,! Freud je v svoji razpravi o popolni delitvi med nezaved- nim in zavednim (ali med idom in egom) vpeljal idejo èloveš- kega jaza oziroma subjekta, kot radi- kalno razcepljenega, razdeljenega med sfe- rama zavednega in nezavednega. Naše obièajne (zahodno humanistiène) ideje jaza ali osebnosti so definirane z delovanjem zavednega, vkljuèno z razumom, svobodno voljo in samorefleksijo. Tako za Freuda kot tudi za psihoanalitike nasploh pa dejanja, mi- sli, verovanja in koncept jaza determinira ali oblikuje nezavedno ter njegovi goni in po`e- lenja. Jacque Lacan, francoski psihoanalitik, je sprva študiral psihiatrijo, nato pa je v 30-ih in 40-ih letih 20. stol. delal s psihotiènimi pacienti. V petdesetih letih je zaèel razvijati lastno razlièico psihoanalize, ki temelji na ide- jah, povezanih s strukturalistiènim jezikoslov- jem in antropologijo. Lacana bi lahko razu- meli kot mešanico Freuda in Saussaujae, s pri- mesjo Levi-Straussa, in celo nekaj zaèimbami Derridaja. Toda njegov pravi predhodnik je bil Freud. Lacan reinterpretira Freuda v luèi strukturalistiènih in poststrukturalistiènih teorij in psihoanalizo obrne od bistveno hu- manistiène v poststrukturalistièno filozofijo oz. teorijo. Ena od osnovnih premis humanizma je stabilno pojmovanje jaza, ki ima svobodno -(./* 0 *!-  ,! voljo in je zmo`en samoopredel i tev. Freudova ideja neza- vednega je te huma- nistiène premise jaza postavila pod vprašaj in jih destabilizirala; v tem smislu je bil eden od predhodni- kov poststrukturaliz- ma. Freud je upal, da bo s prenosom nezavednega v zaved- no lahko zmanjšal potlaèitve in nevroze — izjavil je znamenito izjavo o razmerju med nezavednim in zaved- nim: ‘Wo Es war, soll Ich werden’: Kjer je bilo ono, tam bom jaz. Z drugimi besedami: ‘ono’ ali ‘id’ (nezavedno) bo nadomešèeno z ‘jaz’, z zavednim in svojo identiteto. Freudov namen je bil v okrepitvi ega, svojega ‘jaza’, svoje zavedne in razumske identitete, da bi postala moènejša kot nezavedno. Za Lacana je to nemogoèe. Ego namreè nikdar ne more zavzeti, izprazniti ali prevzeti nadzor nad nezavednim, saj je ego ali ‘jaz’ samo iluzija, videz in kot tak proizvod neza- vednega samega. V Lacanovi psihoanalizi je nezavedno osnova vsega bivajoèega. Medtem ko je bil Freudovo zanimanje us- merjeno v raziskovanje, kako sprevr`eni otro- ci na razlièen naèin razvijejo nezavedno in su- perego ter postanejo civilizirani ter ustvarjalni (enako kot pravilno heteroseksualno usmer- jeni) odrasli, pa je zanimanje Lacana usmer- jeno v to, kako mladoletniki pridobijo iluzijo, ki ji reèemo ‘jaz’. Njegovi eseji o stopnji Og- ledala razlo`ijo ta proces in prika`ejo, kako  # ,! si otroci oblikujejo iluzijo ega, kako preko be- sede ‘jaz’ oblikujejo enotno zavest o sebi. Pri Lacanu je v zvezi s pojmovanjem èlo- veka osrednjega pomena ideja, ki pravi, da je nezavedno, ki upravlja z vsemi dejavniki èlo- veške eksistence, zgrajeno enako kot jezik. To utemelji na Freudovi razlagi dveh glavnih mehanizmov nezavednih procesov, ki sta zgo- stitev in premestitev. V svojem bistvu sta oba lingvistièna fenomena, kjer je pomen bodisi zgošèen (metafora) bodisi premešèen (meto- nimija). Lacan opozori na to, da se Freudove analize sanj in veèina njegovih analiz neza- vednih simbolov, ki jih je prepoznal pri nje- govih pacientih, nanašajo na igre z besedami — besedne igre, asociacije ipd., ki so pred- vsem verbalne. Lacan trdi, da je vsebina ne- zavednega moèno povezana z jezikom, še po- sebej s strukturo jezika. Glede strukture jezika Lacan sledi ideji Saussureja, ki pa jo nekoliko modificira. Ko Saussure govori o odnosih med oznaèevalcem in oznaèenim, kar oblikuje znak, vztraja na tem, da struktura jezika temelji na negativ- nem razmerju med znaki (nek znak je to, kar