rt!.
EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
NEODVISF
xxxn. — LETO xxxn.
EQUALITY
NIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
[ .AND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 21, 1949
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 185
NOV GROB
'^AHa
Sill
ZNIDARŠIC
(ja JG preminila Ivana Zni-stanujoča na 450 fe. 160 • Pogreb oskrbuje pogrebni "^°seph žele in sinovi. Pogosti bomo poročali jutri.
DomaČe vesti
Zaroka
^g^''°čila sta se Miss Catheri-Sacerich, hčerka Mrs. Mary 15815 Trafalgar Ave., , ^r. Woodrow Bole iz 1404 '"^htnont Ave. Bilo srečno!
sce
Mri
brala
9 ^rs. Mary Skubicz iz 909 E.
Pittsburgh, Kans., je pre-j, pismo od svoje svakinje Skubicz iz Jugosla-Ij ki jo prosi, da bi poizvede-naslov njenega brata doma iz štanga pri ^voječasno je živel v Eu-, Če sam to čita ali pa če
"o VP •	1
®en	njegov naslov je pro-
bin'	priglasi Mrs. Sku-
V Kansasu.
operacijo
w Alice Royce iz 1269 Nor-se nahaja v St. Vin-® Charity bolnišnici, kjer
fečno prestala operacijo.
-»lekaj dni-Hij30 ^ovo-
Poln"	ji skorajšnje po-
o okrevanje!
Vavek
60	Joe Kraje iz 1205 E.
je i., ki je umrl prošli petek nicj' ^oi^a iz Zapuze pri Rib Itoj.' pa od Novega mesta je bilo prvotno poro
žrtev ognja
^ Žr
ognju, ki je zgodaj v {i^j, ° zjutraj uničil izletniški Vpj,. Moronic, ki se je nahajal je )^!^^^^išču v Toronto, Canada, ^Uf- ^ Slovenka Miss Ann stara 38 let. Rojena je ^oi'ainu, Ohio, kjer je do
Vat/" zi^tvami, ki so našle smrt
Je živela v YWCA na za-
f>oI	mesta Clevelanda.
»ijj. "^ji^ica zapušča v Lorainu Oo,,g^ ^ohanno, doma iz Bleda na iio' J ■'^kem, dve sestri: Johan-lom^ ®tasijo, tri brate: Tony, Edward ter več bra-je	sestričen. Kot nam
Sepjj ^°Gil njen bratranec Jo-je ^.^^^rjava iz 758 E. 232 St., ° ^'"uplo snoči prepeljano v %io, kjer se bo vršil 'iitifj " pokojne, Anton, je Wt	Štirimi leti. Doma je
°^larja pri Ročinju na
rojenice
M (3fyv.®f°^klja se je oglasila '^fic	in Mrs. Frank
Nsti/ 16226 Arcade Ave., in (J y^Pkega sinčka, ki bo I® hči svoji sestrici. Mati \(!	in Mrs. Jerry Lu
p 307 Cherokee Ave., ki "če ifj ® sedaj tretjič stari k	mama, Mrs. Barba
^0! pa osmič. — Čestita
DOKAZE ŽELIMO, GOSPODJE ...
Včerajšnja "Ameriška Domovina" je na prvi strani objavila novico, češ da je jugoslovanski begunec dr. Slobodan M. Draskovich, bivši profesor ekonomije na bel-grajski univerzi, na zasliševanju pred pododsekom za migracijo izjavil, da je "Enakopravnost" komunističen časopis!
Poročilo o pričanju tega dr. Draskovicha je med ostalim bilo objavljeno v clevelandskem "Plain Dealerju." Razlika je le v tem, da "Plain Dealer" ni sploh omenil "Enakopravnosti," pač pa, da je dr. Draskovich v glavnem pričal, da sta "Narodni Glasnik" in "Slobodna Reč" komunistična časopisa.
Da ne bo kake pomote, je soglasno z "Ameriško Domovino" naš časopis bil označen za "komunističen" na ta način:
Vprašanje: IS THERE A SLOVENE COMMUNIST NEWSPAPER PUBLISHED IN THE UNITED STATES TO YOUR KNOWLEDGE?
Odgovor: YES, THE ENAKOPRAVNOST, WHICH MEANS "EQUALITY OF RIGHTS."
Vprašanje in odgovor smo posneli iz "Ameriške Domovine."
Kot običajno, je "Ameriška Domovina" k temu pristavila svoje jezuitske zlobne opazke, ki nikakor ne temeljijo na učenju Jezusa Kristusa, predvsem pa ne na "krščanskem" principu: Ne laži!
"Ameriška Domovina" je v komentarju povedala, da bodo "fantje pri Enako, zarjuli," ko bodo to čitali.
Ta komentar je A. D. zaključila s previdnim pristav-1 j enim apelom:
"Zdaj pa povejte svojim čitateljem in slovenski javnosti sploh ali ste, ali niste! Mi že vemo, kaj ste, pa bi morda tudi sami podali kako izjavo v tem, da ne bodo 'vaši' tavali v temi."
"Ameriška Domovina" je menda seznanjena z dejstvom, da se pričo, ki nastopa pred kongresnim odborom, pe more tožiti^ pa naj obrekuje, laže in potvarja kolikor Tioče. Toda, če je res prepričana, da je "Enakopravnost" "komunističen" časopis, zakaj tega sama, pod svojo odgovornostjo in javno, črno na belem, ne pove? Zakaj se opira na pričanje tega dr. Draskovicha, ki menda sploh niti ne čita "Enakopravnosti," potemtakem ne more menda vedeti, ?aj in kako "Enakopravnost" piše!
Če, bratje v Kristusu pri A. D., res veste, da je Enako, komunističen časopis, čemu tega kar javno ne objavite? Cemu ste pa doslej natolcevali le o "sopotništvu" in "komunistični liniji?"
Ta dr. Draskovich je eden od onih jugoslovanskih Deguncev-izobražencev, za katere odvetnik Kennick trdi, da bodo med nas "prinesli dober kos slovenske kulture." Ta "kultura" pa je pričanje pred senatnimi pododseki, Dričanje z neutemeljenimi natolcevanji. Ta "kultura" je preiskovanje "ne-ameriških" aktivnosti naših priseljencev, časopisov in organizacij s strani elementov, ki so bežali iz Jugoslavije, ker so pač imeli zato dobre razloge.
Mi bi radi zastavili temu dr, Draskovichu sledeča vprašanja:
Po čem Vi, dr. Draskovich, zaključujete, da je "Enakopravnost" kornunističen časopis? Mogoče se opirate mnenja predvojnih pro-fašističnih režimov v Jugoslaviji, ki so trdili, da je vsak liberalec in demokratičen časopis komunističen?
Ali priznate, dr. Draskovich, kakšno bistveno razliko med "Enakopravnostjo" ter "Narodnim Glasnikom" in "Slobodna Reč?"
Ali priznate, dr. Draskovich, kakšno razliko med "Enakopravnostjo" in glasilom ameriške Komunistične stranke "Daily Workerjem?"
Ali lahko, dr. Draskovich, utemeljite svoje obtožbe, to je prazna natolcevanja, s kakšnimi citati iz "Enakopravnosti," na osnovi katerih bi se dalo dokazati, da je "Enakopravnost" komunističen časopis?
Ce sam dr. Draskovich ne bo odgovoril na ta vprašanja, pa prosimo A. D. naj mu pri tem pomaga!
Resnica je, da "Enakopravnost" ni komunističen časopis. Mi samo obžalujemo, da med ameriškimi Slovenci nimamo resnično komunističnega časopisa, da bi tako vsaj prišla do izraza razlika med komunističnim in liberal nim časopisom, da bi naši ljudje vedeli, kakšne so smernice komunističnega časopisa, kakšne pa so smernice libe ralnega časopisa!
Nam je seveda jasno, kako prihaja do tega, da fašistični elementi, elementi, ki sledijo liniji Vatikana, elementi, katerih simpatije so vedno bile na strani reakcije, ele menti, ki želijo zadušiti vsako demokratično izražanje mnenj, elementi, ki rabijo strahovanje, teror in "black mail" za dosego svojih temnih ciljev, kako ti elementi
(Dalje na 2. strani)
PETER BI RAD BIL KRALJ TUDI POD PREMIJERJEM TITOM!
PARIZ, 19. sept. — Svo-ječasni jugoslovanski kralj Peter je snoči na časnikarski konferenci izjavil, da bi se vrnil v Jugoslavijo in obdržal maršala Tita za ministrskega predsednika, če bi Tito pristal na svobodne volitve. Pristavil je, da ne veruje jo, da bi Tito sprejel ta predlog.
Peter je govoril tudi o drugih zadevah v zvezi z Jugoslavijo, Tako je med ostalim rekel, da so Zt^dinjene države storile "napako", ker so Titu odobrile posojilo, ne da bi zahtevale v zameno "več svobode in demokracije v Jugoslaviji."
Kar se pa tiče sedanjega spora med Kominformo in vodstvom Jugoslavije, je Peter rekel, da ne veruje, da se bo spor spremenil v vojno.
Jugoslavija je na zasedanju Z. N. glasovala proti sovjetskemu bloku
Begunec nastopil^ kot priča pred senatnim pododborom
WASHINGTON, 17. sept. — Dr. Slobodan M. Draskovich, ki je zbežal iz Jugoslavije in sedaj živi v New Yorku, je danes na pričanju pred senatnim imi-gracijskim pododborora izjavil, da so "uradni zastopniki" Jugoslavije direktno ponv ?ali komunistično propagandno aktivnost v naši deželi.
