Dolenjske Xovictî ix-lmjajo vsnk petek; ako : : je ta dan jiniiinik, (lan poprej. : : Cena jini jc za ceiu hito (olI aprila do aprila} K, za pol luta 1K. Naroc.nina za Nemčijo, Bomiio in druj^e evropske itrzave ztia>a îi-ôO K, za Ameriko ■t-óO K. List ill ()||;;iasi se i>]!ifiij(;jo naprej. Vse (ioiiise, iiaroèiiiiio in «zniiiiiia spi'ejeiiia tiskarna J. Krajec nasi. Dolenjskim junakom v spomin. Ker ste objavile, drage Novice, sjio-menico že za več iiašili ožjili rojakov, sprejmite v svoj predal šc nastopne vrstice o dveli vrlili našili junakili, katerima je tetda zibelkti na Adamovem i)n Vel. Lašěali. Tam domnje spoštovana Cenetova rodbijia, ena panoga, ki je daja slovenskemu svctn dva vrla sinova Štefana in Jvana Podboj. Še ni bila starišein zaceljena prva rana, ki jo je nai'edila smrt prvega sina, že jim je dospela diiiga prcti-esljiva vest, da je padel tudi drugi in edini sin. Štefan Podboj je bil rojen L 1881. .Bistro glavico so stariši poslali v šolo v Ljiibljati«, kjer je dovršil /.odliOnim v-ipeliom gimnazijo. Na dunajskem vseiiéilišřii je položil vse izpite za imifesiiro. Snpliral je najprej na 1. drž, giiiinaziji v Ljubljani, potem ]ia je prišel v Celovec, kjer je bil zdaj že jieto leto c. kr. giiiiii, profesor kot naslednik vrloznanega pi-ol'. dr. .Takobii Sketa. Med celovškimi rodoljubi bil je prof. Podboj z(!lo čislan, ker so v njem spoznali jeklen, kršianski značaj in dobili ilelav-nega, odličnega sotnidnika. V koledarju diužbe sv. Moliorja 1. 1911 je kaj zanimivo popisal življenje svojega strica, ki je nazadnje župnikoval v naših Toplicah, lïokojnega duhovnega svetnika Janeza Poiiboja, kiitei-i je sklenil svoje trudoljubivo življenje v kamUjski bolnici in bil k večnemu počitku prepeljan v svoj l'ojstni kraj v Ribnico. Ko je družba sv. IMoImrja sklenila izdali za ljudstvo Jurčičevega „Desetega brata", je prof. Pudboju naročila prireditev za tisk. Ob izbruhu vojsko nioj-al je prof. Podboj učiteljsko stolico zamenjati z mečem. Bil je priravcati nered in veliko razbur-jejije. Ruske oblasti zelo nasilno postopajo. Strah pred ovaduhi povzroča v Varšavi mnogo hišnih preiskav. Dan za dtievom se izvršujejo obsoJlie vojaškega sodišča in tudi nagli sod inui bogato žetev. Čc je kaka oseba le količkaj sumljiva, jo dajo takoj zapreti. A'' nekem varšavskem predmestju so odkrili celo tajno zalogo streliva, i'ozaprli so 30 oseb iz dotičnoga predmestja. Naša armada porazila južno rusko krilo pri Limanovi. — Naši prodrli preko Karpatov in zopet zasedli Novi Sandec, Grybow, Gorlioe in Zmigrod, Dunaj, 10. decembi'a. Uradno se razglaša: V bitki v zabodni (ïaliciji je bilo južno rusko krilo včeraj jiri Limanovi poraženo in prisiljeno k umikanju. Zasledovanje sovražnikovo je uvedeno. Vsi di ugi imjiadi na našo ostalo fi'oiiio so se ravno tako, kot v iircjšiijili diieb ponesi'ečili. Naše preko Karpatov prodrle sile so v večkradiili bojili zopet energičtio zasledovale sovražnika. Poiioldne smo vzeli Novi Sanrične vsak čas, 24 cm havbice so že posegle v boj. Vojna Črta se razteza ob celi gorski črti do južnih Vogez. Nemci so zavzeli celo pobočje Vogcz do blizu francoske meje in nekatere francoske postojanke pri Dammerkirchnu. Obstreljevanje Lampernissa. „Times" poi-očajo iz Severne Francije: Ob obstreljevanju Lampernissa. zahodtm od Dix-niuidna, so zadele cerkev tri ali štii-i granate. Francoski oddelek v cerkvi jc izgubil 40 mož. Več vojakov je bilo ranjenih. S pšico usmrceni general. Herolin, 10 dec. Generalni major \>l Meyer bavarske armade se je ravno vsedel v avlo, ko ga jc zadela pšica, ki jo je vi'gel iz višine neki francoski letalec. Pšica je pro-di'la čelado in so je zadrla globoko v glavo nesi'ečnega častnika, ki je bil takoj mrtev. Nemci obstreljujejo Armentieres in Fournes. Pailz, 1 3. dec. ( Kor, U]-.