Iz seje banovlnskega sveta Naše šolstvo in prosveta. Na zasedanju banovinskega sveta je bila 7. februarja na vrsti razprava o proračunu za prosvetni oddelek. Načelnik prosvetnega oddelka S. prof. Breznik je uvodoma podal strokovno poročilo o proisvetnih razmerah v dravski banovini, katerega bistvene stvari podajamo v naslednjem. Prosvetne razmere v drav. banovini so se v preteklem letu razvijale pod vtisom gospodarske depresije in pod vplivom nezadostnih sredstev, ki &o jih nudili prosvetni upravi državni, banovinski in občinski proračuni. Težkoče so obstojale predivsem v velikem pomanjkanju učnih moči. Na vseh šolah ie primainjkovalo 572 učiteljev, dalje učilnic, ki jih še danes primanjkuje 1064, učil, kar je pripisovati neurejenim gospodarskim razme- ram, občin&kim odborom in obubožanosti prcbivalistva. Velik napredek pa je bilo zaznambvati v pogledu učiteljskih namestitev. Statistika šol je naslednja. V d. b. je bilo 1. dec. 1934 860 narodnih šol (ena za gluhoneme, ena za slepe, 2 za manj nadarjeno deco, ena manjšimska šola in 13 zasebnih šol. Poleg omenjenih inarodnih šol iimamo še 12 gospodinjskih, 53 zabavišč in 13 zavetišč. Vse narodne šole imajo 3808 razredov s 4092 učnimi osebami (1549 — 38% moških in 2543 — 62% ženskih). Šole je obiskovalo 182.009 otrok (91.599 dečkov, 90.410 deklic). To je povprečno 47 na en razred. Otroci so bili po narodnosti 178.555 Jugoslovanov, 2641 Nerncev. 621 Madžarov, 192 druge narodnosti. — Meščanskib šol je 41 (33 državne, 8 zasdbnih). Razredov je 193. Učencev 3391, učenk 3011, škupaj 6402 učenca. Zasebne meščanske sole so imele 1286 učenk. Srednjih šol je 16. Vse so osemrazrednc, le ena je štirirazredma (Murska Sobota). Razredov je 209, učencev 9185 (6454 moških, 2731 žensk). Učnih moči 353. Obe državni učiteljski šoli v banovini imata lctos šc 145 učencev in 259 učcnk, skupno 404 v 15 razredih. Prvega in drugega razreda ni. Prvi razred bo treba vsekakor otvoriti s prihodn.jim šolskim letom. Na učiteljskih šolah poučuje 42 učnih moči. Na državnih srcdnjih in učiteljskih šolah jo torej 411 učnih moči (338 moških, 73 ženske). Gledališča, knjižnice, Ljudska univerza. V dravski banovini imamo poleg narodnih glcdališč v Ljubljani in Mariboru še Celjski studio, Šentjakobski odbr v Ljubljani, oder Narodnc čitalnice v Kranju in Dramatično društvo v Ptuju. Nabena banovina nima tako razvitih knjižnic, kakor naša. Javnih knjižnic je 2068 (za odrasle 139, šolskih 130, društvenih 432, za učiteljc in profesorje 641, knjižnAc sreskih učit. društev 28, za otroke v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah 698). Vso knjižnice, z všteto državno študijsko kniižnico v Ljubljani, imajo 1,138.000 knjig (leta 1912 — 102.000). Velikega pomena za razvoj ljudske prosvete so tudi ljudske univerze. Po vseh večjih krajih se prirejajo preuavanja. Naše easopisje se močno širi. V slovenskem jeziku izhaja 9 dnevnikov (4 doma, 5 v Ameriki), 33 tedniki, 147 mesečnikov, 25 revij letnih, 17 brcz določenega časa. V Italiji in pretežno v Avstriji je naš tisk popolnoma zatrt. Dalje imamo 19 več ali manj literarnih revij, 18 mladinskih revij (Sokolska »Naša radost« z naklado 13.000 in> »Naš rod« z naklado 21.800 izvodov). Glasbeno živl.jenje pri nas je silno živahno. Samostojnih pevskih in glasbenih društev štejemo 353|. Važno izobraževalno kulturno in nacionalno nalogo vrši naša radijska postaja v Ljubljani, kamor je prištevati tudi šolski radio. Sokolstvo je štelo 22.859 članov, 8484 člain.ic, moškega naraščaja 2856, ženskega 2054, moške dece 9072,_ ženske dcce 8578. — Pomladek Rdečega križa je organiziran na 270 šolah in šteje 21.464 člane, Pomladek Jadranske straže pa ima na 651 šolah 65.135 članov. ^ Najbalj aktualen pa je bil za učitcljstvo drugi del razprave, v katerem je načelnik Sprofcsor Breznik naznačil naloge v bodočem letu. Glavna skrb prosvetnega oddelka bo, da se številčno spopolni učiteljstvo. Otvoriti bo treba nove razrede, saj je v 250 razredih število