Dr. Draskovich, ki je bivši profesor na belgrajski univerzi, je pričal v zvezi z zakonsko predlogo, da se postavi nadalj-ne ovire vstopanju v deželo tako zvanim "subverzivnim" tujcem. Tej: predlogi, pa se zoper-stavlja državni tajnik Dean Acheson, ki meni da bi pomenila resno vmešavanje v vodenje zunanjih poslov in lahko povzročila prelom diplomatičnih stikov z deželami vzhodne Evrope.
Dr. Draskovich je zagotovil, da predstavniki Jugoslavije "ne spoštujejo" pravilo, da bi se ne smeli vmešavati v notranjo politiko ali pa se ukvarjati s komunistično propagando. Rekel je, da so ti predstavniki bili navzoči na mnogih "proslavah", ki so jih organizirali komunisti med slovanskimi skupinami.
Dr. Draskovich je izjavil, da je po njegovem mnenju "American Yugoslav Home" v New York City "glavni center komunistične aktivnosti med ameriškimi Jugoslovani v tej deželi." Povedal je, da opazil, da je konzul Miodrag Markovic redni posetnik in da smatra dom za skoro svoj drugi urad. Kot enega, ki je povezan z do mom, je omenil Tomo Babina, ki je po njegovem mnenju "eden od najaktivnejših komunistov jugoslavanskega porekla v tej deželi."
Največji del pričanja je dr, Draskovich posvetil "dokumentaciji" (predlaganju dokazov) v zvezi s svojo izjavo, da sta v Pittsburghu tiskana časopisa v slovanskem jeziku "Narodni Glasnik" in "Slobodna Reč" komunistična glasila.
Kitajski premijer pravi, da je Rusija odgovorna za poraz
ANTON, 20. sept. — Kitajski nacionalistični premijer Yen Hsi-šan je danes trpko napadel Sovjetsko zvezo, na katero je skušal vreči odgovornost za težke poraze nacionalistov. Rekel je, da nacionalistična vlada raz-motriva, če bi ali pa ne celo zadevo predložila organizaciji Združenih narodov.
Premijer, ki je po poklicu general in je zelo star mož, je rekel, da je Rusija zvišala število svetovalcev p r i komunističnih armadah od enega na pet. Po nacionalističnem proračunu, pa imajo komunisti kakšnih 71 armad, od katerih vsaka šteje 25,000 mož.
Zapadni opazovalci menijo, da boda kitajski nacionalisti res predložili celo zadevo organizaciji Združenih narodob, čeprav nimajo nobenih konkretnih dokazov za sovjetsko vmešavanje v kitajsko civilno vojno.
Yen Hsi-šan je tudi izjavil, da kitajski komunisti pripravljajo novo veliko ofenzivo, ki se bo začela čez deset dni.
Upor v Mongoliji proti Ciangkajšeku
CANTON, 20. sept. — Kitajski nacionalistični diktator Ciangkajšek je danes apeliral na "vsakega Kitajca", naj se priključi borbi "na življenje in smrt" proti zmagoslavnim silam Ljudske (komunistične) armade.
Medtem ko je ta apel naslovil ljudstvu, pa je v notranji Mongoliji izbruhnila proti njemu revolucija. Revolucijo je organiziral gen. Tung Ci Wu, guverner province Suiyuan, ki poveljuje 100,000 mož broječi armadi.
Komunistična radio postaja v Peipingu je naznanila, da je gen. Tung izročil celo provinco že v ponedeljek.
V WYOMINGU JE PADEL PRVI SNEG
JACKSON, Wyo., 20. sept. Danes je okrog Jacksona pade prvi sneg. Prebivalci pa niso presenečeni, kajti vajeni so, da jim sneži že zgodaj v septem bru.
FLUSHING, N. Y., 20. sept.—Jugoslovanska delegacija, ki ji načeluje zunanji minister Edvard Kardelj, je danes na Generalni skupščini organizacije Združenih narodov glasovala proti češkoslovaškemu kandidatu za predsednika skupščine.
Z izjemo Jugoslavije so vse vzhodno-evropske države podprle češkoslovaškega kandidata,
zunanjega ministra Vladimira Clementisa. Izvoljen pa je bil s 53 proti 5 glasovom brigadni gen. Carlos P. Romulo, delegat Filipinov.
UPRAVNIK CLEVELAND NEWSA PRAVI, DA MORA TISK BITI NEODVISEN
MILWAUKEE, 20. Sept.— Upravnik Cleveland Newsa, Charles F. McCahill je danes izjavil, da hi časopisi morali biti svobodni in finančno neodvisni.
McCahill, ki je podpredsednik American Newspaper Publishers' Association, je govoril na zborovanju Institute of Newspaper Controllers and Finance Officers. Poudaril je, da ohranitev svobode tiska nujno zahteva, da so časopisi osvobojeni kakršnih koli podpor ali zunanjega vpliva, naj bo ta vpliv s strani vlade ali pa oglaševalcev.
"Vsak urednik časopisov zahteva pravico, da svoj časopis urejuje na način, za katerega misli, da bo najboljše koristil naselbini in čitateljem," je rekel McCahill.
75 LET STAR OČE
PARIZ, Tenn., 20. sept. — C. J. Clark, star 75 let, je danes zopet postal oče, ko je njegova 29 let stara ženia, rodila osem funtov težkega sina. Toda Clark, kateremu je to že 25-ti otrok, pravi, da jih pričakuje še dosti več.
Navzočih je bilo kakšnih 300 delegatov, ki zastopajo 59 držav, članic organizacije Združenih narodov. Glasovanje za predsednika skupščine je sicer bilo tajno, toda delegat vzhodno-evrop-skih držav dementis je verjetno dobil pet glasov Rusije, Be-lorusije, Ukrajine, Poljske in Češkoslovaške. Ker pa je en glas, haitskega delegata, bil razveljavljen, opazovalci računajo, da je jugoslovanska delegacija glasovala z zapadnim blokam.
Odnošaji med delegacijami so zelo hladili
Hladni odnošaji med jugoslovansko in ostalimi vzhodno-ev-ropskimi delegacijami so postali očitni, ko so se delegat je pred začetkom zasedanja zbrali v ka-dilnih prostorih. Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski, ki je čovidno dobro razpoložen, se je očividno dobro razpoložen, se gati ostalih vzhodno-evropskih držav, ko pa so prišli jugoslovanski delegatje, so šli mimo Višinskega, ne da bi spregovorili ene besede.
Na današnjem zasedanju so bili izvoljeni tudi predsedniki šestih glavnih odborov. Za predsednika važnega Političnega odbora je bil izvoljen kanadski državni tajnik Lester B. Pearson. Kot izgleda, je tudi ob tej priliki jugoslovanska delegacija glasovala proti vzhodno-evropskem bloku.
Od vzhodnih delegatov je le poljski delegat Manfred Lachs bil izvoljen za predsednika legalnega odbora.
Predsednik četrte skupščine Združenih narodov Romulo je po svoji izvolitvi izjavil, da bi tekoče zasedanje moralo biti "miro-mo zasedanje."
Jugoslavija in Anglija sklenili trgovinski pakt
LONDON, 20. sept.—Anglija in Jugoslavija se nahajata pred zaključkom obsežnega pet-letnega trgovinskega sporazuma za izmenjavo blaga v vrednosti $560,000,000.
Angleški krogi so sporočili, da se je v Beograd podal uradnik trgovinskega odbora Noel Pater-soA, ki bo zastopal Anglijo pri zaključnih pogajanjih.
Isti angleški krogi pravijo, da bo Jugoslavija na osnovi določbe v sporazumu dobila kredit v Angliji.
Naznanilo o angleško-jugoslo-vanskem paktu je sledilo po naznanilu o trgovinskem paktu med Češkoslovaško in Anglijo.
Po sporazumu z Jugoslavijo bo Anglija pošiljala jugoslovanski vladi stroje, opremo za to-■.'arne in oljna rafitierijg, v zameno pa bo dobila les, žito, koruzo, ribe in ostali živež.
Obveščeni krogi pravijo, da so ekonomske težave prisilile Anglijo, da je pospešila sklenitev trgovinskih sporazumov s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Obe omenjeni deželi bosta pošiljali Angliji blago, ki bi ga drugače lahko dobila le na dolarskih področjih. Ker pa Angliji primanjkuje dolarjev, se mora obračati na druga področja.
Anglija skuša skleniti trgovinske sporazume tudi s Sovjetsko zvezo in Madžarsko. S Sovjetsko zvezo je nedavno sklenila sporazum glede žita.
STRIC IN NEČAK SE RODILA ISTOČASNO
LONDON, 20. sept. — Mrs. Alice Shepherd se je danes podala v bolnišnico, kjer je rodila dvanajstega otroka — sina. V postelji poleg nje je ležala njena hčerka, ki je istočasno rodila dete moškega spola.
Slike
Mr. Anton Grdina nam sporoča, da se bo v petek zvečer, 23. septembra kazalo zanimive slike o raznih prireditvah in do godkov v euclidski naselbini iz prejšnjih let. Če bo vreme toplo, se bo slike kazalo na vrtu Slov. društvenega doma na Re-cher Ave., če pa ne, se jih bo pa kazalo v dvorani. Javnost je vabljena na poset. Pričetek ob 7:30 uri.
Pismo iz domovine
V našemu uradu ima Manca Preša pismo iz stare domovine.
Na Češkoslovaškem baje zapirajo duhovnike in nune
PRAGA, 20. sept. — Cerkveni krogi pravijo, da so češkoslovaške oblasti zaprle najmanj 200 rimsko-katoliških duhovnikov in nun, ko niso uspele, da bi pridobile na svojo stran duhovnike z obljubami o zvjšanju njihovih plač.
Cerkveni poglavarji trdijo, da so aretacije v zvezi s poskusi vlade, da zlomi odpor hijerarhi-je proti predlaganemu zakonu, na osnovi katerega bi vsi duhovniki bili državni uradniki, odnosno bi prejemali plačo od države.