} ,,Temps" poi'oča, da iNetnci od (j. decembra nadalje zopet silovito obsti'1'ljujejo Armentieres. „]\lat in"|ioroča,da»d)slreljuj('jot.udi Fournes. Avstrijske motorske baterije. Graški listi poi'očajo: V boju za jioplavljeim ozeudje. sc poslužujejo Nemci dolge roke, ki sega skoi'aj do mesta Calais in deli v nepriča- kovanih trenutkih udarce. Roko tvorijo avstro-ogrskc motorske batiirije, ki so bombardirale Fournes. Top je bil oddaljen vsaj 10 angleških milj in je stal kje med Ostende in Roulersom. Preselitev francoske vlade v Pariz. List „Liberte" poroča; Če se ne zgodi kaj posebnega, se vrnejo s svojimi tajniki in s svojim osobjem vsi juinistri v Pariz. V mestu Bordeaux ostane le vojni minister, in še ta kakih osem dni, ker vojno ministrstvo vedno posluje in preselitev poslovanja ne sme prekiniti. Naše motorske baterije pod Reimsom. Dunajska „Reldispost" poroča: Iz Pariza se poroča, da Nemci še vedno obstreljujejo Reims in Fourties. Oblegovahu\ armada uporablja nekaj časa avstro-ogrske motorske baterije. 1'rancoski napadi, da bi obe mesti oprostili nemškega obstreljevanja, so ostali brezuspešni. Na južnem bojišču. Prekinjene zveze med srbskimi divizijami. „Kambana" poroča iz Niša: Zveza med timoško in med divizijo iz Šumadije je prekinjena. Šumadijska divizija je odrezana, ker korakajo avstrijske čete neprestano naprej, TimoŠka divizija se je umaknila proti bolgarski meji. Šiimadijska divizija je popolnotua osamljena. Boigai'ska vlada je odposlala na mejo brzostrelne baterije, strojne puško Íii več peliotnih bataljonov, da zabrani Srbom pi'estop na bolgarska tla. Ukazala je, da morajo i'az-orožiti in prijeti si'bske vojake, ki jih dobe na bolgarskih tleh. Avstrijski letalec metal bombe na Cetinje in na Lovčen. Dunaj, 11. decembra. Avstrijski letalec je metal bombe na Cetinje na poslopje ruskega poslaništva in na prestolouaslednikovo vilo. Ena oseba je bila ubita. Nato je letalec od})lid proti Kotoru in med potjo metal bombe na utrdbe na Lovčenu. Srbi ojačeni s petimi ruskimi polki. „Frankfurter Zeitung" poroča: Sj'bsko armado je ojačilo pet ruskih polkov, ki so se 27. oktobra odpeljali iz Arbaugelska in ki so se priiieljali iiii). novetiibra v Bar. Med potjo so še nadaljni ruski pomožni transporti. Srbska ojačenja med Arangjelovcem in Gornjim Milanovcem. Vojaški sotrudnik graške „Tagespost" piše, da so v uai'avuo in umetno močtiili postojankah med Arangjelovcem in Gornjim Milauovcetn dobili Srbi okoli ."lO.OOO mož luv pomoč. Srbija dobiva topove in streljivo skozi Grško. V Zoliji trde, da so pripeljali novembra 32 novih topov in zabojev sti'eljiva v Solun. Orožje je namenjeno Srbiji. Nakladali so je gi-ški vojaki. Prepeljali so je v Sko]dje. Nemci in Francozi skupno obhajajo svoj goâ. Ogrski ministrski predsedtiik grof Tisza je govoril pred nekaterimi dtu.-vi v klubu svoje stianke in je pripovedoval o nekatei'ih zanimivih j'ečeh, ki jih je izvedel v ncm.škem glavnem stanu. Tisza je govoril o ucpreračunljivem razpoloženju razbui'ljivih Francozov, katero posebno liotrjuje naslednji dogodek: Jîilo je v gorovju Argonen ]io nekem zelo vročem boju. Ko se je približala noč. se je, kakor po navadi, of^enj tarn ill tnkaj vstavil. Med ^tam" in „tukaj" ni posebno vulike razdalje. Sovi'ažtii okopi so oddaljeni drug od drugega le kakih 80 korakov, Ivar naenkrat so iz neniŠkega okojia dvignili v zi-ak neko talilo ter Francoze ojiozorili na-njo s klici. Na tabli so bile /a])isaiie te-le besede: „Naš polkovnik ima danes svoj god. Mi svojega poveljnika zelo ljubimo in hi radi slavili njegov imendan. Jladi tega prosimo za pi-eniiije do prihodnjega dnc.'^ Knialii nato se je i>rikazala tudi v francoskem okopu taida z ]iapÍsom : „I'rcniirje do jutranje zore dovoljeno." V nemškem okopu se je začelo veselo življenje. Pesmi so donele, pi'aziiile se vinske steklenice, govori se glasili, korajžni vojaki so klicali: „Hura!" ter l)loskali z rokami, ilazijotoženje je bilo i/,honio. Kav naenkrat pa je nekdo na robu nemškega okopa zaklical: „Halo, halo!" Nemci so radovedno pogledali iz okopov in v splošno začudenje so opazili Francoze, ki so gledali v okoj). 