina ie proglasila bdtko ob Marni za čudež device Orleanske, in malo let potem, ko je vlada oropala redovnike, jih vrgla v, jefte in izgnala iz dežele, je postavila in posvetila ista tretja francoska ljudovlada devici Orleanski oni spomenik, ki je moral iti na potovanje, ko je po nemškem. sunku ob Marni čarobno ime te regilne c&ke nekoliko obledelo, Nikoli niso bile cerkve na Francoskem tako obiskane, kakor v sedanji vojni. V francoskih atrelskih jarkih so izginili veri sovražni spisi in na njih mestu najdemo sv. pismo tako pogosto kakor pri — Nemcih. Dolgo se že tudi prav ničesar ne sliši o boju vlade zoper pristaše one slruje, ki hoče zopet upo staviti kralja in ki med vojaštvom dostikrat tudi agitira v verskem smislu. In vendar delujejo pristaši fcraljevske misli, ki smatrajo, da je prišel njih Čas, in niso jozabili, cta se je ljudovlada upeljala samo z enim glasom večine, v armadi zelo živahno. Tožko je med vojno spoznati dušervne struje v francoski ar madi in med Irancoskim ljudstvom, in sicer še težje nego v miru, Saj so mnogi med Nemoi Pariz in njegovo advokatsko Vlado smatrali za Francijo^ sodili so o Franoozih, da je ljudstvo telesno propadlo, ter da tudi duševno propada, pri fcemer pa< so prezrli njegove stare, podedovane sile. Morda doživi svet na Francozih zopet presenečenje, ker iih ]e vojna tako korenito pretresla. Dejstvo, da gredo vojaki ljudo vlade, ki je bila do sedaj najbolj sovTaŽna Cerkvi, z ¦aslavo križa in vere v boj, je na vsaK način presenečenje, katero se pred štirimi leti Franoozom samim nc bi amelo prerokovati, ker bi se jnam tedaj glasno posm©b.QvalU"