Pričakuje se, da bo kljub opoziciji nekaterih škofov zakonska predloga odobrena na prihodnjem zasedanju parlamenta.
, Vlada pa ni podala nobenih izjav s^temi trditvami cerkvene hijerarhije o množičnih aretacijah duhovnikov in nun.
Medtem pa je češkoslovaška Komunistična stranka naznanila čistko članov. Člani stranke, katerih je okrog 2,300,000, bodo obiskovali posebne tečaje o marksizmu-leninizmu in sicer od 1. novembra do prihodnjega junija. Člani, ki ne bodo prestali preizkušnje, bodo izgubili članske karte.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: ^o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto?_____________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________
For Three Months—(Za tri mesece)________
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
__$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Six Months—(Za šest mesecev> For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Enter^ as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DOKAZE ŽELIMO, GOSPODJE ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
prihajajo do te ideje, da vsak časopis, ki ne trobi v njihov rog, označajo za komunističen!
Kdor ni z nami, je proti nam, je naznanil sedanji sv. Oče! Povedal je: kdor ni s Kristusom, je proti Kristusu. Kristus je danes po standardu klerikalne propagande Vatikan, z vsemi svojimi agenturami v raznih zunanjih deželah. Ergo, če mi nismo z Vatikanom, smo proti njemu. Ce pa smo proti njemu, smo komunisti.
V preteklosti so papeži obsodili in prekleli liberalizem. Prekleli so tudi socializem. Sedanji papež pa je preklel še komunizem. Ce niste z njimi, vas bodo gotovo prekleli. Tako so prekleli kot "rdečkarja" tudi bivšega urednika Enako., dokler ni stopil v njihov tabor. Tako so prekleli tudi bivšega urednika Prosvete, dokler ni začel pihati v njihov propagandni rog.
Kar se pa sploh tiče same te obtožbe o komunizmu ''Enakopravnosti," lahko pečemo to: Nihče nas ni povabil na zasliševanje, nihče nam ni povedal česa nas dolžijo, da bi se lahko branili, nihče nam ni dal prilike zagovora. Sodili so nam, nas obsodili in kaj se tu more?
Kaj bi naši nasprotniki, vključno ta nam popolnoma neznani dr. Draskovich, lahko predložih kot dokaz, da je "Enakopravnost" komunističen časopis? Ze zdavnej smo hoteli, da nam to pojasni sama A. D. Ali smo kdaj širili in pojasnjevali komunistično ideologijo? Ah smo kdaj sodobna vprašanja pojasnjevali na osnovi marksizma-leninizma? Ne! Tega nismo nikoli delali!
Nam lahko očitajo, da smo zagovarjali osvobodilno vojno jugoslovanskih ljudstev. Mar naj zagovarjamo, kakor A. D., domobrance, ki so prisegali zvestobo Hitlerju?
Lahko nam očitajo, da smo odobravali obsodbe duhovnikov, ki so v Jugoslaviji kolaborirali s Hitlerjem. Toda mar ni zločinec vsak, ki je odgovoren za trpljenje jugoslovanskih ljudstev, ki je kolaboriral s Hitlerjem proti, svojemu lastnemu ljudstvu?
Lahko nam tudi očitajo, da ne soglašamo s temi ali pa onimi smernicami naše zunanje politike. Kaj je s tem narobe? Mnogo jih je, ki vsega ne odobravajo, ne odobravajo na primer podpiranje fašističnih in reakcionarnih režimov, pa naj je to tudi v imenu*"komunistične nevarnosti."
Mogoče bi nam očitali, ker se preveč ne navdušujemo za Marshailov plan. Za njega se ne navdušujejo samo komunisti, pač pa so proti njemu bili mnogi naši kongres-niki, ki nikakor niso komunisti.
Nam lahko očitajo, da smo bili kritični napram Atlant
sopis. Ponavadi so delavski časopisi zunaj Amerike socia-	na piknik tudi starosta Nace
listični ali pa komunistični. Toda mi živimo v Ameriki,	žlemberger in da me hoče vide-
Posledica histerije, ki zadnja leta divja po celi deželi je	T&koj smo bili skupaj. Ker
ta, da naše ljudstvo sploh ne ve, kaj se dogaja zunaj	Načeta že več. let, Amerike. Naši meščanski časopisi nam dopovedujejo, da
i. i>> v , _ J J )	cek, a smo se motili. V resnici
,|e komunistična nevarnost uspesno pobita v mnogiti pre-	^mo bili prese„e«em, kajti Nace
delih sveta. Mi pa smo skeptični, ker verujemo, da ljud- ni sključen starček, temveč še stva zunaj Amerike živijo pod drugačnimi pogoji kot mi. vedno fant od fare, pokončen in
krepak. Samo na eno oko bolj slabo vidi, drugače pa je rejen, vesel in zgovoren dečko.
Nace je imel s seboj več prijateljev iz svojega kraja kot telesno stražo, s katerimi smo se lepo pozdravili. Priporočali smo jim, naj dobro skrbijo za Načeta, ki je, ako se ne motim star 83 let. Spoznala sva se že leta 1917 in od tokrat sva zvesta prijatelja. Najino prijateljstvo sva na pikniku iskreno potrdila in pozdravila. Naša Cilka in več drugih znancev je bilo veselih, ker so Načeta po dolgem času spet videli.
Sestal sem se z bratom Vid-drom, tajnikom SNPJ. Iskreno sva se pozdravila in nekoliko pogovorila. Čas je bil kratek in sva se kmalu poslovila drug od drugega.
Naša clevelandska metropola se je dobro odzvala in postavila. Na stotine naših rojakov in rojakinj je bilo na pikniku, na katerem sem videl tudi vseh pet glavnih odbornikov. Na pikniku so bili z izjemo petih ali šestih vsi predsedniki društev v Clevelandu. V pretežni večini so prišli tudi tajniki, tajnice društev, blagajniki, zapisnikarji in drugi uradniki. Veliko število poset-nikov je prišlo iz Pennsylvanije od blizu in daleč ter iz drugih krajev. Čudno s§ mi je zdelo, da se nisem z vsemi, ki so bili tam, sestal.
21. septembra 19^9'
Mi jim priznamo pravico, da odločajo o svoji usodi samo-stalno, brez kakršnega koli zunanjega pritiska. Mi priznamo pravico vsakemu narodu, da si svojo hišo uredi, kakor pač najbolje zna, če je to nam prav ali pa ne. Toda siliti druge narode, da sprejmejo "naš način življenja," ali pa kateri koli režim, ki jim je v preteklosti povzročil neizmerno gorje, bi ne bilo demokratično, ne krščansko in ne ameriško! Ce mi ponatisnujemo članke iz "starokrajskih" časopisov, je to zgolj zaradi tega, ker želimo, da se naši čita-telji seznanijo z delom v današnji Jugoslaviji, o mnenju tamkajšnjega ljudstva, o naporih tega ljudstva, da si na novem sistemu zgradi bolj srečno bodočnost.
Ce bi enkrat našim nasprotnikom uspelo, da bi zadušili naš časopis (v kar pa nikakor ne verjamemo), bi to pomenilo, da bi naši ljudje živeli v ozračju klerikalne propagande, ki bi jim mogla servirati naj bo še tako debele laži. Mi iz liberalnega stališča, ki ga zavzemamo, nobenega ne silimo, da nam mora verjeti. Saj smo vedno zagovarjali pošteno, odprto in izobraževalno polemiko, da bi kontro-verzna vprašanja pojasnevali. Žal, pa tega naši nasprotniki nikakor nočejo. Ko jim vsa strahovanja, opietenja s pasjim bičem," laži, obrekovanja in teroriziran je ne pomagajo, se začnejo opirati na razne takšne temačne karakterje kot je ta omenjeni dr. Draskovich, o katerem smo prvič slišali prav iz tega poročila, daje nekakšen profesor in begunec-izobraženec iz Jugoslavije.
A. D. pa pri zaključku priporočamo: kar naprej tako. Pa tudi kakšne dokaze predložite in kar odprto pridite na dan z izjavo, da je Enakopravnost "komunistična!" Ce ste v to prepričani in če imate zadosti dokazov, kaj bi se bali!
UREDNIKOVA POSTA
Poročilo o proslavi v Girardu, Ohio
Cleveland, O. — Kako je bilo na veliki tridnevni proslavi dneva SNPJ in njene 45-letnice v Girardu, Ohio ? Po moji stari navadi bi vsem onim, ki se niso udeležili proslave, rad vsaj delno sporočil, kakšna je bila, zlasti na velikem pikniku v parku. To poročilo je namenjeno onim, ki niso bili na pikniku, kajti oni, ki so bili, sami vedo, kako in kaj je bilo. '
Pričel bom prav od začetka, kako smo se vozili z busom iz naše metropole naravnost na pikniški prostor. Rečeno je bilo, da bo bus odrinil od Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. točno ob devetih dopoldne, nakar se bo ustavil pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. in potem, ko se bodo
ukrcali vsi oni, ki so se prej pri-skemu paktu, ker verujemo, da bo prej prispeval vojni glasili, tudi pred Slovenskim do kot pa miru. Toda kaj to? Mar to isto opetovano ne trdi i^iom na Holmes Ave sam republikanski ohijski senator Robert A. Taft?
Kaj nam še lahko očitajo? Da zagovarjamo sporazum s Sovjetsko zvezo v interesa ohranitve miru? Mar ni sam predsednik Truman pred volitvami hotel poslati svojega osebnega poslanca (Vinsona) v Moskvo prav s tem namenom?
Mogoče jim je dokaz našega "komunističnega" pisa-nja, ker smo zagovarjali civilne pravice za vse državljane,
vključno pravico, da se mora vsakemu obtožencu dati prilika zagovora? Predsednik Truman je obljubil "Carter o civilnih pravicah." Res je, da od te lepe in prepotrebne zakonske zaščite mnogih naših državljanov ni še danes ne duha ne sluha, toda ali je "komunistično," če še vedno takšen Carter zagovarjamo?