je, zato, ker ni nek drug znak). Lacan se, za razliko od tega, osredotoèi le na odnos med oznaèevalci.1 Sestavine nezavednega — `elje, po`elenja, predstave — so oznaèevalci (in so obièajno izra`eni v besednih izrazih). Ti oz- naèevalci tvorijo ‘verigo oznaèevanja’ — nek oznaèevalec ima pomen le zato, ker ni nek drug oznaèevalec. Oznaèeno2 za Lacana ne obstaja; nièesar ni, na kar bi se oznaèevalec konèno nanašal. Èe bi obstajal, potem bi bil pomen nekega doloèenega oznaèevalca rela- tivno trajen. S Saussurejevimi besedami bi rekli, da gre za odnos oznaèevanja med ozna- èevalcem in oznaèenim. Tak odnos bi seveda jamèil za nek pomen. Lacan trdi, da tak od- nos oznaèevanja ne obstaja (vsaj v nezaved- nem ne); so le negativni odnosi, odnosi vred- nosti, kjer je nek oznaèevalec to, kar je, le zato, ker ni nekaj drugega. Zaradi pomanjkanja oznaèenega Lacan trdi, da je veriga oznaèevalcev — x=y=z=b=q= 0=%=I=s (ipd.) — v neprestanem drsenju, spre- minjanju in menjavanju. Ne obstaja nobeno sidro, ne obstaja niè, kar bi dalo konèni smi- sel in stabilnost celotnemu sistemu. Veriga oznaèevalcev je neprestano v igri (v Derrida- jevem pomenu), ne obstaja pa nobena mo`- nost, da bi to drsenje po verigi zaustavili — no- bena mo`nost, da bi lahko rekli: ‘aha, ta x pomeni to’, in ga tako definirali. Na ta naèin nek oznaèevalec vodi le do drugega oznaèe- valca in nikoli do oznaèenega. To je podobno kot slovar — doloèena beseda nas vodi do mo- `ice drugih besed, nikdar pa ne dospemo do stvari, ki naj bi jo ta beseda dejansko pred- stavljala. Po Lacanu naj bi nezavedno izgledalo tako kot nepretrgana kro`eèa veriga (ali veè verig) oznaèevalcev, brez sidra ali, z Derridajevimi besedami, brez centra. To je Lacanov lingvi- stièni prevod Freudovih slik nezavednega kot kaotiènega sveta neprestanega spreminjanja gonov in `elja. Freuda je zanimalo, kako bi kaotiène gone in `elje pripeljal v zavedno, da bi jih tako lahko uredili, da bi dobili smisel in pomen, da bi jih razumeli in jih obvladali. Lacan pa, nasprotno, govori o tem, kako je proces spreminjanja v odraslo osebo oz. ‘jaz’, proces kot poskus, da bi fiksirali, stabilizirali in zakljuèili verigo oznaèevalcev. Tako bi bil trajen pomen — vkljuèno s trajnim in stabil- nim pomenom ‘jaza’ — sploh mogoè. Ta mo`nost je za Lacana le iluzija, le slika, zgra- jena zaradi napaènega dojemanja odnosa med telesom in jazom. Freud govori o treh stopnjah raznovrstnih perverznosti pri otrocih: oralni, analni in fa- lièni. Ojdipov in kastracijski kompleks sta pri tem tista, ki zakljuèita te perverznosti in omo- goèita vzpostavitev odraslega bitja. Da bi po- jasnil podobno pot do odraslosti, Lacan uvede drugaène kategorije. Govori o treh konceptih — potrebe, zahteve in `elje — ki v grobem us-    ,! trezajo trem stopnjam razvoja ali trem po- ljem, v katerih se ljudje razvijajo — resnièna, navidezna in simbolièna stopnja. Simbolièni svet, ki ga zaznamuje koncept `elje (o tem bomo govorili v nadaljevanju), ustreza odra- slosti; ali, kar je še bolj znaèilno za Lacana, ustreza konstruktu jezika samega, v katerega moramo vstopiti, da bi postali govoreèi sub- jekti, ki lahko reèejo ‘jaz’, pri èemer ‘jaz’ oz- naèuje nekaj, kar se ka`e kot stabilno. Tako pri Freudu kot tudi Lacanu se otroš- tvo zaène kot nekaj neloèljivega od matere; ne obstaja nobena razlika med jaz in drugi, med otrokom in materjo (vsaj z otrokovega vidika ne). Otrok je (za oba, Freuda in Laca- na) le kepica brez dojemanja jaza ali indivi- dualne identitete, prav tako pa brez dojema- nja svojega telesa kot skladne, nedeljive celote. Tega otroka-kepico vodi le POTREBA; po- trebuje hrano, udobnost/varnost, potrebuje skrb ipd. Te potrebe je mogoèe zadovoljiti, zadovolji pa jih lahko nek objekt. Ko otrok potrebuje