1'rišii so, da hi slavili z Nemci vred polkovnikovo godovanje. A Francozi tiiso prišli pi'aznili rok. Prinesli so seboj ŠNJiieťía íraiícoska vina, stnodke in kavo. Nemci so Francoze s]n'e-jeli s tovariškimi čutili in izvain-edno |n'i-jaznostjo. Povahili so jih, naj pridejo v nemški okop. Francoze so Nemci posadili ob mi/.ali na častna mesta. Oboji so bili celo noč med seboj ])i'av židaiic volje. Še-le, ko je napočila jutranja zora, so se ločili. Pi'emirje je bilo ]iri kraju. Fi'ancozi so se dvignili. Isto so storili tudi Nemci, Drug di'Mgemu so se piiklonili ter se s pi-ijazniiiii liesedaiiii razšli. Francozi .so sc poizguhili v svojo okope in čez pet ]iiinut se je boj zopiit znova iJi-ičel. Torej tudi ljuheziijivi in vljudni znajo hiti Francozi in N(;mci med seboj. Velikodušen ruski častnik. v kfvavi bitki pri Uavaruski je obležal tia bojišču težko i'anjeti pešec 24. avsti ijskega domohi'. jiošpolka, Z največjim napoi-otii svojih moči se je še privlekel (io nekega gi'movja in je tamkaj zaspal, zakopavši pod svojo glavo d^ iiar, ki ga je imel pi'i sehi, 75 K, Naenkrat ga je m;kdo stresel, da se je pi'elnidil. Zagledal je pred sehoj kozaka, ki mu je že iz-praztiil ži'pe in vzel tudi zakopatii denar. Ratijeuec, se je hranil in začela sta se rovati. Mrn]) je. pi'iklical nisktiga kozaške-^^a častnika, ki je vprašal, zakaj da gre. Častnik je kmalu spoznai položaj in je odločno pozval kozaka, naj vrne ranjencu, kar mu je vzel. Ki;r pa kozak ni hotel uliogati, je éa.stnik, ne da hi rekel še kako hii.sedo, pohigiiil svojo pištolo, itstndil kozaka in lasttioi'oéno nato izročil j'anjencu, kar mu j(! odvzel pobírej k{)zak. Kmalu nato. ko so se Riisi umaknili, so naSIi saniletni vojaki ranjenca in ga odtiesli na oiM'ozališće. ri-ejieljan jo bil pozneje na Dunaj v bolnico, kjei' je ))ovedal svoj dogodek zdravnikom in strežnicam. Turški orožniki vlomili v laški konzulat. Kim, 1 1. decembra. „Agenzia Stefani" poi'oča: Y ihjčí na 11. novembra so številni otonuinski orožniki s silo vdrli v britanski konzulat v Modaidah, da hi prijeli angleškega konzula, ki je pa jiohegnil v bližnji italijanski konzulat na ta način, da je, skočil čez zid, ki loČi terasi obeh konzulatov. Otoiiianski orožniki so nato vdi'li v italijanski konzulaf., oddali tiekaj strelov, o čemer je bil eti kavas ranjen, nato so se pa polastili angleškega konzula. A'est o tem dogoilku je dospela eri-tiejski vladi 20. novembra, in sice)' jo je si)oroČil mdii italijanslii pai'uik. Nato se je odposlala italijaitska vojna ladja „Giu-liano", ki je dosiiela v ITodaidah dne decembra. Potom radiotelegraiiČnega ajia-rata na „Giuliiuui"so dospela jjrva direktna naznanila voditelja italijanskega konzulata Cecchija. Brzojavna zveza v llodaidah je še vedno prekinjena. Ukrenile so se odredbe, ki omogočijo, da bo Oecclii stopil v zvezo z vlado, italijanska vlada je takoj, ko je zvedela za dogodke, dala italijanskemu poslatiištvn primerna navodila, da sc doseže zadostno zadoščenje. Dne 16. decembra ob treh i)opoludne so zapeli kapiteljski zvonovi ter pošiljali glas bližnji vavtovaški župniji, da se vrača vanjo njen diihovni jiastir Janko ZakrajŠček, a zdaj zadnjikrat k večnejiiu počitku. /župnik Zakrajšček je že pred veČ tedni iskal pomoči v bolnici čč. usmiljenih bratov v Kandiji, a zdravniki so spoznali, da zanj ni več zdravila. Cnteč svoje pe-Šanje je župnik vložil prošnjo za vpokojitev — a že 1 f). decembra prot i jut rn se je oglasila smi-tna dekla ter ga rešila vseh nadalj-nih skrbi. Župnik Zakrajšček je bil I'ojen na Blokah IřJ. oktobra I SGtí. Po dovršeni gitiinaziji si je izbral duhovniški poklic ter bil v mašnika jiosvečen dne 19. julija 1B90. Poslan je bil za kaiielana v Metliko, kjer se je s svojim milim značajem takoj ])riljubil belokranjskim Ternikoni, ki ga imajo še zdaj v blagem spomiiin. Od tam je še! kapelanovat v àmai'je pod Ljubljano. Ko je bila 1'ai'a Vavtavas izjn'aznjena, je 1. 