Znano je, da so mnogi bili obtoženi, da so "komunistični" sopotniki, če že ne "komunisti," ker so zagovarjali preklic Taft-Hartleyevega zakona. Mi, prizna'mo, smo storili to isto. Ampak bili smo tako naivni, da smo pač menili: nič ni narobe, če smo proti temu zakonu, če pa je proti njemu govoril sam naš predsednik.
Mogoče pa smo komunističen časopis, ker se strinjamo s predsednikom Trumanom, da so vse te preiskave raznih odborov za ne ameriške aktivnosti "rdeč slanik?" Mogoče pa, ker ne sodelujemo pri netenju histerije, za katero sam predsednik pravi, da je posledica povojne dobe in da bo sčasoma zginila?
Pa kakšna vsa vprašanja še prihajajo? O tem bo menda povedala kaj več A. D. Toda če nas nekdo resno želi obsoditi, da smo "komunističen časopis," prosimo, naj to dokaže, da ne bo storil vtis, da se ukvarja z lažmi in potvarjanjem dejstev.
V pojasnilo našim čitateljem, kakor tudi našim nasprotnikom še to: Enakopravnost je neodvisen delavski ča-
Pred ta
Dom je šel bus zastonj, ker ga tam ni čakal noben. Manjkala sta še dva priglašenca, toda vojna se ne ustavi zaradi enega ali dveh. Malo smo se ozrli na vse strani, ako nam bo kdo mahal z roko v pozdrav ali kaj takega.
Potem nas je voznik našega busa, tu rojen mlad Slovenec Frank Elersich odpeljal. On govori poleg angleščine lepo slovenščino. Frank je prijazen člo-'»'ek, član pevskega zbora Zarja in dober pevec. Članica zbora je tudi njegova mlada žena Sofija, rojena Turkman, in njen brat Andy Turkman. Frank nas je previdno vozil in pripeljal naravnost na pikniški prostor. Bili smo brez skrbi, prepevali smo in zbijali šale, da je bilo vse veselo, posebno Frank Podboršek. Pri zbijanju šal in prepevanju so se zlasti odlikovale članice društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ in članice društva So-kolice, ko smo se vozili tja in nazaj.
Na pikniški prostor smo dospeli deset minut čez poldne. Kmalu potem je začelo deževati in to nas je spravilo v slab položaj. Deževalo je tri četrt ure nakar je v veliko veselje poset-nikov prenehalo. Nebo se je zjasnilo in dežja ni bilo več.
Posetniki so pričeli prihajati v trumah od vseh strani na bu-
sih in avtomobilih. Kmalu se je nabralo vse polno ljudi. Rekli so, da jih je več tisoč in nakdo mi je zaaepetal v uho, da jih je od pet db šest tisoč. Lahko rečem, da so bili mladi, srednji in starejši j ;si vljudni, veseli in postrežljjvi, pravi "gentlemani." Niti enega, ki bi bil siten, prepirljiv in okajen, nisem videl.
Ljudje so prihajali neprestano, med temi moji stari prijatelji in znanci ter poštenjaki iz različnih krajev. Z njimi sem se sestal kot večni popotnik. Veselo smo se pozdravljali in jaz sem jih predstavljal mojim prijateljem in znancem. Bili so tudi "firbčni" in hoteli so vedeti, kdo je ta in oni aji ona. Tako smo predstavili drug drugega na stotine ljudi iz raznih krajev. Predstavljanje in pogovori so trajali več ur, poleg tega pa smo stisnili kakšnega. Saj je znano, da brez pijače in 'železne" ne tnore biti v tako veliki in veseli družbi kot je bila na pikniku.
Med prijatelji je bil George Smrekar iz Aliquippe, Pa. Prisrčno sva se pozdravila in svidenje je bilo veselo. George je poštena in napredna stara korenina. Z njim je bila soproga in več moških in žensk, ki so hoteli videti in spoznati večnega popotnika. To ni bilo vse, kajti ženske so bile tudi radovedne in hotele so vedeti, kdo je kdo in odkod prihaja. Takoj so vprašale, kje ima popotnik svojo sopotnico, ženo Cilko. K sreči je bila Cilka takoj zraven in sem jim jo pokazal in predstavil.
Cilka se zadnje tri dni ni dobro počutila, vendar je bila ko-rajžna. Dan pozneje je bila že bolj vesela in živahna. Ona namreč dela pet dni v tednu po devet ur na dan in poleg tega tudi doma, kar niso mačkine solze.
Kmalu potem je prilomastil, smejoč se na vsa usta. Tone Va-lentinčič. Strela gromska, sem si mislil, še tega je treba, ker se nisva videla že več let. Sestala sta se dva Toneta in oba vesela. Pozdravila sva se prav tako z i>jegovo soprogo. Oba poznam že nad 32 let. Pozdravila sva se 7 Jožetom Cvelbarjem, ki prihaja od tam—Sharon-Farrell, Pa. Potem so prišli Frank Kramar, Garm in še nekaj dugih od tam, in imeli smo cel semenj, dokler mi ni nekdo povedal, da je prišel
žal mi je, ker nisem videl Franka Perka, tajnika društva št. 16 SNPJ v Mijwaukeeju, nje-gov& soproge, Reberniškovih in drugih prijateljev iz Milwaukee-ja. Prijatelja Gornika in njegovo ženo sem videl v torek, naslednji dan v Clevelandu. Lepo smo se pozdravili in pogovarjali, ker se poznamo že mnogo let. Milwaucani so bili dobro zastopani na pikniku in tako so nam vrnili poset lanskega leta. Škoda, ker nista mogla priti na proslavo Louis Barborich, zastopnik Prosvete, katerega sem v listu povabil, in Jože Radelj. Potem France Puncer in še nekateri drugi, katere bi bil rad videl.
Ne smem pozabiti naših vrlih Barbertončanov, katerih je bilo veliko na proslavi. Med njimi sta bila naša dobra jednotarja J ohn Gabor in njegova žena. Pri njima sem bil vedno dobrodošel. Postregla sta mi in dala prenočišče, kadar sem tja prišel, čeprav opolnoči, ko sta spala. Večnega popotnika sta z veseljem sprejela in mu postregla. Prav tako njegov brat Joseph in žena, ki je še brhka. Oba sta še trdna in dobra plesalca. Lepa hvala obema družinoma in vsem Irugim Barbertončanom kot so Frank Frank (?), Platnarjevi, Louis in soproga, Knavsovi, Joe Sustarsich in njegova korajžna soproga Mary, ki večkrat kaj dobrega napiše v Pros veti. Prosim jo, naj piše bolj pogosto. Prav takp apeliram na Louisa Ocepka, ki dobro piše in trdno drži z našo pošteno in vplivno jednoto. In Tone Jakos (?), ki ga nisem videl že dolgo časa. Tone naj piše, kajti korajža velja. Pišajo naj tudi iz Akrona in Kennmora, med njimi Jože Ir-man. Njegovi dopisi in članki so bili zelo upoštevani med člani jednote. Louis Valant bi tudi lahko kaj napisal, ako bi se lotil.
Na pikniku sem pogrešal Petra Škvarca, njegovo soprogo in tajnico tamkajšnjega društva. Videl Sem Franka Anderluha in sva se pozdravila. On je majhen, toda korajžen in zgovoren možak. Srečal sem še neki zakonski par, ki je vedno korajžen med udeleženci. Vsem lepa hvala za izkazano prijaznost. Cilka se tudi vsem zahvaljuje iz srca
za prijaznost in spoznanje. Veste, ona se je vedno ozirala pro-to plešiču, ker se bi kot dobra plesalka rada zavrtela, čeprav se ni dobro počutila.
Sestali smo se tudi z Blažem in Josephino Odar in drugimi iz Cantona, Ohio, ter pozdravil z več rojaki iz Painesvilla in Fair-porta. Čudno se mi je zdelo, ker nisem videl nobenega iz Loraina. Ohio. Menda so bili na pikniku tudi iz tega mesta, a se nismo srečali, kakor se nismo srečali z mnogimi iz več drugih naselbin. Kako naj človek vse vidi med tako veliko množico? Človek se ne more vseh domisliti in obdržati njihvih imen v glavi. Ako bi skušal vse omeniti in posita, bi se dopis preveč raztegnil. Poročilo z velikini številom različnih imen je mučno pisati, posebno človeku, ki je prestal težak udarec bolezni lansko leto. Zdravniki mi pravijo, da ne smem mučiti možganov s takimi skrbmi.
Težko mi je vse to opustiti, dokler čitatelji Prosvete, Prole-tarca in Enakopravnosti take dopise dobravajo. To me resnično veseli in vzpodbuja me dejstvo, da nisem sam prijatelj Slovenske narodne podporne jednote ter napredne delavske ideje. Veliko nas je, ki delamo za to idejo. Nas še ni in ne bo strah, bratje in sestre, kajti korakali bomo naprej po začrtani poti. Izdajalce in druge pa naj bo sram, ker so se prodali za Jude-Ž2ve groše, zato se skrivajo. Ali ste katerega sploh videli v naši veliki družbi letos v Girardu, lani pa v Milwaukeeju ? Morda je kakšen od strani silil, ker si ni upal, da bi šel v pošteno družbo. Bolje je bilo, ker ni prišel, da bi si zakrivil oči.
Končno pozdravljam vse moje prijatelje, Klunove iz Pitts-burgha in sestro Prasnikar iz Harwicka in one, katere sem srečal na proslavi in jih ne omenjam v tem poročilu. Naj mi oprostijo, ker vseh pri najboljši volji nisem mogel omeniti.