otrok daleko nad dopustnim številom (65!). Prosvetni oddelpk >bo delal fia tem. da se otvori v Ljubljani in Mariboru zopet prvi razred za moški učiteljski naraščaj, ker se že sedaj čuti močno pomanjkanje moških učnih moči. Učiteljskih abiturientk jc brez službe 353. Na učiteljiščih jih je še 404. Prav zanimive so bile pripombe h gornjemu poročilu, ki so jih podali gospodje svetniki, kateri so izrazili, kot zastopniki naroda, predvsem njegove prosvetne potrebe. Tako se je opozarjalo prodvsem na nezadcstna število šolskih zgradb v črnomeljskem srezu. Priporočalo se je, da naj se na učiteljišče spre.jmejo tudi absolventi meščanskih šol, ker na ta način bodo naše šole laže dobile dotok učnih moči z dežele. Mariboru naj se da pred-nost pri otvoritvi prvega letnika učiteljišča. Izrazilo se je mnenje, da ni oportuno zapirati vstopa na učiteljišče deklicam, ker mnoge ne gredo na učitel.jišče radi tega, da bi postale učiteljice, temveč da dobe splošno izobrazbo. O delu učiteljstva so bile izrečene mnoge pohvale. Na enorazrednice naj pridejo moške učne moči in ne mlada dekleta. Uvedejo naj se enotni učni načrti in opusti brezplodno eksperimentiranje. Na pripombo govornikov je podal pojas.njlo namcstnik bana dr. Pirkmajer. Uvodoma je govorill g. namestnik o delu in požrtvovalnosti učiteljstva. Pridružil se je številnim pohvalam svo.jih predgovornikov in sam izrekel pohvalo in priznanje, ker mu je posebno draga ugotovitev, da vrši učiteljstvo v težavnih razmerah svojo nalogo vzorno. Učiteljstvo je našlo pot do narodove duše; zlasti se je na deželi tesno približalo našemu kmetu ter se uspešno posveča tudi kmetijskemu pouku. Na predloge ipredgovornikov je g. namestnik bana izjavil, da bo storila banska uprava vse, kolikor bo pač mogla z danfani sredstvi v danih razmerah. Za šolska poslopja so po zakonu dolžne skrbeti občine. Nastavljanje učiteljstva bi bilo ilahko smotrnejše, če bi se odločanje preneslo iz centrale na banovinske samouiprave. V naši banovini je bilo 500 mest praznih, a nastaviti ni bilo mogoče nikogar, ker niso bila dana sredstva na razpolago. Šele z redukcijami draginjskih doklaid je bila dana možnost za 466 novih postavljcn.j. Kar se tiče zopetno otvoritve prvih letnikov na ženskih učiteljiščih, je treba pripomniti, da je še 680 ženskih moči brez službe. Od 4000 učiteljev jih stanuje komaj 90 izven služber.iega kraja. Poročilo o naših prasvetnih razmerah, podano na letošnjem zasedanju banskega sveta, nam daje dokaj jasen pregled o našem šolstvu, tako z dobre, kakor tudi s slabe strani. Vkljub temu, da je naše šolstvo na prvi stopnji v državi, vendarle so hibe, ki jim bo treba posvetiti v prihod-nosti vso pozornost. V našem šolstvu so še vedno stvari, ki jih bo treba rešiti v najkrajšem času, alii pa bomo morali utrpoti občutno škodo. Res je to, da je gospodarska stiska in z njo v zvezi nezadostna sredstva, vžgala v iniašo prasveto svoj zgoči pečat, toda to ne sme biti dokončen izgovor na poti k zboljšanju in izpopolnjevanju prosvete. V teh težkih časih je treba paziti prcdvsem na to, da se reši ono, kar je našemu ljudstvu za njegovo bodočnost in obstoj najpotrebnejše, najnujiP.ejše, neizpodbitno, to je njegovo šolstvo. Omenimo samo to, da man.jka našim šolam 1064 učilnic. da pride povprečno na en razred 47 učencev. V 250 razredih je število otrok nad po zakonu dopustnim številom, to je v enem oddelku nad 65 učencev. Po poročilu g. namestnika bana je še 680 ženskih učnih moči brez zaposlitve. Vprašanje otvoritve prvega razreda učiteljskih šol postaja vedno bolj pereče. Itd. K vsemu temu pač nj treba komentarja. Poudarimo naj samo: Naše učiteljstvo vrši vkliub težkim razmeram svojo nalogo vzorno. Našlo je pot do narodove duše; zlastj na deželi se je tesno ptibližalo našemu kmetu ter se uspešno posveča tudi kmetijskemu pouku. Po vseh teh ugotovitvah lahko iznesemo željo vse«a učiteljstva. da ie treba porabiti vsa razpoložliiva sredstva, da bo naša popolna prosveta — naš resničnl pono s !