Ali hočete razpor? V zadnjem času opazujemo na Spodnjem Štajerskem gibanje nekih »liberalcev brez prvakov«, ki meri očitno na razpor med štajerskimi Slovenci. Njih glasilo je Se sedaj »Slovenski Narod«. Dne 8. jan. je bila čitati v tem listu brzojavka iz Celja: »Živela narodna napredna ideja, kličejo danes spodnještajerski naprednjaki, grede zadnjikrat v volilni boj za usiljene jim klerikalne kandidate!« To je bilo torej pred volitvami v kmetskih skupinah. Dne 9. jan. pa čitamo naslednjo brzojavko istotako iz Celja: »Včeraj smo Se klerikalno volili. Odslej pa nikdar več. Živela kranjska napredna stranka, k i nam je vzgled. Napredni kranjski poslanci, zastopajte tudi Stajerske naprednjake!« To je vendar dovolj odkritosrčen govor. Razpor toraj hočejo, kakor ga imajo na Kranjskem. Dobro! Nimamo sicer proroškega pogleda v bodočnost, a vendar nam je možno, da podamo tem »liberalcem brez prvakov« že danes bilanco za prva leta po razporu. Razpor na Spodnjem Štajerskem bi imel strašne posledice za spodnještajerske Slovence. Nepregledno število občinskih odborov palo bi zopet v nemčurske ali nemžke roke. Okrajni zastopi bi bili vsi brez izjeme izgubljeni. Vsled tega bi izgubili gotovo oba deželnozborska mandata v mariborskem okraju, nadalje ljutomerskega in kmalu tudi ptujskega in slo- venjegraSkega. Istotako bi nam bil izgubljen državnozborski mandat za mariborski okraj, a ptujskega bi ne mogli delj časa obdržati. V mestnih skupinah je zmaga slovenskega kandidata za državni zbor pri razporu nemogoča. Kako bi naše šolstvo in narodno gospodarstvo občutilo razpor, tega si človek niti ne upa misliti. To vedo ali bi vsaj morali vedeti tudi oni temni »liberalci brez prvakov«. Vkljub temu jim je kranjska napredna stranka vzgled! Seveda »liberalcem brez prvakov« ni za blaginje naroda, ampak niim je le za osebne koristi, postali bi radi »prvaki«. Če pri tetn tudi narod umre, kaj niim do tega, njim je kranjska napredna stranka vzgled. Tudi celjska »Domovina« je v zadnjem času začela ubirati strune, kakor da bi ji bila kranjska napredna stranka vzgled. Napadati je začela ves duhovniški stan, ne morda radi tega, ker bi se naša duhovščina izneverila programu složnih štajerskih Slovencev, ampak iz malenkostnega vzroka, ker duhovščina po svoji večini ni hotela podpirati kandidature lastnika »Domovine«, gospoda Hribarja. To so osebni momenti prav po vzgledu »kranjske napredne stranke«. Očita se naSi duhovSčini pri teh napadih najbolj, da je neki gospodstva — željna. Resnica pa je, da }e naša duhovščina s posvetnimi rodoljubi hodila v vseh političnih vprašanjih dosedaj vedno roko v roki. Da pa pri celjskem zborovanju ni hotela potegniti z >zaupniki našega naroda« kakor je bil Dolinar in druge neznane osebe, se ne bo nikdar kesala. Nepošteno pa je, ako se naši duhovščini vedno prinaša kot dokaz za gospodstvaželjnost oni cilat iz Ijubljanskega »Slovenca«: »Proti volji duhovnikov se na Spodnjem Štajerskem ne sme nič zgoditi«. Naš list, kot glasilo katoliško-narodne struje, je takoj, ko je bil objavljen oni stavek, pisal: »Nikakor se ne strinjamo z razlago onega stavka: ,Proti volji duhovščine . . .' N a š e stališče je, da k at o 1 i S k a n a 6 e 1 a morajo vladati in zmagovati v politiki, ne pa kak stan, naj si bo kateri si koli. . .« Za poštene 1 j u d i je pač dovolj, ako se taka izjava pove enkrat. No mi smo jo danes ponovili. Ali bo sedaj mir?