Slišal sem, da se bo druga taka proslava prihodnje leto vršila v Cliicagu. Konvencija naše jednote bo v Detroitu. Ako bo šlo vse po sreči, se bomo gotovo videli v obeh mestih. Pozdrav vsem,	Anton Jankovich.
Zahvala matere in bolnega sina za zdravila
že pred nekaj časa smo objavili v "Enakopravnosti" prošnjo, ki jo je prejela poznana Mrs. Emma Perne iz 529 E. 107 St. od Ane Voje, p. Sava pri Litiji, ki je prosila za zdravila za njenega sinčka.
Prošnjo so se odzvali naši rojaki in rojakinje in s prizadevanjem Mrs. Perne je je družina Voje prejela zdravila. Kako veselje je družina Voje doživela s prejemom teh zdravil, je razvidno iz sledečega pisma, ki ga je že pred časom prejela Mrs. Perne:
"Draga g. Perne!
"Sporočam Vam, da sva s sinom sprejela tako težko pričakovana zdravila z največjim veseljem, hvaležnostjo, s polno na-; do in živo vero in upanjem v ozdravljenje!
"Naj vam, draga gospa, v prvi vrsti, ter g. dr. Kernu ter vsem, prav vsem, ki so prispevali za ta zdravila, Bog stotero povrne z ljubim zdravjem in srečo na vsakem koraku!
"Še z eno edino prošnjo, se obračam na Vas, draga gospa, da bi priobčili v kak časopisi v moji preprosti izobrazbi izrečeno mojo in sinovo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so prispevali za tako potrebna zdravila mojega sina, ki še leži v bolnišnici in jih prejema vsake 4 ure noč in dan. Učinek je imeniten.
"Sprejmite vsi moje in mojega sina iskrene pozdrave ter ostaneva Vam vsem večno hvaležna.
Ana in Anton Voje, pošta Sava pri Litiji,
Slovenija, Jugoslavija.
Prošnja bolnega dekleta za zdravila
Mr. Math Shuster iz 12733 Longmead Ave., West Park, 0' je prošli mesec prejel pismo nepoznanega dekleta iz Št. Vida nad Ljubljano, ki prosi za nuj-aio pomoč v zdravilih. Pismo j® od Milke Baučič, Poljane št. 29i ter se glasi:
"Spoštovani g. Math Shuster!
"Zopet sem se predrznila Vai® pisati. Težko mi je vendar, P^'" like me silijo, da Vas zopet pr"" sim za streptomycin, če si čem ohraniti življenje.
"Mogoče so sedaj drugače' predpisi in bi ga bilo mogoč® poslati. To sklepam iz tega, ga moji prijatelji vsakodnevD" prejemajo, čisto po osebni, P^*' vatni liniji. Tudi na Glavnf# odboru Rdečega križa so da je dovoljeno pošiljanje F sameznikom. Stalno sem misli''| da bom imela večjo srečo ^ zdravljenju. Vendar se mi j® P" operaciji ene strani posla^^^ druga stran in edino streptoio)" cin mi še more pomagati ozdravljenje. Zdaj nisem veČ ^ sanatoriju in tudi ne morem biti iz zdravilišča streptom^^^' Prepuščena sem sama svoji i"®' či. Vsi zdravniki m i praviJ"; edino streptomicin me more vs^ toliko ojačati, da bi bila spoS" , na za operacijo še na drUS strani.
"Oprostite, ali vse nade P"!®' gam v Vas in Vas lepo pro®*®! v svojem imenu, kakor tudi imenu mojega strica Potočnik®; ki je Vaš dober prijatelj, da pomagate kolikor je v Vaši či. Ako ne bi bila v tako skraJ^ sili, ne bi se drznila Vas legovati. Prosim Vas, poskus' vse, da mi pomagate. . sem in rada bi še živela.
ti Vam ne bi mogla te dobr" nikdar ali živela bi srečno v vesti, da ste Vi moj rešit®i, •Vem, da je to samo od Vas t®, ko, vendar mogoče bi mi Pf'
skočili na pomoč še drugi
rof
ki, Vaši prijatelji. Saj pravi govor, da "v slogi je moČ."
"Torej, oprostite še enkrat z največjo nestrpnostjo in bom pričakovala Vaš odgo^°
»I
"Milka BaučičeV®
iter'
■vat'
Opomba: — Ce bi bil ka rojakov pripravljen prisp®^®^^
za zdravila •zn tn HoHp la**.
gtef)*
pošlje na naslov Mr. Shust ali pa naj osebno pošlje na P 3ilko. Imena vseh prispe^^ Ijev bodo objavljena.
SENATORICA ŽELI, »A ŽENA BILA PREDSEDNI^'^
WASHINGTON, 18. sept- . Senatorica iz Maine Marg^ Chase Smith je danes da bi se borila, da bi nekaki
v
zmozna ženska bila imenov ^ za predsedniško ali pa predsedniško kandidatinjo republikanskem tiketu v 1952. Pristavila je, da bo ka, ki bo imenovala žensko predsednico ali pa podpr®^®^^, nico sigurno zmagala na j, njih volitvah. Kar se pa seb® če, je .takoj naznanila, da bo prizadevala, da bi P^^^
bila takšna žena, ker da ni beno razpoložena.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J, Župnik nahaja na St. y,g Ave. in E. 62 St., je okrog drugih zobozdravnikov y .g naselbini prakticiralo izselilo, doCim se dr. še vedno nahaja na svoJ mestu.	,
Ako vam je nemogoče Pf i, v dotiko z vašim zobozdra^
kom, vam bo Dr. Zupni* ' vršil vsa morebitna poP*"® otil na njih delu in ga nadoni^k . z novim. Vam ni treba ii"® določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ZUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE-Y^ogal E. 62nd St.; vhod na E. 62 SI.
Urad je odprt od 9.30 d-8. zv.
Tel.; EN 5013
21. septembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
France Kosmač:
VREČA SOLI
V Matijevem domu je bilo osem otrok. Matija kot najstarejši se je prvi zavedel gorja, ki ga je prinesla domu okupacija. Toda vedno je bil sam zase in dolgo ni ničesar ukrenil. Delal je uporno in neumorno s svojo mislijo v srcu. Izogibal se je družbe. Na faro k maši je zahajal vedno bolj poredko; če je le mogel, se je izmuznil in jo po samotnih gmajnah počasi mahnil proti domu. Neke noči pa so se oglasili v hiši partizani. Eden od njih je bil ranjen. Matija ga je skril pod streho in mu nosil hrane. Le .materi je povedal. Mati se je bala in od strahu jokala in tožila tako, da je bilo Matiji žal, toda rekel ni nič. Ko pa je partizan okreval, se je Matija odpravil od doma in odšel v hrib. Ranjeni partizan je bil kurir in je ostal na kurirski postaji. Matija pa je odšel v edinico.
Po nekaj tednih, ko bataljon ni imel nobeno borbe, je prišla vest, da pripravljajo Nemci ofenzivo. Matija ni imel prave predstave o ofenzivi. V nobeni akciji še ni bil. Puške mu tudi niso dali. Mirno je čakal, kaj bo. Kuhar in borci so se nemirno pogovarjali ob ognju, si pripovedovali svoje zgodbe in ugibali o položaju. Matija pa je molče poslušal. Borci so čistili orožje in pripravljali in krčili opremo.
Pomladansko rano jutro je s prvo svetlobo prodrlo skozi drevje, komaj ozelenel^ s prvimi odprtimi brsti. Matija je mešal močnik in zehal. Komandant pa je sklical zbor in velel pred časom zbuditi borce. Patrole, ki so se ponoči vrnile, so prinesle slaba poročila. Komandant Blaž jc pred Bataljonom prav na kratko govoril. Matija je razumel le, da se mora bataljon prebiti preko ceste, tja in tja.
Nič kaj ni premišljal, temveč je po končanem zboru šel in dalje mešal močnik. Kmalu po zajtr ku pa se je bataljon zbral in uredil za pohod. Komandant sam je šel ob bataljonu in odre j al borcem, kdo bo nosil kotle in prtljago, ki je služila za oskrbo bataljona. Komandant Blaž se je ustavil tudi pred njim in temno pogledal. Intendantu je dejal:
"Daj je sol. Nositi jo moraš varno in prinesti na mesto. Odgovarjaš za njo, kot za puško. Poslati jo moramo na Dolenjsko. Si razumel?" je dejal in ga strmo premeril z očmi.
Matija je vzel vrečo v roke in je ni izpustil. Žalostno je pogledal nanjo in spet komantan-ta ter se ozrl po borcih. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Nekateri so zvijali iz listja in zadnjih mrvic tobaka čike in kramljali med seboj. Drugi pa ostali mirno in se ozirali skozi drevje po dolini. Matijev pogled je nazadnje spet obvisel na vreči. Hodili so ves dan in zvečer prišli do ceste. V strogi tišini je bataljon krenil preko ceste. Malo je rosilo skozi veje, hladne megle so rezale v nosnice in oči. Matija je bil truden, vendar se je zvesto držal kolone. Edina njegova misel je bila; vreča soli. Preko ceste so se spustili prvi borci. Tisti trenutek pa se je zasvetilo na cesti kot podnevi. Skozi zrak je zažvigalo in za-pokalo. Matiji je bilo, kot da bi se predramil iz rahlega sna. Zdrznil se je in se naslonil na rob poti. Tovariša pred seboj ni več otipal. Streli so še padali drug za drugim, vedno silneje. Matija je tičal ob robu in se stisnil k zemlji. Čul je, kako so puške tov. odgovarjale, kako so pokali zapirači na njih, čul je šelestenje in treskanje v drevju, nagle korake je dojel, ki so
Small Sandwiches, Big Flavor
Cheese spread and almond sandwiches can be cut into dainty finger sandwiches and still keep their man-sized flavor. That's because the cheese spread itself, one of a large family of cheese spreads which come in attractive five-ounce glasses, has a satisfyingly sharp flavor. Almonds and chopped sweet pickles provide interesting texture. Make this spread for both hearty and dainty sandwiches. Collect the glasses for cheerful breakfast service.