18fl7 novomeški kapitelj kot. patron pre-zentiral g. daiiko Zakrajšček za župnika, ki je od tedaj skozi 17 let vodil to važno župnijo z vso vnemo skrbiiega duhovnega Ifastirja. Vsled svojega tiiirnega značaja je bil ])ritjuhljen pri vseh, ki so prišli z njim v dotiko. Ko je bilo trel)a tudi iia našem Dolenjskem nasproti stojiiti meiilerini nai-od-njaštvn, ki je pod blestečimi frazami le preveč širilo puhli liiii'ralizem tudi med prijirosto verno ljudstvo, bil je Zakrajšček med ])rvitiii soti'udniki Jiove živahne oi'ga-nizacije na izobraževalnem in narodno-gosjiodarskem ])olju. Ih'anihiica in [losojil-nica v Kandiji ga šteje med svoje ustanovitelje. Ostal jej je odbornik kako desetletje, dok je za svojo žiipnijo z oiulotiiimi somišljeniki osnoval lastno posojihiico. Da in se med žu])ljani bolj razšiiilo iinipenenjc po dobrem čtivn in ljudstvo imelo tudi p]-imerno zabavo, je ustanovil izobraževalno društvo, kjer je skrbel za poučna predavanja. Dijaška kuhinja v Novem mestu je imela v njem zvestiiga podpornika. ■— Za „Dohinjske Novice" je bil Zakrajšček vedno vnet in uprav v njťígoveui župiiisču se je porodila misel, da jih je trol)a vzdržati in zmii'aj bolj razširjati. Ko so letos zopet začele izhajati kot tednik, si)omiiil se jih je z večjim dai'om vedoČ. da brez žrtev ne dosežemo večjega uspeha. — Kot somišljenik S. L. S. je jiovsod posegel v boj, kjei- je bilo treba naspi'otniku pre-])rečiti dostop med dobro ljudstvo. V veliki šmiludsko-stopiški občini je bil do zadnje volilne dobi;, ko se je kandidaturi od])o-vedai, mnogoletni odhornik. Pil državnih in deželnozboi'skih volitvah je bil izktišen voditelj svojega oddelka tatu na razjiotju ob Krki. ]je malo zakrknencev ni hotelo poslušati njegovega očetovskega glasu misleč, da nj(igova miloha vse pozabi, vse ])renese. Župniku Zaki'ajŠčeku je bila piû sreu lepota hiše Božje. Pj-ed leti je dal jtre-noviti farno cerkev, znotraj jo je preslikal s ])rav okusnimi barvami. Nove orgije lepo povzdigujejo službo Božjo. Notranje ilu-hovno življenje faratiov je ))renavljal s sv. uiisijonom, duh. vajami, Marijino družbo itd. Dober pastir svojim ovčicani. Prezgodaj si se ločil izme.d nas, pogrešali te bodo jtrijatelji in rod(djtibi. A tolaži luis misel, da si že prejel ])lačilo zvestega služabnika. Blagi Janko, počivaj v miru! Turška vojska. Osvojitev mesta Casablatice. O za- vzetjti ('asahlance se iz Carigrada še poroča: b'rancozi so ob napadu izgubili 700 mrtvih in ranjencev. Bežati so morali tako tiitro, da so pustili dve bati^riji iti veliko strojnih i)UŠk. Zasledovani in vrženi so bili iz Tundše. Zdaj se vojskujejo (10. t. m.) pri Marakcsn. — „Frankf. Žeitiiitg" pa poroča od švicarske meje: Francoska cenzura potlači od 7. t. m. naprej vsako časnikarsko poročilo iz Maroka. Mokko zasedli Atigleži. „Pesti Hirlap" poroča iz Milana: Angleži so dne 27. novembra obstreljevali in zasedli Jlokko. Mesto Mokka leži ob lidečem titorju v Jemenu; turški vilajet Tais. Mesto leži 75 km severno od Bab el Mandeha in je znano kot izvozno in'istanišče izvistne kave. Preprečeno rusko izkrcanje pri Ba-tumu. Carigrad, 10. decembra. Turški glavni stan objavlja: Včei-aj so poskusiti Rusi pod varstvom vojnih ladij pii Ooniji južno od Batuma izkrcati Čete, da napadejo Turke na krilu. Izkrcani ruski oddelki so bili pi'isiijeni, da so se umaknili. Uusi so izgubili veliko ljudi. Turki so vzeli Kusom dva topova. Dunaj, 11. decembra. „Rcich]J0st" poi'oča iz Carigrada, da je Batnm od 'J'nrkov iiopolnoma obkoljen. Batutn obkoljen. Carigrad, 11. dec. Zavzetje Kede je nov korak na poti k obkolitvi Batuma. Turške čete so zasedle vse višine in pi'elaze okoli Batuma. Ktiske zveze med gornjim in siiodnjim delom do-litie Adžara so [u'erezane. Poizkusi Rusov, da bi izkrcali svoje Čete južno od Batunui, se niso ])osrečili; ponesi'ećil se je tudi poizkus, da bi i)ri.šli na pomoč obkoljenim ruskim četam. V ta namen od])oslani oddelki ruske kavaleiije in artiljerije so morali z velikimi izgubami pobegniti. Sveta^ vojska se širi. Teheran, 11. decendnii. Šejk Kerbetov, poglavar šijitske sekte, je proglasil sveto vojsko. Mofiamedanci zasedli Hartum. Carigrad, 12. decemtji'a. Řejka v Darťuru in Koroiloťanu sta se dvignila proti Angleški in z 20.000 vojaki zaseília llartnm, glavno mesto Sudana. Senusi prekoračili egiptovsko mejo. Carigrad, 12. deeemiira. Prednje čete Se-nnsov so iirekoi-ačile egi])tovsko mejo. Turško brodovje obstreljevalo Baium. Cai'igi'ad, 1 2. decetubra. (Kor.urad.) „Agence