hrano, dobi prsi (ali steklenièko); ko potrebuje varnost, dobi objem. Otrok v tej stopnji POTREBE ne prepozna razlike med jazom in objektom, ki poskrbi za nje- gove potrebe; ne prepozna, da je objekt (kot npr. prsi) del druge celotne osebe (saj ne poz- na koncepta ‘celotne osebe’). Torej ne obstaja še nikakršna razlika med njim in komer ali èemer koli drugim; obstajajo le potrebe in stvari, ki tem potrebam ustre`ejo. To je stanje ‘narave’, ki pa mora biti pre- se`eno, èe `elimo, da se vzpostavi kultura. To velja tako za Freudovo psihoanalizo kot tudi za Lacana: otrok se mora loèiti od svoje matere in se vzpostaviti kot loèena identiteta, da lah- ko vstopi v civilizacijo. Ta loèitev povzroèi nekakšno IZGUBO; ko otrok spozna razliko med seboj in materjo ter zaèenja postajati in- dividualno bitje, izgubi izvorni obèutek enot- nosti in varnosti, ki ga je imel. Tu pa je usod- ni element, ki je vgrajen v teorijo psihoanalize (najsi bo Freudove ali Lacanove): da bi postal civiliziran odrasel èlovek mora izgubiti te- meljno enotnost, nerazlikovanje, stopljenost z drugimi (še posebej z materjo). Po Lacanu otrok, ki še ni naredil te loèitve, ki ima še vedno le potrebe po zadovoljitvi, in ki še ni naredil razlike med seboj in objekti, ki stre`ejo njegovim potrebam, `ivi v REALNEM svetu. Realno je prostor (psiho- loški, ne fizièni), kjer še vedno obstaja izvorna povezanost in enovitost. Zaradi tega ni še no- bene odsotnosti ali pomanjkanja; Realno je vsa polnost in dovršenost, saj ne obstaja no- bena potreba, ki je ne bi bilo mogoèe zado- voljiti. Prav zato, ker ni nobene odsotnosti ali pomanjkanja, tudi ne obstaja potreba po jeziku. Da bi to bolje razlo`ili, se nekoliko vrnimo nazaj. Lacan sledi Freudovemu argumentu o izgubi. V študiji primera iz Beyond the Plea- sure Principle Freud govori o svojem neèaku, starem 18 mesecev, ki se je igral z motkom su- kanca. Otrok je vrgel motek stran in rekel ‘Fort’, kar v nemšèini pomeni ‘stran’. Nato je motek potegnil nazaj in rekel ‘Da’, kar po- meni ‘sem’. Freud je v tem prepoznal sim- bolièno igro otroka, da bi iz`ivel napetost za- radi odsotnosti svoje mame. Ko je vrgel mo- tek stran in rekel ‘Fort’, je ponovil izkušnjo izgube ljubljenega objekta; ko pa ga je zopet navil in rekel ‘Da’, je obèutil radost zaradi vrnitve tega objekta. Lacan vzame isti primer in se seveda osre- dotoèi na jezikovni aspekt, ki ga ta primer predstavlja. Pravi, da je fort/da igra, o kateri Freud pravi, da se je zgodila, ko je bil neèak star 18 mesecev, kar pomeni obdobje otroko- vega vstopa v simbolièno, ali v strukturo je- zika samega. Lacan pravi, da je jezik vedno v povezavi z izgubo ali odsotnostjo neèesa; be- sede potrebujemo namreè le takrat, ko je ob- jekt, ki si ga `elimo, šel stran. Èe bi bil naš svet polnost, brez odsotnosti objekta, potem tudi jezika ne bi potrebovali. (Jonathan Swift v svojem romanu Guliverjeva potovanja pred- % # ,! stavi eno verzijo tega: kulturo, kjer ni jezika, in kjer ljudje vse, kar potrebujejo, nosijo na svojih hrbtih.) Zaradi tega v Realnem, kot trdi Lacan, ni nobenega jezika, saj tudi ni nobene izgube, nobene potrebe in nobene odsotnosti; obsta- jajo le zadovoljene potrebe. Realno je zato vedno onstran jezika, nepredstavljivo v jeziku, in zato za nekoga, ki vstopi v jezik, za vedno izgubljeno. Realno in stopnja zadovoljene potrebe traja od rojstva pa do nekje med 6-im in 18- im mesecem, ko otrok-kepica zaène z razlo- èevanjem med svojim telesom in vsem osta- lim v svetu. Na tej toèki pride do premika, ko otrok nima veè potreb, paè pa zaène ime- ti ZAHTEVE. Zahtev pa objekt ne more veè zadovoljiti; zahteva je vedno zahteva po prepoznanju od drugega, po ljubezni od drugega. Postopek poteka nekako takole: otrok se zaène zavedati, da je