Cheese Spread and Almond Sandwiches 1 5-oz. glass sharp cheese , cup chopped sweet pickles
% 3i%*%hopped blanched'	<"9 .»ayoimaiBe
almonds	12 slices bread, crusts trimmed
Blend the cheese spread, almonds, pickles and mayonnaise. For each sandwich, spread a generous portion of this mixture between two slices of the bread. Cut each sandwich into three strips and arrange on a chop plate.
hiteli prav nad njim nazaj, pa zopet naprej in zopet nazaj.
"Hej, Lojze!" je nekajkrat polglasno poklical tovariša kuharja v temo. Toda nobenega odgovora. Začutil je gibanje pred seboj, še strele, toda čez čas je vse obmolknilo. Zganil se je in stopil naprej po poti. V ozki grapi se je nekajkrat spotaknil, ker ni videl, kako pot ostro zavila na levo. Tišina ga je zbegala. V hipu ni vedel, ali naj gre naprej aH nazaj. Skleni^ je, da se odpočije in za dne poišče pot. Dobro si je zapomnil cilj in ga še v naprej pri sebi ponavljal. To pot je nekoč že v mladih letih prehodil s stricem. Poiskal si je med'*usehlim in zgnitim listjem majhno jamo, položil na najbolj suho mesto vrečo s soljo in legel ter naslonil glavo na vrečo.
Zbudil se je v meglen dan. Pogledal je okrog sebe in kmalu ne bi prav vedel, kot da je zlezal v tako neznan in pust kraj, prav malo pod njim je bilo skozi meglo videti cesto, malo dalje na desno razvaline po-žgane bajte z osamelim visokim dimnikom. Premišljal je pri sebi in dognal, kje je. Pobrskal ,je po žepih in zagrizel v skorjo, ki jo je bil shranil pred dnevi. Počasi je posvetil zadnjo drob-tino. Medtem pa se je pokazalo skozi oblake in meglo sonce. Zganil se je in vstal. Nameril se je naravnost proti cesti. Že je bil na porobku, kjer so se razcvetele trobentice "in ga prijetno zmotile s svojo ljubko barvo. Zamikalo ga je, da bi kot nekoč vzel eno v usta in zatrobil. Spomnil se je, kako so se na paši pastirji napenjali in napihovali lica, ko se jim ni posrečilo zatrobiti. On pa je tako dobro znal. Misel, vesela in jasna mu je šla dalje, spomnil se je matere in bratov in svojega tihega doma. Toda ujezilo ga je, ko se je zasačil v teh mislih. Po. pravili si je vrečo na hrbtu in stopil na cesto, in je nameril širokih korakov naravnost preko.
Že je dosegel drugi breg, ko je zaropotalo nekaj sto metrov od njega. Krogle so piskale in pihale prav nad njegovo glavo. Hej, to pa je mitral jez I Kaj so Nemci? mu je šinilo v glavo. Hitro je stopil naprej in se zagnal v strmi breg. Še je treskalo za njim. Zdelo se mu je, da čuje spodaj na cesti nekakšno divje vpitje, ki ga ni razumel." Pospešil je korake in se zaganjal z vedno večjo silo navzgor.
Dospel je na vrh hriba in sedel. Sonce je bilo visoko in šop žarkov ga je prijetno dosegel. Vroče je bilo. Obrisal si je pot s čela in odpel suknjič. Vrečo s soljo je previdno položil poleg sebe. Začudil se je, ko je začutil, kako mu razbija srce in se noče in noče umiriti. Legel je in ležal čisto mirno. Objela ga, je sladka dremavica. Glasovi ptičev, ki so cvrkulali nad drevjem, brenčanje drozbnih žuželk v nizki travi in veter, da ga je komaj čutil, vse to je bilo kot tiha pesem, ki mu božajoče lega na dušo in ga sladko vzne-
mirja. Divje streljanje, ki ga je dojel, kot bi mahoma vdrla voda čez jez, ga je prebudilo. Na sosednem hribu j e bilo. Prav tam preko je moral.
"Naši imajo borbo tamkaj," je odločil sam pri sebi. Ni prav vedel, ali naj krene, ali naj še malo počaka. V želodcu se je nekaj oglasilo zamolklo, a dovolj razločno, da je v trenutku občutil strastno željo po jedači. Šel je nekaj korakov proti, robu hriba, kjer se je nagnil na drugo stran. Pod seboj je zagledal dolgo vrsto oklopnih voz in tankov. Sedtl je in gledal. Lakota pa je bila zmeraj hujša. Kaj če bi šel do prvih hiš, je pomislil. Toda se ni mogel odločiti. Če bi pokusil malo soli? Potem bo žejen. Da, žejen! Kje bi neki mogel piti? Spomnil se je, da teče prav pod njim voda. Edina misel, ki ga je prevzela, ki se je razvijala v njem kot bolečina in žgoča želja z vsakim trenutkom stokrat mogočnejša, je bila: vode, vode.
Dva dni in dve noči je blodil. Srečno se je dvakrat napil vode, toda šel je, da bi čim prej dosegel cilj. Zadnji kos poti, ki je držala v precejšnjem ovinku do cilja, je bil Matija vesel in miren, čeprav močno zbit in zdelan. Ko je stopal skozi redek gozd je malo manjkalo, da ni
zašel prav v nemško kolono, ki je prodirala preko hriba. Počakal je in krenil na desno. Ovinek je bil še večji, toda pot je bila prosta. Še enkrat je prenočil, jutro ga je pripeljalo na cilj.
Oprezal je proti hosti na vrhu hriba, koder je komandant Blaž naznačil cilj. Zagledal je nekaj tov. Ležali so na tleh. Počasi se je prebil skozi grmovje in po celem prišel med tovariše.
"Hej, Matija!" so se vsi na-mah, presenečeni od nenavadnega obiska zganili.
"Kod si pa hodil? Lojze je dejal, da si že tamkaj v prvi zasedi padel," so mu klicali drug za drugim. Matiji pa je bilo lepo pri srcu in ni vedel, kaj bi dejal. Vprašal je:
"Kje pa so drugi?"
"Kakšni drugi? Saj nas je precej. Ne veš, kakšna borba je bila predvčerajšnjim! Obkolili so nas."
V hosti se je spet nekaj zganilo. Prišel je komandant Blaž. Z resnim obrazom je izpraševal zdaj tega, zdaj onega. Ko je zagledal Matijo, se je na glas začudil :
"Matija, kako pa si romal, da si srečno prišel?"
Matija se je vznemirjen ob vprašanju samo zganil, rekel pa ni nič. Pokazal je smer, od ko-
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
\
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
der je prišel. Obraz komandanta Blaža pa se je zresnil. Vprašal je Matijo:
"Kje pa je sol, ki smo ti jo dali?" Vprašal je iz gole šale in se držal resno kot komandant. Matija pa je vstal in se obrnil
ter postavil predse vrečo s soljo.
"Tukaj," je dejal in pogledal komandanta.
Komandanta je bilo sram in ni vedel, kaj naj odvrne. Čvrsto in iskreno je Matiji stisnil roko.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
ZEMLJA SE PREBUJA
(Nadaljevanje)
Tu je mislil, bi rastel kruh, lep kruh, in dovolj bi ga lahko bilo tudi za nas. Obdelali bi zemljo ^obro, da bi rodila. Ako rodi S^ofu, bi tudi nam, ki nas je •^osti in bi lahko obdelovali. Tri-•^cset let ni nikdar tako močno, neposredno mislil o zemlji; ves čas je bil prepričan, da je mo-Soče tudi tako živeti, čeprav v , ^Gdi. In trideset let je bil pre-Pi-ičan, da se na svetu ne moi^e
prav nič spremeniti. Z majhnim, prikritim obupom je vlekel svoje življenje dalje in si komaj upal pomisliti, da bi kdaj utegnilo biti lepo. Usoda je postavila človeka v blato in po blatu je treba gaziti do smrti, ker ni nikjer poti, da bi stopil nanjo. Trideset let je garal, toliko, kakor garajo vsi ti reveži, in vse samo, da so vsak dan sproti živeli. Nikdar pa ni mogel toliko garati, da bi lahko skrbel za leto dni naprej. Zemlja je šla mimo njega. Zdaj pa se je začela oglašati. Pred dvema letoma je bila
vojna, ampak Marko zdaj na vojno ni mislil, tudi ni mislil na svoja dva sinova, ki sta obležala na fronti, ni mislil na tretjega, ki se je nekje klatil. Tudi ni mislil na četrtega, ki je napravil v vasi revolucijo in potlej pobegnil. Tu je bila samo zemlja in tu je bil on s svojo družino, ki čaka, da bo življenje kdaj lepše.
Zemlja ga je klicala, kakor bi ga klical človek. Govorila je, skoraj kakor bi govorila njegova žena. In on je hodil po njej in sanjaril. Mislil je: kako lepo bi bilo, ko bi on tu oral, ko bi se vozil na to polje. Tu bi bil on gospodar. In tu bi delala njegova družina, kakor je videl delati druge ženske in otroke. Vsi bi se globoko sklanjali, poravnavali, tolkli grude, se zopet izte-govali, si brisali pot s čela in se vmes pogovarjali. On bi stal med njimi, ali pa bi si priganjal
krave, držal za ročice na plugu in obračal zemljo. In ko bi prišel na vratnice, bi zaustavil krave, privlekel bi pipo, sedel za trenutek na kolca pri plugu, si nažgal pipo in počasi^ izpustil dim iz ust.