Ottomane" poroča z dne 11. t. m.: Turško brodovje je včeraj obstreljevalo Batum in okolico in s tem odgovoiilo na rusko trditev, da je Orno morje očiščeno turških ladij in da sta bojni ladji „Ya-vonr" in „:\lidilli" nesjiosobni za boj. V za nas ugodni bitki pri Beirn, o kateri se je poročalo včeraj so imeli Uusi DJO inrtvih in več ranjenih. Trdnjava Varšava. Kt rategični pomen Varšave je v tem, da tvori ta trdnjava Varšava na levem in pi'edmestje Praga na desnem bregu Visle ■— dvojni juostni branik na Visli, ki j(! najpomemlniejša sti'at.egićna in taktična ovii'a Rusko-Poljske. Kdor je lastnik te trdnjave, ta je gospodar vai-nih pre-iiodov čez Vislo. Yar.Šava jia je tudi važna kot središče prometnih zvez. Tz notranjosti Uiisije vodijo v Varšavo tri dvoj-not.irne železnice in tudi na zahod gre več dvojnotiridli zeleznic. Poleg tega pa je Varšava tudi centnnn raznih cest. Končno se i)a ne sme podcenjevati tudi moralnega pomena zavzetja Varšave, saj A^aršava ni samo prestolica poljskega kraljestva, temveč tudi največje poljsko mesto. — Po končani ])oljskÍ vstaji je sezidal luski car Nikolaj I 1. 1832 Aleksandrovo ntnlbo, ki je obvladala mesto. Njena današnja vojaška veljava pa je malenkostna. Pred to ntnlbo je še šest predutit, ki so sezidane za lo))ničarsko obraml)o. Današnji trdnjavski jjas pa je bil sezidan v letili 18B3 do 188B, ki j)a je bil pozneje še mnogokrat izpopolnjen. Pas sestoji iz več ntrdbenih del in meddel, ki so oddaljena od Varšave pet do šest kilometrov, od mostov o—i) km, njih medsebojna oddaljenost pa znaša 4 kilometre. L. 1886 so začeli z dograditvijo trdnjavskega centra, ki obstoji danes iz 5 glavnih del, 3 nieddcl in zveznih črt. (ilavna dela imajo dvojni nasip (nižji za inlianterijo in višji za ar-tilerijo), lu'ecejšnjc višine in z mnogimi votlinami. Jarki so deloma suhi, deloma pa nai)olnjeni z vodo. Zvezne črte so utrjene. ('elotni obseg trdnjave znaša 47 km in sicer 29 na levem în 18 na desnem bregu Visle. Število topov se navaja s 1400 topovi. L. 1908 se je nameravalo znova ojačiti utrdbe Varšave. Zgradili so nov pas forov, ki je za 3—5 km pomaknjen naprej. Poleg tega pa je bilo tudi določeno, da se izpopolnijo vse prejšnje utrdbe. V koliko so se i)a te namene tudi izvršile, pa je neztiano. Najbrže pa ne bi mogla Varšava dolgo kljubovati sovražniku. Razglas C. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 7. decembra 1914, št. 34.721, o določitvi najvišjih cen za veliko trgovino z žitom in moko. Izvršujoč ministrsko naredbo z dne 28. novembra 1914, drž. zak. št. 325, se določajo na Kranjskem za veliko trgovino nastopne najvišje cene: A. Za žito. Za 1 meterski stot pšenice s 76 kg hektoliterske teže K 41'50. Za 1 meterski stot rži s 70 kg hektoliterske teže K 33-o(), Za 1 meterski stot ječmena K 30 80. Za 1 meterski stot koi'uze, izvzemši činkvatitin in biilo koruzo, naravno suhe ali nmetno l)osušene K 25TjO. Ako je teža hektolitra pšetiice večja ali manjša kot 7G kg, se zviša, oziroma zniža spredaj določena najvišja cena pri vsakem ceiem kilogi'amu hektoliterske teže za 20 vinarjev. — Pri rži, ako je liekto-liter težji ali lažji nego 70 kg, se zviša, ozii'oma zíiiža najvišja cena ])ri vsakem celetii kilograunt za 15 vinarjev od nie-terskega stota. To zvišanje \n znižanje pa ne nastopi preko 3 kg večje, oziroma manjše teže. B, Za moko. Pšenični zdrob in tina pšenična tiioka za peko K GO'oO od meterskega stota. Pšenična moka za kuho K G5'35 od me-tei'skega stota. Pšenična moka za kruh K 48*70 od meterskega stota. Pšenična enotna moka K 50-65 od meterskega stota. Užena moka K 45'35 od meterskega stota. Ječmenova moka K 48 (>0 od lueterskega stota. Koruzna moka K 37 od nietr. stota. Te ccne sc razitmejo za kraj pogodbene dobave brez vreče proti plačilu v gotovini (netto per Kassa). Najvišjo cene za v zmislu 3 do 5 ministrske naredbe zdne 28.novembra 1914, drž. zak. št. 324, iz spi'cdaj navedenih vrst moke napravljene mešane moke se izračunajo po odstotnem razmerju posameznih vrst moke, ki so se porabile za zmes. Te najvišje cene veljajo od 10. decembra 1914 naprej. G. kr. deželni predsednik: __Baron Schwarz s. r. DomaČe in tuje novice. 