loèen od ma- tere in da obstajajo stvari, ki niso del njega; tako nastane ideja ‘drugega’. (Ob tem naj opozorimo, da binarno nasprotje med ‘jaz/ drugi’ še ne obstaja, saj otrok še nima po- vezane predstave o ‘jazu’). Zavest o loèenosti oz. dejstvo drugosti, povzroèi nastanek za- skrbljenosti, obèutek izgubljenosti. Otrok zato zahteva ponovno zdru`itev, vrnitev k iz- vornemu obèutku polnosti in neloèenosti, kot ga je imel v Realnem. Toda to je nemo- goèe, odkar otrok ve (spomnimo se, da se vse to vedenje dogaja na nezavedni ravni), da obstaja tudi ideja ‘drugega’. Otrok zato zdaj od drugih zahteva, da ga izpolnijo tako, da bo spet prišel do obèutka izvorne enot- nosti; otrok si namreè `eli, da bi ideja ‘dru- gega’ izginila. Zahteva je torej zahteva po polnosti in dovršenosti, ki bi konèala obèu- tek pomanjkanja. To je seveda nemogoèe, ker je prav to pomanjkanje in odsotnost, ob- èutek drugosti, pogoj, da otrok postane jaz/ subjekt, delujoèe kulturno bitje. Zahtevi za prepoznanje od drugega pa še ne more biti v polnosti zadovoljeno, saj 6-18 meseèni otrok še ne more reèi, kaj si `eli. Otrok joka in mama mu poda steklenièko, prsi, dudo ali kaj podobnega, toda noben ob- jekt ne more zadovoljiti zahteve — zahteva na- mreè prièakuje odgovor na drugi stopnji. Otrok ne more prepoznati naèina, na kate- rega mu odgovarja mama, ker še nima kon- cepta samega sebe kot stvari — ve le to, da ta ideja ‘drugega’ obstaja in da je loèen od tega ‘drugega’, ne pozna pa še ideje ‘jaza’, ideje samega sebe. Frank Stella, Variacija II, 1969, akril na platnu, Institut umetnosti, Minnesota.   & ,! Tu pa se zgodi Lacanova STOPNJA OGLEDALA. V starosti med 6 in 18 meseci otrok še ne obvlada popolnoma svojega telesa; še nima kontrole nad svojimi gibi in še ne po- seduje obèutka za telo kot celoto. Otrok ta- krat izkuša svoje telo kot razdeljeno na dele — katerikoli del je v polju njegove vidljivosti je tam, dokler ga otrok lahko vidi, in ga ni veè, ko ga otrok ne vidi veè. Lahko vidi svojo roko, toda ne ve, da ta roka pripada njemu — roka lahko pripada komur koli ali nikomur. Kljub temu pa se otrok na tej stopnji lahko predstavlja kot celoto — saj vidi druge ljudi in jih dojema kot celostna bitja. Lacan pravi, da se v tej dobi na doloèenih toèkah otrok lahko vidi kot v ogledalu. Gledal bo svoj odsev, nato spet pogledal k resnièni osebi — materi ali kateri drugi osebi — in nato spet gledal v sliko v ogledalu. Otrok se pri tem premakne ‘od nezadostnosti k predvide- vanju’; ogledalo in premikanje k in od podo- be v ogledalu ter drugim ljudem otroku da obèutek za to, da je tudi on enotno bitje, ce- lotna oseba. Otrok, še vedno nezmo`en do- `iveti se kot celota, zaradi èesar je tudi loèen od drugih (dasi ima svojo predstavo loèeno- sti), zaène v tej dobi predvidevati, da je ce- lota. Premakne se od ‘fragmentiranega telesa’ preko ‘ortopedskega pogleda celote’, do po- gleda samega sebe kot celote in enote. Orto- pedski pogled se tako imenuje zato, ker slu`i kot opora, kot korektivni instrument, pomoè, da otrok dose`e stanje celote. Otrok predvideva, da je celosten, vendar od drugih loèeni jaz. Vidi, da izgleda prav tako kot izgledajo ‘drugi’. Bitje, ki ga otrok vidi v ogledalu, ta celota, bo postal ‘jaz’, bitje, ki ga oznaèuje beseda ‘jaz’. Tisto, kar se ob tem v resnici dogaja, je napaèna identifika- cija, NAPAÈNO PREPOZNANJE. Otrok vidi v ogledalu podobo in si misli, da je ta po- doba ‘JAZ’. Toda NI. Gre le za podobo. Tu pa je prisotna druga oseba (obièajno mama), ki mu okrepi to napaèno spoznanje. Otrok gleda v ogledalo in nato pogleda nazaj k mami in ta mu reèe: ‘Ja, to si ti!’ Ona jamèi za ‘resniènost’ povezave med otrokom in nje- govo podobo ter za idejo integriranega celot- nega telesa, ki ga otrok vidi in s katerim se identificira. Otrok sprejme podobo v ogledalu kot sku- pek njegovega celotnega bitja, njegovega ‘jaza’. Ta proces napaènega prepoznavanja posameznikovega jaza v podobi v ogledalu ima za posledico nastanek EGA, stvari, ki re- èe ‘jaz’. V Lacanovih besedah to napaèno prepoznavanje naredi ‘oklep’ subjekta, navi- dezno popolnost, integriranost in celotnost, ki obdaja in šèiti fragmentirano telo. Za La- cana je ego (jaz ali osebna identiteta) vedno neka fantazijska stopnja, ki se identificira z zunanjo podobo in ne z notranjim èutom lo- èene celotne identitete. Zaradi tega Lacan imenuje razvojno stop- njo zahteve in stopnjo ogledala IMAGINAR- NO. Ideja jaza se namreè vzpostavi preko imaginarne identifikacije s podobo v ogleda- lu. Imaginarno je tam, kjer se vzpostavi in ohranja odtujen odnos jaza do svoje lastne podobe. Imaginarno je svet podob, najsi bo zavednih ali nezavednih. To je predlingvistiè- ni in predojdipovski svet, ki pa v veliki meri temelji na vizualnem dojemanju tega, kar La- can imenuje zrcalne podobe. Podoba v zrcalu, celotna oseba, ki jo otrok sprejme kot sebe, je v psihoanalitièni termi- nologiji poznana kot ‘idealni ego’, popolna celotnost jaza, ki nima pomanjkljivosti. Ta ‘idealni ego’ postane ponotranjen; zgradimo si svojo predstavo ‘jaza’, svojo identiteto ‘jaza’ prek napaène identifikacije s tem idealnim egom. Kot trdi Lacan, na ta naèin pridemo do predstave samega sebe, ki nima pomanj- kanja, nima odsotnosti ali nepopolnosti. Zdaj pride do namišljeno stabilnega, celotnega in enotnega jaza, kot ga vidimo v ogledalu. Le- ta pa postane nadomestilo za izgubljeno iz- vorno enost z materinim telesom. Po Lacanu  # ,! to stanje ‘narave’, enosti z materinim tele- som, izgubimo, da lahko vstopimo v kulturo, toda ob tem se zašèitimo, da ne bi prišli do spoznanja o izgubi z napaènim dojetjem sa- mih sebe, kot da ne èutimo nobenega po- manjkanja — kot da smo sami v sebi celotni. Lacan trdi, da otrokova predstava samega sebe (njegovega ega in identitete) ne bo nik- dar ustrezala njegovemu bitju. PODOBA v ogledalu je hkrati manjša in bolj stabilna kot otrok, obenem pa je tudi vedno ‘druga’ — je nekaj zunaj njega. Otrok bo do konca svojega `ivljenja napaèno razumel samega sebe kot ‘drugega’, kot podobo v ogledalu, ki poskrbi za videz in ga obvladuje. Imaginarno je psihièni prostor ali stopnja, kjer otrok usmerja svoje ideje ‘jaza’ v podobo v ogledalu, ki jo vidi. Stopnja ogledala tako zve`e cepitev jaz/drugi, kjer je otrok sprva poznal le ‘drugega’ ne pa ‘sebe’, jaza. Za La- cana je identifikacija ‘jaza’ vedno pogojena z ‘drugim’. To pa ni isto kot binarno nasprot- je, kjer je ‘jaz’ = to, kar ni ‘drugi’, in ‘drugi’ = to, kar ni ‘jaz’. Še veè, v Lacanovem pogledu ‘jaz’ JE ‘drugi’; ideja samega sebe, to notra- nje bitje, ki ga imenujemo ‘jaz’, temelji na podobi, na drugem. Koncept jaza temelji na posameznikovi napaèni identifikaciji z nje- govo podobo drugega. Izraz ‘drugi’ ima pri Lacanu mnogo pome- nov, kar nam še dodatno ote`uje, da bi ga doumeli. Prvi in najbolj preprosti pomen se nam ka`e v odnosu jaz/drugi, kjer ‘drugi’ po- meni ‘ne-jaz’; toda, kot smo videli, na stopnji ogledala ‘drugi’ postane ‘jaz’. Lacan uporablja tudi idejo Drugega z velikim ‘D’, da bi s tem razlikoval med konceptom drugega in dejan- skimi drugimi. Podoba, ki jo otrok vidi v og- ledalu, je drugi. Ta podoba pa otroku da tudi idejo Drugega kot strukturne mo`nosti, ta pa omogoèa strukturno mo`nost ‘jaza’. Z dru- gimi besedami, otrok se sreèuje z dejanskimi drugimi — njegova lastna podoba, drugi ljud- je — in razume idejo ‘Drugosti’, tj. stvari, ki niso on sam. Po Lacanu predstava Drugosti, ki jo sreèamo na Imaginarni stopnji (in je po- vezana z zahtevo), pride pred predstavo ‘jaza’, ki je