Tam dalje bi delali drugi. Ampak Marko ne bi bil nič manj, kakor so drugi. On bi imel prav tolikšen kos. In potlej bi prišla žetev in potlej bi peljali k mlinu ter pripeljali nazaj moko. Žena bi se spravila in zamesila kruh iz njihovega znoja. Vsi bi čakali, kako kruh vzide, položili bi ga v peč, in čez dobro uro bi ga prinesli iz peči lepo pečenega, belega, poskusili bi in kruh bi bil tečen. Potem bi kruh vedno ležal na mizi in nihče ga ne bi nikomur odrekal, temveč bi si ga vsakdo lahko odrezal, kolikor bi ga hotel. Ne pa tako kakor zdaj, ko pazijo drug na drugega,










mm#



Doctors will tell you that love is as important to your baby as orange juice or fresh air.
But as the child grows older, the security born of affection isn't enough. He must also have the kind of security that money ; : : not riches, but money : ; ; can provide.
Too often, children grow up without the things they long for;:; the new toy, the nice suit, the hope of a college education. You can bet that their parents didn't plan for ihem to have to "do without." Often, they just didn't plan.
The only sure way to future security for your family is through regular saving. And there's never been as sure, safe, and easy a way of saving as buying U. S. Savings Bonds :;; regularly and automatically;
If you're on a payroll, join the Payroll Savings Plan. If you work for yourself, join the Bond-A-Month Plan at your bank. And in ten years, every $3 you've put aside will pay you a very welcome $4.

m
c6

ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
da ga ne bi kdo odnesel prevelik kos, zanj pa ne bi nič ostalo. Tako je bilo . . .
Zdelo se je, da bo opustil svoje delo in se bo poslej posvetil zemlji.
Doma so slej ko prej še dalje tolkli revščino in kuhali zelje, kakor je navada ali kaj drugega, kar spada na spored jedil pri revnih družinah. To o zemlji je bil samo še sen, ki ga je sanjal Marko Magdič in včasih o njem kaj povedal svoji ženi. Žena navadno na to ni rekla ničesar. O, njej bi že ugajalo, ako bi dobili zemljo, toda ona v to ni tako verjela kakor Marko.
V te sanje o zemlji se je nenadoma vrnila Ana iz mesta in prinesla drugega otroka. Ko je prišla s prvim, očeta ni bilo doma in ni mogel nič ugovarjati Tudi ozmerjati je ni mogel. Zna-
ša,! se je pred dejstvom. Ženi je sicer tu in tam kaj pogodrnjal, drugega pa se ni zgodilo. Nikdar pa ni mislil na to, da bo Ana prišla še z drugim otrokom.
Vzela je v naročje svojega prvega otroka, mu dala nekaj sladkarij, takisto je obdarila svoje majhne bratce in sestrice. Potem je prišla mati. Obstala je sredi sobe nekoliko začudena, da hči kar tako pride, ne da bi bila prej kaj sporočila.
"Viš jo," je dejala mati, ko si je nekoliko opomogla. "Kaj pa tebe tod nosi?"
"Tako," je odvrnila mirno Ana, ".otroka sem -prinesla."
"Kakšnega otroka?" se je začudila mati.
"No, otroka pač. Tam ga vendar ne morem imeti. Jaz delam ves dan in me ni doma. Če pa vzamem koga, da mi ga bo pazil, me bo več stalo, kot zaslužim."
Mati k temu ni rekla ničesar. Ozrla se je po deci, ki so žvečili sladkarije, potlej je šla po svojih opravkih, kakor da se ni nič zgodilo. Šele ko je drugič prišla v sobo, je dejala:
"Kako prav za prav misliš s svojimi otroki?"
(Dalje prlftodnjlC)
BIM
SECURITY
\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
21. septembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—. Nu, kaj bi, hčerkica ... -— je zašepetala in snela sveto podobo, — če si si tako umisli-la, Bog s teboj, pojdi . . .
Dun jaška se je ročno spustila na kolena. Iljinična jo je blagoslovila in rekla z drhtečim glasom;
S to sveto podobo je mene rajna mati blagoslavljala . . . Oh, ko bi te zdaj videl oče . . . Še veš, kaj bi rekel o tvojem prihodnjem ? Bog ve, kako mi je hudo ... — In molče se je obrnila in odšla v vežo.
Naj si je Miška še tako prizadeval, naj je še tako pregovarjal nevesto, naj se odpove poroki, toda trdovratno dekle je vztrajalo pri svojem. Miška se je moral s težkim srcem vdati. Na tihem je preklinjal vse na svetu in se pripravljal na poroko tako, kakor bi se pripravljal na smrt. Ponoči ju je oče Visa-rijon naskrivaj zvezal v prazni cerkvi. Po obredu je čestital mladima in spodbudno rekel:
—	Vidite, mladi sovjetski tovariš, kako je v življenju: lani ste svojeročno zažgali mojo hišo, jo tako rekoč zapisali plamenom, danes pa sem vas moral poročiti ... Ne pljuj, pravijo, v vodnjak, morebiti ti bo še prav prišel. Vendar pa sem vesel, v duši vesel, da ste se spreobrnili in stopili na pot cerkve Kristusove.
Tega pa Miška ni mogel več prenesti. Molčal je v cerkvi ves čas, se sramoval svoje nezna-čajnosti in se jezil sam nase, tedaj pa je grdito ošinil oponeslji-vega duhovna in šepeta je, da bi Dun jaška ne slišala, odvrnil:
—	Škoda, da si tedaj pobegnil iz vasi, če ne, bi te bil, vrag
dolgogrivi, s hišo vred za%al! Razumeš, kaj ?
Duhovnik je bil od presenečenja ves iz sebe, na gosto mežikal in srpel v Miška, ta pa je potegnil svojo mlado ženo za rokav in rezko rekel: "Pojdi-va!" Glasno je zaštorkljal z vojaškimi škornji in odšel proti, vratom.
Na tej klavrni svatovščini niso pili žganice, ne prepevali pesmi. Prohor Zikov, ki je bil pri svatbi za druga, je drugi dan dolgo pljuval in se pritoževal Aksinji:
— Nu, dekle, svatba pa že taka! Mihail je v cerkvi nekaj takega zabrusil duhovnu, da je starcu kar usta navskriž potegnilo! Za večerjo pa, kaj je bilo? Pečena kuretina in kislo mleko. Ko bi bila vsaj kapljico žganja ponudila, zlomka! To bi gledal Grigorij Pantelevič, kako mu sestrico zamož daje! . . . Za glavo bi se bil prijel! Nak, dekle, konec! Zdaj, po teh novih porokah že ne bom hodil! še na pasji gostiji, še tam je bolj veselo, tam si psi Vsaj malo v dlako drug drugemu skočijo, da je kaj hrupa, tukaj pa ne popivanja ne pretepanja, naj bodo, anatema, prekleti! Verjameš, tak sem pa že bil po tej svatovščini, da vso noč nisem zaspal, ležal sem in se čehljal, kakor, reci, bi mi kdo pest bolh pod srajco spustil ...
Od dneva, ko je Koševoj za-gospodaril pri Melehovlji domačiji, se je vse pri hiši spremenilo: v kratkem je popravil ograjo, prepeljal in zložil na gumno stepno seno in umetalno pokril ograbljeni stog; ko se je pripravljal na žetev, je na novo prenaredil sedež in platnici pri kosilnem stroju, skrbno očistil
g A
F% "* *
Ulmois Central Beauties Enjoy Banana F^Eti

M_».

kfi*
mmm
L".'



CHICAGO — "Yes, we have some bananas!" "Miss Illinois Central," Carol Bosworth (center), and antebellum hostesses Frances Hyland (left) and Shirley Rowan from that railroad's old New Orleans exhibit, sample fresh bananas in the Illinois Central's modem all-aluminum refrigerator car at the Railroad Fair. Rolling "ice-boxes" of the Illinois Central transport more bananas than those of any other railroad in 'America.	'
skedenj, razdrl staro vejevko in pošil konjsko vprego, ker je sam pri sebi sanjal, da bo zamenjal jarem voli za konja, in nekajkrat pravil Dunjaški: "Moramo si nabaviti konja. — Klavrna je vožnja s temi roga-timi polži." V shrambi je nekako mimogrede našel kablico be-leža in ultramarin in precej je sklenil pobarvati naoknice, sive od starosti. Melehovlji dom se je kar pomladil in pogledal v svet z živomodrimi. očesci oken.
Miška je pokazal, da je marljiv gospodar. Ne glede na bolezen je delal, ne da bi držal roke križema. Pri »vsaki stvari mu je pomagala Dunjaška.
V kratkih dneh zakonskega (življenja se je vidno polepšala in se nekako razširila v ramenih in kolkih. Nekaj novega je dobil izraz njenih oči, hoja, celo privada, kako si je popravljala lase. Izginila je poprej lastna ji okorna robatost . kretenj, otroška vihravost in razposajenost. Nasmihala se je, se umirila, gledala na moža z zaljubljenimi očmi in ni videla ničesar okrog sebe. Mlada sreča je zmeraj slepa . . .