7 Župnik Janko Zakrajšček je bil dne 16. decembra ])opoldan ob 3. uri V mrtvašnici nsmiljenili bi'atov cerkveno blagoslovljen in potem pi'epeljaii v Vavto-vas. Mnogo voz spoštovanih župljanov je spremljalo z venci ozalšaim krsto, katero je ob[iajal kot častna straža oddelek \iniformirane jiožarne hrambe. Pri blagoslovu so bili navzoči kanonik Žlogar, dežj poslanec in župan Zurc, p. pi'ijor iti vcČ drugih znancev. Dne 17. dccenibra ob 10. uri jo bil sloviisi.'ti [}ogreb v Vavlivasi. Sprevoda su je itdeležilii šolska mladež s svojitn p. ii. iičitcJjstvoiii, Maiijitia družba z /asiavo, občinski zastop, ])ožariia bi'anilia, i/obražc-valno društvo in mnogo ljudstva i/ vse okolicc. Društva so nosila tudi krasne vciice z lulanostninii napisi do|)rečastitt.'g'aumrlegi). Pred krsto je šlo iiij. gj^r duhovnili soln-atov s ]). II, g. în'ostom novonjeSkim, ki je v nagovoru oiucnjaUlelovanje jrokojnega župnika po Srcu Jezusovem ter vej'nike ginil do sol/,. IVi pogrebu smo opazili g. dež. poslanca in župana Zurca, sol nadzornika Lavtižarja in vec drugih gg. od blizo in daleÈ. In tako zdaj duhovni pastir Janko počiva incd svojimi ovčicanii. Naj mu sveti večna luč! Osmina po umrlem gosp. župniku J. Zakrajšćku bo v torek, 22. decembra v Valti vasi ob 9. uri. Župniji Vavtavas je upraviteljem imenovan č. g. Franc Kerline, mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. Dar. Mesto venca na krsto č. gosp. Janku Zakrajšček je izročila hranilnica in i)osojiliiica za Kandijo in okolico za božićnico vojakom in bolnikom pri usmiljenih bi'atih 30 kron, ker je bil i)okojni gospod župnik njen soustanovitelj in mnogoletni odbornik. Padel jo na severnem bojišču Franc Kotar, pismonoša iz Kandijc. Svoji ženi je pogosto dopisoval z bojnega polja, da je zdi'av. Due 7. t. in. je pa prišla brzojavka, da je Kotar od šrapnela zadet «mrl. llmi'1 je častne smrti za domovino in tako ])rejel venec mučeniŠtva. Sodnik Kralj nI padel, Vesti o smrti sodnika Kralja se ne potrjujejo. Naspi'otno je bil poročevalec te novice v naŠ list sam napačno informiran. Vest o smrti dr. Jos. Podobnika še ni itotijena. 1'oročila o njegovi smi'ii se naslanjajo le na govorico. Na severnem bojišču je padel Jožef Kovačič iz Cegeliiice, 17. pp., baje 8. sept, pj'i tirodeku. Umrl je na Dobravei pri Št. Jerneju 90 letni starček Radovan. Udeležil se je vojne na Laškem pod generalom Radecki. V miru počivaj, blaga duŠa ! Za ranjene vojake v bolnici Usniilj. bratov v Kandiji so dai-ovali : Ó. g. žuiinik Vovko iz Řt. T'etra sodček vina; l'avna-teljstvo kmet. Šole na (irmu suhe češplje iu povidel; di'. Gorjani, Rnprčvrh, knjige. Umrl je v deželni liolniei v i.jubljani posestnik in trgovec v Predgradu pri Starem trgu v Beli Ki'ajini g. Peter Majerle, bivši kandidat narodno-naprcdne stranke, star 51; let. Nesreče. Jančar Franc iz Potovrha je peljal domu listje. Med potom se voz prevrne in pade na njega. Zlomil si je levo nogo, — Količ Anton, hlapec pri župaiHi v Cimomljii, jc iu'1 vožnji lilodov padei z voza in si zlomil desno nogo. — Ivana Kaporca iz A'^elkega Gabra je poklical nekdo zvečer iz liiŠe soseda, pri katerem je bil na obisku, termu iz sovraštva zadal precejšno rano na obrazu, — Šolski učenec Alojzij Hi'ovat Iz Rateža je vtaknil roko preblizu v slatiioreznico. Pretrgalo In premečkalo mu je prst. Vsi se nahajajo v bolnici v Kandiji. Trobentice za Božič. Naše uredništvo je sprejelo te dni nepričakovano božično darilo. GdĆ, učiteljica Félicita Poljšak na Suhoi-ju nam je poslala šopek trobentie in priložila pismo s sledečo vsebino: „i'ar dni še in Božič je tu! A glej čudo! — Moji otročički mali, prinesli so mi danes več takih šopkov razcvetenib ti'obentlc, katerih en šopek pošljem tudi „Slavnemu uredništvu Dol. Nov," A nI to junaško, da te drobne glavice se ne zmenijo za usodo, ki jim preti, temveč pogumno, ne-iiistrašeno odpirajo oČi in gledajo ponosno v božji svet! — Ponosno y — da, — ker tudi one revicc bi rade krasile jirsi hi'abrih vojakov, kateri se pogumno borijo za svojo