Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Po zraku trči vso. polno govoric. Nekaterim je grof TaalTc bola:i in si žuli pokoja; drugiin pa se dozdeva, da še ima dovolj moči za nove volilvc. Pravi se namreč, da vlada krnalu razpusti državni zbor ter razpiše nove volitve. Pri njih pa hoče dobili večino poslancev za-se, kajti to čuti, da s trinožno večino ne gre dalje. Kaj je na teli govoricah resnioe? Pičlo nialo, brž ld loliko, da si razne stranke žclijo zanosljivih zaveznikov, naj že bode za ali proti vladi. — GrofTiialTe se je z Dtinaja povrnil nazaj na svojo grašeino Nalžov ter se vrno na Dunaj še le dne 18. avgusta. o eosarjevem rojstnem dnevu. Dotlej toroj oslane vse pri starem in še brž ludi na dalje. Geško. Mladočohi ne vedo, kaj naj poenejo; za splošnjo volilno pravico so delavci okoli mest, zoper njo morajo biti pa kinctje in češki kinelje so žo na nekalerih krajili izrekli svoje mnenje zoper tako novotarijo in so lako obsodili tiste mladočeške poslanee, ki se ženejo za-njo. Sicer pa je vse le govorieenje in še vlada brž ne misli na preosnovo volilnili poslav. Štajarsko. Ze sedem tednov leže sekovski knezoškof, dr. Zwerger na snirt bolni; na ozdravljenje ni voč upanja. — Za Lipnico in sosednje trge ,j<> Ireba voliti drž. poslanca; ponuja se volileem doscdanji poslanec Morre in pa »baron« Pistor iz Šentilja v SIov. goricab. Ko bi niož tako popolnem izginil iz naših krajev, želeli bi mu, da si ga naši Neinei izbero za poslanca: mi bi z njim ničesac ne zgubili, oni pa bi ničesar ne pridobili. Koroško. Po gostem jim v naši sosednji deželi toča pobije polje in ker dežela sploh ninia veliko polja, zadene uboge kmetovalce ta uinia še teni liuje. Zayarovali pa se zoper škodo po toči stane veliko in od tod prihaja, da se le malo knietov zavaruje in tem večja nevolja, če potem toča pridc! »Mir« priporoča vslcd tega naj se okraji zavarujejo rned seboj! Misel je dobra in preložko ne bode izpeljati jo, ako je- Ie za to dobra volja. Kranjsko. Odkar je baron Hein dcžclni predsednik, cika vlada jako na ncinško stran, ali ne vselej srečno. Tako jc urednik vladinoga glasila postal hud Nemec, dr. Noi'-, toda pravi se. da je že toliko neuinnosli spravil na svitlo, da jc poslalo nje oelo baronu Heinu prevcč. — V Kainniku se je osnovalo »slov. planinsko društvo«; ali ono je pravo za pravo le podružnica enacega društva v Ljubljani. 1'riniorsko. V Gorici so laški dečaki jako drzni, kedar jili je več skupaj in prav radi napadejo Slovenca. Mcstno redarstvo pa drži neki z onitni dečaki, ms prašajoč, kdo je kriv pretepa. — Mostni zastop^v Trstu gospodari, da se Bog usinili! Letos bode za ¦/„ inilj. treba novih dolgov in največ denarja se izdaja za nepolrebne rcči n. pr. laški* vsporednice na Ijudskib šolab v slov. okolici! Hrvaško. Rodoljubi imajo v tej deželi hude dneve, vlada skorej. da jiin prepovcduje že dihanjo. V Makarski so holeli napraviti labor, zborovanje pod liiilini neboni, toda vlada jim ni dopuslila. Ali pa ti se ona boji za zdravje čvrstih Hrvatov! Ogorsko. Judje silijo vlado vedno naprej v pogubljivo brezverstvo; ker pa hiša velikašev, gosposka hiša državnega zbora, ne vleče z vlado, zato hoče ona sedaj le-lo prenoviti t. j. več novih udov, največ kalvincev in judov spraviti va-njo. Ljudstvo pa je previdno dovolje, da se upira taki prenovitvi in tudi po mestih čutijo, kako nevarno bi bilo, če še judje dobijo v državi večjo