šele zgrajen na ideji Drugosti. Ko otrok oblikuje idejo drugega, in sebe identificira s svojim lastnim ‘drugim’, s svojo lastno podobo v ogledalu, vstopi v svet Sim- bolnega. Simbolno in Imaginarno se prekri- vata, kar ni v skladu s Freudovimi razvojnimi stopnjami; ne obstaja jasna toèka delitve med tema dvema in v doloèenem oziru vedno soobstajata. Simbolna ureditev je struktura jezika samega. Vanj moramo vstopiti, da bi postali govoreèi subjekti in da bi se lahko oz- naèili z ‘jaz’. Osnova za svoj jaz le`i v ima- ginarni projekciji sebe na zrcalno podobo, na drugega v zrcalu. Imeti svoj jaz pa se ka`e v izreèenem ‘jaz’, kar se lahko zgodi le znotraj Simbolnega, zaradi èesar oba soobstajata. Fort/da igra, ki jo je igral Freudov neèak, je v Lacanovih oèeh znak vstopa v Simbolno, saj Hans uporablja jezik, da premaga idejo odsotnosti in idejo drugosti kot kategorijo strukturne mo`nosti. Motek slu`i kot objekt, ki je mali ‘drugi’. V metu stran otrok pre- pozna, da lahko drugi izgine; v potegu nazaj k sebi pa otrok prepozna, da se lahko vrne. Lacan poudari prvo in vztraja na tem, da se mali Hans primarno ukvarja z idejo pomanj- kanja ali odsotnosti malega drugega objekta. ‘Mali drugi’ za otroka predstavlja idejo pomanjkanja, izgube in odsotnosti, kar otro- ku pove, da ni popoln v sebi. Obenem je to tudi pot v simbolno ureditev, v jezik, saj jezik sam temelji na ideji pomanjkanja ali odsot- nosti. Po Lacanu vse te ideje — ideje drugega in Drugega, pomanjkanja in odsotnosti, napaè- ne identifikacija jaza z d/Drugim — delujejo pri vsakem otroku na individualnem nivoju in tvorijo osnovno strukturo simbolne ure- ditve, jezika, v katerega mora otrok vstopiti, da bi postal odrasel èlan kulture. Na ta naèin deluje drugost v fort/da igri (kot tudi v raz-    likovanjih med jazom in drugim, med otro- kom in materjo v fazi ogledala) in postanejo doloèene oz. strukturirane ideje. V Simbol- nem obstajata torej struktura (ali strukturni princip) Drugosti in strukturni princip Po- manjkanja. Drugi (veliki D) je strukturni polo`aj v simbolni ureditvi. To je mesto, ki ga `elijo vsi doseèi, da bi premagali delitev med ‘jaz’ in ‘drugi’ in spet vzpostavili enost. V Der- ridajevem smislu je to CENTER sistema Sim- bolnega in/ali jezika samega. Drugi je takšna stvar, da so vsi elementi z njim v odnosu. Toda, tako kot center se tudi Drugi (spet: ne oseba, paè pa polo`aj) z njim ne more zdru- `iti. Niè ne more biti v centru skupaj z Dru- gim, èeprav si vsi tega `elijo (npr. ljudje ipd.). Zato ta polo`aj Drugega vzpostavlja in ohranja POMANJKANJE, ki ga ni mogoèe odstraniti. Lacan to imenuje @ELJA. @elja je `elja po tem, da bi bili Drugi. @e po defini- ciji `elja nikdar ne more biti izpolnjena: to ni `elja po nekem objektu (kar naj bi bila po- treba) ali `elja po ljubezni ali potrditvi sebe s strani druge osebe (kar naj bi bila zahteva), ampak `elja, da bi bili središèe sistema, v cen- tru Simbolnega, v centru jezika samega. Center ima v Lacanovi teoriji mnogo imen. Lahko je Drugi; lahko se imenuje tudi falus. To si Lacan sposodi od izvorne Freudove Oj- dipove teorije. Stopnja ogledala je predojdipovska. Jaz se izoblikuje v odnosu do drugega, v odnosu do ideje Drugega, in ta jaz se `eli zliti s tem Drugim. Tako kot pri Freudu je tudi pri La- canu v otrokovem `ivljenju najpomembnejši drugi mama; otrok se torej `eli zdru`iti z njo. V Lacanovih besedah je otrokova zahteva v tem, da bi izbrisal to loèitev med jaz/drugi. Otrok spozna, da se lahko z mamo zdru`i tako, da postane to, kar od njega prièakuje mama — Lacan pravi, da otrok poskuša izpol- ,! Roy Lichenstein, Grrrrrrrrrrr!, 1965, olje na platnu, Muzej Guggenheim, New York.  # niti materine zahteve. Materina zahteva pa je (oblikovana ob njenem vstopu v Simbolno, saj je ona `e odrasel èlovek) to, da nima po- manjkanja ali Pomanjkanja (ali: da bi bila Drugi, center, mesto, kjer ni pomanjkanja). To pa ustreza Freudovi verziji Ojdipovega kompleksa, kjer se otrok `eli zdru`iti s svojo materjo prek spolnega odnosa z njo. V Freu- dovem modelu se ideja pomanjkanja ka`e v pomanjkanju penisa. Deèek, ki `eli spati s svojo materjo, ji `eli zapolniti pomanjkanje s svojim penisom. Kar onemogoèa to ojdipovsko `eljo pri Freudu, je oèe, ki deèku grozi s kastracijo. Da ne bi deèek poskušal zapolniti materine potrebe po penisu, mu oèe grozi z odsotnost- jo penisa. Za Lacana je gro`nja s kastracijo metafora za celotno idejo Pomanjkanja kot strukturnega koncepta. Pri tem ni resnièni oèe tisti, ki grozi s kastracijo. Zaradi ideje pomanjkanja ali Pomanjkanja, ki je bistven konceptu jezika, saj je koncept pomanjkanja eden od osnovnih delov gradnje jezika, tudi oèe postane funkcija lingvistiène strukture. Oèe torej ni toliko oseba, kot je strukturni princip simbolne ureditve. Za Lacana Freudov jezni oèe postane Po- jem-oèeta ali Zakon-oèeta ali vèasih samo Za- kon. Podreditev pravilom jezika samega — Za- konu oèeta — je potrebna, da bi vstopili v sim- bolno ureditev. Da bi postali govoreèi sub- jekt, se je potrebno podrediti in upoštevati zakone in pravila jezika. Lacan oznaèi idejo strukture jezika in njegova pravila za speci- fièno oèetovsko. Pravila jezika imenuje Zakon- oèeta, da bi na ta naèin povezal vstop v Sim- bolno, strukturo jezika pa s Freudovim Oj- dipovim in kastracijskim kompleksom. Zakon-oèeta ali Pojem-oèeta sta spet dru- ga izraza za Drugega, za center sistema, za stvar, ki vlada celotni strukturi — njegovi ob- liki in naèinu, kako se vsi elementi sistema lahko premikajo in tvorijo odnose. Ta center se lahko imenuje tudi FALUS, da bi s tem še bolj poudarili patriarhalno naravo simbolne ureditve. Falus kot center omejuje igro ele- mentov in daje stabilnost celotni strukturi. Falus usidra verige oznaèevalcev, ki so v ne- zavednem nefiksirane ter drsijo in se premi- kajo sem ter tja. Falus to igro ustavi, na ta na- èin pa oznaèevalci lahko dobijo nek trajnejši pomen. To se zgodi zato, ker je Falus center simbolne ureditve, jezika, beseda ‘jaz’ pa oz- naèuje idejo jaza (prav tako pa tudi, zakaj ima katera koli druga beseda trajen pomen). Falusa pa ne gre enaèiti s penisom. Penis pripada posamezniku, Falus pa pripada struk- turi jezika sami. Nihèe ga nima, podobno, kot nihèe ne vlada jeziku ali pravilom jezika. Falus je center, središèe. On vlada vsej struk- turi, on je to, kar bi vsi `eleli postati (ali ime- ti), èesar pa nihèe ne more (noben element sistema ne more zavzeti središènega polo`a- ja). To Lacan imenuje @ELJA: `elja, ki ni nikdar potešena, zato ker ji nikdar ni mogoèe ugoditi s tem, da bi bila center, da bi usmer- jala celoten sistem. Lacan pravi, da imajo deèki prednost v te`nji po Falusu, pri zavzetju središènega mesta, saj imajo penis. Deklice zaradi tega do`ivljajo te`je èase ob napaènem dojemanju samih sebe, saj (kot pravi Freud) so zgrajene kot pomanjkanje (pomanjkanje penisa), Fa- lus pa je tam, kjer ni pomanjkanja. Toda La- can trdi, da je vsak subjekt v jeziku zgrajen kot pomanjkanje ali Pomanjkanje. Edini raz- log, da imamo jezik, je zaradi pomanjkanja povezanosti z materinim telesom. Pravzaprav je nujno potrebno pri inkulturaciji, da po- stanemo subjekti v jeziku, kar pa povzroèi od- sotnost, izgubo in pomanjkanje. Razlika med spoloma v Lacanovi teoriji ni enaka tisti v Freudovi. O tem Lacan govori v “The Agency of the Letter in the Unconscious” na strani 741. Tu predstavi dve sliki. Pri eni gre za besedo ‘drevo’ napisano èez sliko dre- vesa — gre za osnovni Saussureajev koncept oz- naèevalca (beseda) èez oznaèeno (objekt). ,!    ,! Nato predstavi še drugo sliko dveh identiènih vrat (oznaèencev). Toda nad obojimi vrati piše razlièni besedi: nad enimi piše ‘`enske’, nad drugimi pa ‘moški’. O tem Lacan razlo`i: “Vlak prispe na postajo. Deèek in deklica, brat in sestrica, sedita v kupeju ob oknu obr- njena drug proti drugemu. Skozi okno se vidi stavbe `elezniške postaje, ki drsijo mimo, medtem ko se vlak zaustavlja na peronu. ‘Glej’, reèe deèek, ‘Smo v @enskah!’ ‘Butec!’ mu od- vrne sestrica, ‘Ali ne vidiš, da smo v Moških.’” Ta anekdota predstavlja kako razlièno deè- ki in deklice vstopijo v simbolno ureditev, v strukturo jezika. Lacan meni, da lahko vsak otrok vidi le oznaèevalec nasprotnega spola. Vsak otrok si zgradi svoj pogled na svet, svoje razumevanje odnosov v imenovanih razvoj- nih fazah, kot posledica videnja ‘drugega’. Kot pove Lacan, so “za te otroke `enski in moški odslej kot dve de`eli, proti katerima vsaka od njihovih duš te`i na razliènih krilih …” Vsak otrok in vsak spol ima doloèen po- lo`aj znotraj simbolne ureditve; iz tega po- lo`aja lahko vsak spol vidi (ali oznaèi) le dru- gost drugega spola. Lacanovo sliko o dveh vra- tih lahko razumemo tudi dobesedno: vrata predstavljajo razlike med spoloma, skozi ka- tera pa mora vsak otrok, da dospe v Simbolno. Èe sedaj na kratko povzamemo. Lacanova teorija zaène z idejo Realnega; to je zdru`e- nost z materinim telesom, kar je stanje narave, ki pa mora biti porušeno, da se lahko vzpo- stavi kultura. Ko pa se enkrat premakneš iz Realnega, se vanj nikdar veè ne moreš vrniti, èeprav si to vedno `eliš. To je prva ideja o ne- popravljivi pozabi ali izgubi. Nato sledi stopnja Ogledala, ki vzpostavi Imaginarno. Tu se primemo ideje drugega in zaèenjamo razumeti Drugost kot koncept ali strukturni princip in s tem zaènemo for- mulirati pojem ‘jaza’. Ta ‘jaz’ (kot ga vidimo v ogledalu) je pravzaprav drugi, toda mi ga napaèno razumemo. Razumemo ga kot jaz, in tudi reèemo mu ‘jaz’. Èe se izrazimo v praktiènem jeziku, bi bilo to tako: pogledamo se v ogledalo in reèemo ‘hej, saj to sem jaz.’ Toda nisem — to je le podoba. Ta èut za sebe in njegov odnos do drugih in Drugega nas pripravi do tega, da zavzame- mo polo`aj v simbolni ureditvi, v jeziku. Ta polo`aj nam omogoèa, da sem govoreèi sub- jekt, da reèem ‘jaz’. ‘Jaz’ (in vse ostale besede) imajo trajen pomen, saj so pritrjene ali usidra- ne z Drugim/Falusom/Imenom-oèeta/Zako- nom, ki je center Simbolnega, center jezika. Ob prevzemu polo`aja v Simbolnem stopi- mo skozi spolno oznaèena vrata. Polo`aj je tu za dekleta drugaèen od tistega za deèke. Deèki so bli`je Falusu kot dekleta, toda nihèe ni in nima Falusa — to je centra, središèa. Tvoj polo`aj v Simbolnem, tako kot tudi drugi polo`aji vseh drugih oznaèevalcev, je utrjen s Falusom. V nas- protju z nezavednim se veriga oznaèevalcev v Simbolnem ne spreminja in ne drsi brez konca, saj Falus to premikanje omejuje. Kot da ne bi bilo vse `e dovolj slabo, pa sta si — paradoksno — Falus in Realno precej podobna. Oba sta mesti, kjer so stvari popol- ne, celostne, zedinjene, kjer ni pomanjkanja ali Pomanjkanja. Oba sta nedosegljiva pro- stora èloveškemu subjektu-v-jeziku. Sta si pa tudi nasprotna: Realno je materinsko, je pod- laga, od koder rastemo, narava, od katere se moramo loèiti, da bi dosegli kulturo; Falus pa je ideja Oèeta, patriarhalni red kulture, dokonèna ideja kulture, polo`aj, ki vlada vse- mu v svetu.   "    * Dr. Mary Klages je izredna profesorica anglešèine na Univerzi v Coloradu, Boulder. 1. Oznaèevalec je nosilec pomena, ki nastane v razmerju med znakom in oznaèenim, poenostavljeno reèeno je pomen. 2. Oznaèeno je tisto, kar je substanca, bistvo neke stvari, ki si jo prizadevamo oznaèiti in jo skuša zajeti oznaèevalec s pomoèjo znaka.