milo dotnovliio, za svojega ljubega pre-svitlega vladarja Franc Jožefa Prvega ! Slava „Njenui !" našim vojakom, pa dal ljubi lîog moč in zdravje, da čimprcje izvi'še častno svoje delo! (Jospodični učiteljici se za poslano darilo prisrčno zahvaljujemo. Vpoklic črnovojnikov od I. 1877. do 1872. na Hrvaškem. Zagrebški listi jirl-občujejo naslednji poziv mestnega načel-stva;. „Oi imvojniŠki obvezane! pododdelka li, rojeni leta 1877. do vključno leta 1872., brez ozira na pristojnost, ki stanujejo v področju mesta Zagreh, to je vsi tisti, ki so !)ili bodisi potom rednega nabora, bodisi potom Jiadpregleda za orožje nesposobni spoznani, se imajo dne 9, decembra t. 1. brezpogojtio in pod pretnjo postavnih jiosledic javiti jiri mestnem na-čelstvu od 8. ure zjutraj do G. ure zvečer. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pi'ičelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten In nejiretrgan popis datiašnjih bojev, poleg tega bo pa jiodalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik in vojnili dogodkov, katerih niso pi'inesH časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na i'az-polago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vi'iiejo iz bojišč, saj boiio ])oi)isani v knjigi boji, katerih so se sami vdeležili In ki so jim živo v spominu. Casoitisi se jiogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja (JO vin., četrtletno ((i zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej. Veliki snežni viharji v Ameriki. Iz Amerike poročajo : Pri nas smo občutili že hude snežne viharje, ki so divjali z brzino (iO milj na uro In so začasno ustavili ves promet po jezerih, Teiiiiierahira je padla in sneg je pobelil liribe In idan, Avstrijski narednik ter ruski častnik. Štabni narednik L. 1, 33. jmšpolka je bil poslan na poizvedovanje. IMala četa jc korakala pol ure, ko zagleda pred seboj rusko poizvedovalno čelo. Ruski častnik ni zapazil naših, ker so se skrili za skale. Ko se jim je približal ruski častnik, poskočijo naši vojaki in ga razoi'ožijo. Narednik je slekel ruskega častnika in oblekel njegovo obleko, nato se je pa pi'ibližal ruski četi In ji z roko kazal, da naj uni slede. Rusi so ga ubogali, naši so jih pa, bilo jih jc 80, obkolili in vjeli. Rusi se niso uiiirali. Denar vojnim vjetnikom v Srbiji in na Ruskem se pošilja poštnine prosto pri vsakem poštnem uradu. Internacionalna nakaznica se izpolni tako: Na odrezkn se na spi'ednji strani zapiše, kakor po navadi, kdo pošilja, na zadnji strani oil-rezka, komu se pošilja, kjer pa se po navadi naredi naslov, tisto izpolni pošta. Atentat na grškega ministrskega predsednika. Solija, 11. dec. „Utro" javlja, da je v Atenah nekdo trikrat strtiljal na grškega ministrskega predsednika, ki pa ni ranjen. Atentator je pobegnil. Velikansk požar v Ameriki. New-York. Vse najirave Edisona In Comp. je uničil velik požar. Škoda znaša pet milijonov dolarjev. Kdino poslojjje, ki so ga rešili, je laboratorij z dragimi znanstvenimi in-šti'iinienti, ki ga je Edison sani nadzoroval. Pravijo, da jii požar nastal vsted eksplozije. Edison, ki je bil pri i)0Žaru navzoč, je dejal, da bo začel z zidanjem takoj prihodnji dan. Kako morejo priti ranjenci v domačo oskrbo? Oddaja ranjencev v domačo oskrbo je vezana na pogoj, da pridejo ranjenci v dobro oskrbo. Tako prošnjo je treba nasloviti na posadkino bolnico, v kateri leži ranjencc, in pri tem navesti leto in kraj rojstva, dalje bolezen ali rano, [U'i-bližno dobo zdravljenja in končno kraj, kjer se bo mudil ranjenec za časa zdravljenja. Poleg tega mora prosilec v pi'ošnji izrecno izjaviti, da hoče prevzeti bolnika ali ranjenca v svojo oski'bo in da skrbi za njegovo stanovanje, oskrbo in zdraviliško ponmč. Ta prošnja mora biti jiotrjena od žujianstva in okrajnega glavarstva, da ima i)rosiiec dovolj sredstev za domačo oskrbo ranjenca. V splošnem pa morejo priti v domačo oskrbo le taki, o katerih je dvomljivo, da bodo še zmožni za boj, nikdar pa taki, ki ozdravijo v kratkem |)opolnoma. Prepoved plačil Rusiji. Li adtia „ Wiener Zeitung" objavlja odredbo skupnega ministrstva z dne 