URN_NBN_SI_DOC-LNSVS6YV

Bogo Komelj: Sto let javnega knjiž­ ničarstva v Novem mestu 1865—1965. Referat na posvetovanju in občnem zboru Društva bibliotekarjev Sloveni­ je v Novem mestu ob 600-letnici No­ vega mesta in 20-letnici osvoboditve v dneh 8. in 9. oktobra 1965. [Novo me­ sto] 1965. 49 str. 4°. cikl. Avtor, upravnik študijske knjižni­ ce v Novem mestu od njene ustano­ vitve in že od dijaških let aktivno po­ vezan s knjižničarstvom v Novem me­ stu, podaja v svojem obširnem pre­ gledu še več kakor naslov pove. Če­ prav je poudarek na javnem knjižni­ čarstvu v Novem mestu samem, ome­ nja krajše tudi javne knjižnice zunaj mesta, v vsem nekdanjem novome­ škem okraju ter knjižnice internega značaja v mestu in v vsej Dolenjski. V kategorijo internih knjižnic spada­ jo v Novem mestu knjižnici cerkvenih ustanov, frančiškanska — najstarejša — in kapiteljska, gimnazijska knjiž­ nica in druge šolske knjižnice ter grajske knjižnice novomeškega okra­ ja, v kategorijo javnih knjižnic pa ljudske knjižnice tega okraja. Pravi začetek javnega knjižničar­ stva prinaša leto 1865 z ustanovitvijo knjižnice Narodne čitalnice v Novem mestu, z glavno nalogo preskrbeti svo­ jim članom pa tudi nečlanom sloven­ sko branje. Leta 1907 je postala javna. Razvijala se je ugodno, posebno pod knjižničarjem Josipom Germom, ki je poskrbel tudi za notranjo ureditev, pridobila je dragoceno knjižnico Edvarda Volčiča, po 1910 pa je začela hirati. Prva svetovna vojna jo je oško­ dovala s selitvami, potem pa se je za­ čela pripravljati tiha likvidacija Na­ rodne čitalnice, ki se 1925 razpusti in zapušča svoje premoženje, z njim tudi knjižnico, društvu Sokol v Novem me­ stu. Kot javna knjižnica Sokola se začenja 1925 nova doba. V začetku, do 1934, samo neka neljuba dediščina Na­ rodne čitalnice, potem pa doživi nov razmah, dobiva inventarne knjige, nov prostor, novo opremo, novo ureditev (po formatu in numerus currens). V drugi svetovni vojni jo poskušajo Ita­ lijani porabiti za svoj Doppolavoro, po kapitulaciji Italije sledi vdor Nem­ cev in Mongolov. Slednji sicer ne vzamejo knjig, zato pa drugi iz od­ prte knjižnice raznašajo, le drobci se morejo rešiti. Poleg te glavne javne knjižnice je delovala od leta 1929 Javna jubilejna železničarska knjižnica, ki je doživela podobno usodo: pri bombardiranju Novega mesta v septembru 1943 je v njeni bližini padla bomba odtrgala vrata in iz odprte knjižnice so ljudje odnašali knjige. Le majhni ostanki so se rešili. Tako je vojna uničila obe javni knjižnici Novega mesta, zgorele pa so Okrajna učiteljska knjižnica, knjižnice osnovne in meščanske šole, trpela je kapiteljska in nekoliko tudi gimnazij­ ska knjižnica, bogate grajske knjiž­ nice pa so bile med vojno uničene ali pa pri preselitvi graščakov že prej 136