inoč. Vunanje države. Rim. Nekaj časa so liberalci, posebno avstrijski, znali veliko »o sovraštvu« papeža Leona XIII. do tripclalijance in so gnali velik tnišč o njem, kedar so si bili v strahu, da krene vlada nu stran konservativcev. Sedaj ni več stralui in bliskoma jim sv. oče niso več tisti sovražnik tripelalijance. Ne niara, da so jej še prijatelj! Italija. Dnes ae začne posvetovanje o bankah v scnalu in ker se vlada boji. da pade naurt poslave pod klop, mora celo kralj [Iinborlo priti v Riin, da ji poinaga, rešiti tega spačka o bankali. Znano je namreč, da vlada prikriva »velike goljulo« pri teb bankab; nekaj manjših pa je poklicala preil sodnijo. »Veliki« goljufi pa so neki prav blizo vlade. Francija. Kakor je znano, je sedanja republika popolnem v oblasti framasonov; vsled tega je velika pregroba, če kdo ne Ijubi fannasonov, anipak odkriva, kakor je prav, njih hudobije. To je storil nek škot in kar h krati je imel več tožb zavoljo tega, vendar na zadnjo je najvišja sodni.ia škola oprostila in tožbe mora plačati traniiisonstvo. Škoda pu je, da isLa sudnija ni djala franiaaonstva sedaj na tožnjo klop, uzroka za to bi ji ne bilo treba dolgo iskati. Največje hudobije se godijo v iinenu, če že ne po naročilu framasonov. Anglija. Vlada si prizadeva sodaj v(;liko, da dobi nomškega cesarja za-se in kakor jo podoba, nagiblje se on precej na zvezo nemškega cesarstva z angleško državo. Gesa pač ne stori slrah pred francosko in rusko zvezo! Nemčija. Stari Bismarck še vedno no da mirii in kjer more, tam so znese nad sedanjini kancolarjem, grofom Gaprivijem in s tetn nad cesarjem aatniin. Sedaj oslro graja, da Gaprivi išee podpore tudi pri Angležih, čoš, da ti niso zvesti zavezniki. To je sieer resnica, loda ali je bila nemška -država kedaj bolja nasproti naži državi ? Rusija. \/. te države v lein lednu ni poročil, da bi nas zanimaiV. Kar se bore v raznili listih o njej, poscbno o poljskih deželab, Lo je očitno — raoa, izinišljena izgola za to, da se v listu prost.r izpolni. Resnica jo le loliko, da ruska vlada poljakili katolikov ni vesela. Bolgarija. Molropolit Klimont jo obsojen na čas življeje v ječo, toda knez ga tioiie pomilostiti —- v zapor v tem satnoslanu, v katerein so ga že dos-Ioj držali. Mogoče je že, da je Kliment bil prevcč na strani Ru- sije, toda tohka ni njegova pregreha, da mu vzamejo »luč dneva«. Srbija. Naj se dene prejšnje ministerstvo na tožnjo klop, to je sicer skupščina vsprejela, ali sedanja vlada ne dovoli, da ministre denejo v zapor, kakor želi večina skupščine. Ako se drži skupščina svojega sklepa, hoče sedanje ministerstvo vzeti slovo in prav stori. Da so bili prejšnji ministri domoljubi, tega njim ne more nihče odreči: če so pa predaleč segli v tem, no to še ni tolika pregreha! Turčija. Vendar je sultan odpustil khediveja Abbas-paša v domovino, v Egipet. Njega so potem v Aleksandriji posebno navdušeno vsprejeli. Ali je bilo za to uzroka? Doslej še ne vemo, kaj je opravil v Carigradu. A m e r i k a. V južni Ameriki še nastaja vselej usfaja za ustajo in Ijudje ne morejo priti do miru. Sreča je samo, da se navadni kmetovalci in rokodelci na deželi ne izmenijo veliko za to, kar se počenja v mestih; sicer pa bi šlo vse križem in nastali bi lahko hudi časi. — V Chicagu je neka tovarna, ki je klala na tisoče svinj ter razpošiljala meso na vse strani, prevrgla in svinjsko meso je vsled tega ondi izgubilo blizo vso ceno.