Iljinična pa je sleherni dan ostreje in trpkeje čutila osamljenost, ki jo je prevzemala. Postala je odveč pri hiši, v kateri je preživela skoraj vse svoje življenje. Dunjaška in mož sta delala tako, kakor bi si prav z novega spletla svoje gnezdo. Z pjo se nista o ničemer posvetovala, nista je spraševala za privoljenje, kadar sta kaj namer-jala pri domu; nekako niti prijazne besede nista imela za sta-, rico. Samo kadar sta sedla za mizo, sta izmenjala z njo nekaj nepomembnih stavkov, pa je Iljinična spet ostala sama s svojimi grenkimi mislimi. Ni se veselila hčerine sreče in navzočnosti tujega moškega pri hiši — zet je bil namreč zanjo še zmeraj tujec — jo je morila. Samo življenje ji je postalo v breme. V enem letu je zgubila toliko ljudi, bližnjih svojemu srcu, zato je živela postarana in zagrenjena, strta od trpljenja. Mnogo gorja je morala okusiti, skoraj še preveč. Nič več ni imela moči, da bi se mu upirala, in živela je prežeta s praznover-no slutnjo, da bo smrt, ki se je navadila tako pogosto obiskati njihovo družino, še enkrat prestopila prag stare Melehovlje hiše. Ko se je Iljinična sprijaznila z Dunjaškino možitvijo, si je želela samo eno še: da bi dočakala Grigorija, mu izročila otroka, potem pa za zmeraj za-tisnila oči. V svojem dolgem in napornem življenju si je pritr-pela pravico do počitka.
Brez konca so se vlekli dolgi poletni dnevi. Vroče je žgalo sonce. Toda Iljinične niso več ugreli pripekajoči sončni žarki. Dolgo je posedala pred vrati, kar na soncu, negibna in brezbrižna za vse naokoli. To ni bila več nekdanja delavna in prizadevna gospodinja. Nič se ji ni dalo delati. Vse se ji je zdelo nepotrebno in mislila je, da je odveč in zanič, pa tudi moči ni imela, da bi se gnala kakor svoje dni. Dostikrat je ogledovala svoje roke, skažene od dolgoletnega (^ela, in v duhu govorila; "Preklicano so se nadelale moje roke . . . Čas je za po-čivanje . . . Naživela sem se in zdaj je dosti . . . Samo da bi še Grišenka dočakala ..."
Samo enkrat se je Iljinični vrnila, pa še takrat ne za dolgo, prejšnja življenska radost. Na poti iz trga je zavil k njim Prohor in že daleč zavpil:
—	Pijače pripravi, babica Iljinična!' Pismo od sina ti prinašam!
Starka je prebledela. Pismo se je v njenih možganih neizbežno povezalo z novo nesrečo. Ko pa je Prohor prebral kratko pismo, ki je do polovice vsebovalo pozdrave domačim in je bil samo na koncu v njem pripis glede tega, da bo on, Grigorij, poskrbel, da bo prišel jeseni na dopust, Iljinična dolgo ni mogla nič spregovoriti od veselja. Po rdečkastem obrazu, po globokih brazdah po licih so se ji usipale solze, drobne k^kor biseri. Sklonila je glavo, si'jih brisala z rokavom jopice' in z raskavo roko, a kar naprej so ji lile po obrazu, kapale. na predpasnik in ga kropile kakor gost in topel dež. Prohor tega ni imel nič kaj rad; kar prenašati ni mogel ženskih solz; zategadelj se ej mrgodil od neprikrite nataknjenosti in rekel:
—	Kaj pa te je prijelo, babica? Koliko pa imate ve ženske, te mokrote . . . Veseliti bi se morala, ne pa vekati. Nu, zdaj ^rem, zbogom! Prebito težko te gledam.
Iljinična se je mahoma domislila in ga zaustavila.
—	Za tako novico, ljubček ti moj . . . Kakšna pa sem res . . . Čakaj no, da ti postrežem , . . — je brez zveze zamrmrala in potegnila iz skrinje stekleničko žganja, ki jo je hranila že strašno dolgo.
Prohor je prisedel in si raz-gladil brke.
—	Ali pa boš srebnila z menoj na veselje? — je pobaral. In precej je strahoma pomislil: "Viš, pa me je'že spet vrag uščipnil za jezik! Naj se ga samo pritaknem, pa bo tistile pija-
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
F o R N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Bremenimo stare forneze na olje ali plin.
OfIESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396
PRODA SE
preša in mlin ter vso pripravo za stiskanje grozdja.
Drži % tone grozdja naenkrat. Pokličite po 5. uri popoldne.
IV 7796
JAGRI - LICENCE!!
Sezona lova na veverce je tu!
Pripravite se! Pri nas si lahko nabavite vsakovrstne potrebščine za lov. Krogle—mere 410-16g. 20 ga.—12 ga.
itd.
Zglasite se v naši trgovini in oglejte si našo izbero. Cene so zmerne.
St. Clair Hardware
7014 ST. CLAIR AVE.
ali pokličite UT 1-0926

'-V
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
čice samo še za duh ..."
Iljinična je odklonila. Pazno je zganila pismo, ga zataknila za sveto podobo, pa ga je spet vzela, ker se je očividno premislila, ga podržala v rokah, ga potisnila za nedrije in ga krepko prižela na srce.
Ko se je Dunjaška vrnila s polja, je dolgo brala pismo, se potem zasmejala in zavzdihnila:
—	Oh, ko bi že skoraj prišel! Že tako, mama, niste več sebi podobni.
Iljinična ji je ljubosumno vzela pismo, ga spet spravila za nedri, se smejala, pogledala hčer s priprtimi iskrečimi se očmi in rekla:
—	O meni že vrabci čivkajo, kakšna sem, ampak vidiš, moj najmlajši se je le spomnil matere ! Kako ti piše! Z očetovim imenom je Iljhiično počastil . . Spoštljivo pozdravljam, piše, ljubo mamo In še draga otroka, pa tudi nate ni pozabil . . . Nu, kaj se pa smejiš? Prismoda si, Dunjaška, prava prismoda!
—	Tak daj no, mama, še za-smejati se ne smem! Kam pa ste namenjeni ?
—	Na zeljnik pojdem, krompirja nakopljem.
—	Jaz sama sem mislila iti jutri, mar bi ostali doma. Zdaj
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
se pritožujete, da ste bolni, zdaj pa se spet z delom silite.
—	Ne pojdem . . . Vesela sem, rada bi bila malo sama, — je priznala Iljinična in se mladeni-ško urno pokrila z ruto.
Gredoč na zeljnik je zavila k Aksinji, spočetka zastran lepšega spregovorila o drugih rečeh, potem pa potegnila pismo.
—	Pisemce je poslal naš, mater je razveselil, obeta, da bo prišel domov na dopust. Poglej, soseda, preberi, jaz bom pa še enkrat poslušala.
Posihmal je morala Aksinja pogosto prebirati to pismo. Iljinična je prihajala k nji zvečer,, prinašala skrbno v rutico zavito rumeno ovojko in vzdihuje prosila:
—	Preberi, Aksinjuška, nekaj mi danes tako na srcu leži in v sanjah sem ga videla majhnega, takega, ko je še v šolo hodil . .
Sčasoma so se črke, napisane s tintnim svinčnikom, zalile in marsikatere besede sploh ni bilo mogoče prebrati, toda Aksinji to ni delalo težav: tako pogosto je brala pismo, da se ga je naučila na pamet. In potem, ko se je tenki papir že spremenil v cunjo, je Aksinja brez' zatika-
HISA NAPRODAJ
Za eno družino na Saranac Rd. 3 spalnice. Znotraj in zunaj vse popravljeno. Gorkola na plin.
Cena samp _____ ______ $7,800
Imamo naprodaj mnogo drugih hiš za eno ali dve družini. Pokličite
COLLINWOOD REALTY
15813 WATERLOO RD. KE 1934
PEGGY'S OPEN KITCHEN
ZDAJ POD NOVIM VODSTVOM "Če vaša žena ne zna kuhati—imejto jo za ljubico in pridite na kosilo k
PEGGY'S OPEN KITCHEN"
554 EAST 152nd STREET
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in fazne druge prilike. Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W
EKSTRA POSEBNE CENE
POPRAVILA NA FORI^EZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FOHNEZ, CEV, DIMNIK $^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
FA 6516
'Dobro znani za dobro delo' POSLUGA ŠIROM MESTA
FA 6516
nja povedala vse pismo do zadnje vrstice.
Čez štirinajst dni se je Iljinična slabo počutila. Dunjaška je bila zaposlena z mlačvijo in Iljinična je ni marala trgati od dela, sama pa vendar ni mogla kuhati.
—	Danes ne bom vstala. Boš že kako sama opravila, — je prosila hčer.
—	Kaj pa vas boli, mama?
Iljinična je pogledala gube na svoji stari jopici in odgovorila, ne da bi dvignila oči:
—	Vse me boli . . . Kakor da bi bila vsa do kraja pretepena. Za mlada se je včasih tvoj rajnki oče ujezil in me je začel biti ... In pesti je imel kakor iz železa ... Po ves teden sem ležala kakor mrtva. Vidi, tako je tudi zdaj: vsa sem razboljena, kakor bi bila premlačena . • •
—	Kaj, ko bi Mihaila poslali po dohtarja?
—	Po kaj mi pa bo, bom, že kako vstala.
(Dalje prihodnjič)
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
24x24 (glass siz«) complete, installed
There's never been a buy like ALSCO THRIFTY. It cosfs so much lew. does so much more! Its lifetime aluminum seals out weather perfectly, pefmanently. Prevents colds. Save* on fuel. Pays for itself in savings. PHone for details.
No Money Down 36 Months to Pay
ALSCO Inc. HE 2222
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
v zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
VABILO
na proslavo 30-l8tnice Slovenskega Doma na Holmes Ave.
v soboto, 24. septembra
PLES V ZGORNJI DVORANI
LOU TREBAR ORCHESTRA
VSTOPNINA 75c
.k ,	14:	oo	, mm jl ^___ob 3. popoldne različni program;
V nCClCllO« iuO« SCDLCITlbFSI kakor godba, petje, čarovnije iN ^ l	| f lm ldruge šaljive predstave. po pb®'
GRAMU BANKET V ZGORNJI DVORANL PO BANKETU, PLES V OBEH DVORANAH. PETE SOKACH-HABAT ORCHESTRA. VSTOPNINA ZA BANKET $2.00, SAMO ZA PLES 75c.	Vas vljudno vabi ODBOR
/