14. dccembra, ki prepoveduje plačila v Rusijo. Turki pošljejo naši armadi dva milijona ovojev tobaka. List Terdšnmanl-i-Hakkikafc poroča, da namerava otomanski deželni obrambni odbor poslati naši in nemški armadi kot darila dva milijona ovojev tobaka. Iz St. Paula, Minn, poroča dne 15. novembra slovenski vojak, da ondotni naši ljudje željno iiričakujcjo slovenskih časnikov, ki zdaj že bolj redno dohajajo čez morje. Zanima jih zelo usoda avstrijskih vojakov, ki tako hrabro žrtvujejo kri za svojo domovino. — Tuili ondi so v cerkvi pobirali za „lindeči križ". Darovali so 1'ojaki po par dolarjev, in celo tudi tisti, ki se iie mislijo več vrniti v Avstrijo, staro domovino. — Nastopil je precej mraz, a še brez snega. Nadvojvoda Friderik povišan za maršala. Dunaj, 1 o. decetnbra, (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Po Najvišjem naročilu jc jirinescl včeraj načelnik vojaške pisarne Njegovega Veličanstva, general pehote baron pl. Bolfras Njegovi C. in kr. Visokosti gospodu nadvojvodi Frideriku Najvišje lastnoročno pismo, s katerim se imenuje višji poveljnik armade za feldiiiaršala. Amerikansko božično darilo ubogim sirotam padlih vojakov. Za božično obdaritev ubogih sirot v vseh vojskujočih se di'žavalt je tozadevni odbor v Združenih državah odposlal neko amerikansko bojno ladjo v (íenovo z blagom, vredno 10 mlilijonov krmi. Jjadja, ki se je že izkrcala na Angleškem, je došla v Marseille in jo v torek dne H. t. m. pričakujejo v Genovi, kjer Izkrca Avstriji in Nemčiji namenjene darove v juihllžni vrednosti dveh milijonov kron. Za spi'ejeiii te ladje so v nedeljo zvečer odpot.ovali v imenu vojnega ])omoŽnega nradq notranjega ministrstva dr, lidvai'd princ IJechtenstein, za ogrsko deželno vojno pomožno komisijo [ta poslanec .lulij pl. Pekar. Tudi Nemčija bo v Genovi zastopana. Iz Genove se odpošljejo darovi po Železnici na Dunaj, oziroma v Budimpešto. Darilo amerikanskih otrok za Kranjsko. Amerikanski oti'oci so nabrali božičnih daril za uboge sirote padlih vojakov. Te dni je, kakor poroča „Slovenčev" podlistek, prišla posebna ladja v Genovo in oddala za avstrijske otroke daril v vrednosti dveh milijonov kron. 'J'a darila so prišla okoli 15, decen*iira na Dunaj, odkoder se bodo razdelila po posameznih deželah. Ivo pridejo darila za našo deželo v Ljubljaiu), se bodo iz centrale v ijjubljani razdelita. Deželni odbor je razposlal na vse žuime in županske urade okrožtiieo s jiozivom, da takoj javijo dež. odboru, koliko potrebnih i[i rcvniii otrok sirot padlih vojakov je v dotični občini. Vsi ti ui-adi se tudi iiotom časoitisja prosijo, da to Činipreje store, da ne bodo revne sirote prikrajšane. Najnovejša poročila. Na Srbskem. Vsled potrebnega umak-njcnja našega desnega krila na jugu so naše čete iziiraznile. lie Igra d ; naša armada se pripravlja za nove 0[)eracije, Rusi se umikajo na celi črti. V Ga- hciji na južnem Poljskem se Rusi povsod umikajo, liobnija je zopet naša. severni Poljski so Nemci imiiredovali In ujeli 30O0 liusov. Naše čez tvariiate prodrle Čete so ] 2. in 1 3. t. m. ujele '.>000 Rusov. Naši so vjeli samo zadnji čas 31,000 Rusov. —- Nemci, l'o iioročilili nekterih listov so spravili Nemci ]iroti liusom velikanske množice vojaštva. Nemci napadli angleško obal. Nemške bojne ladje so obstreljevale I G. t. m. vzhodno angleško obrežje. Na Francoskem. Na Francoskem se še siccr vedno bijcjo hudi boji, vendar nobena stran nikamoi' posebno ne napreduje in je videti, da Nemci ne pričakujejo odločitve na Francoskem, ampak na Ruskem, in so vsled tega bržkone pomaknili precej svojih moči na rusko bojišče. Gospodarstvo. Pitanje prašičev, če manjka krompirja. Pri nas je krompir najbolj izilatna krma za pitanje prašičev. Kakor nas uče izkušnje, se da tudi s saiiiim krompirjem prav dobro opitati prašiče. Seveda nastatie v tem slučaju opravičeno vprašanje, ali je tako pitanje tudi gospodarsko in dobičkonosno ali ne. Pi'i kromi)lrju nam je sledeče pomniti. Krompir Ima v sebi veliko škroba (.,šterke") in je za napravo špeha vrlo dober. Manjka mu pa beljakovine, tedaj tisíc snovi, ki je za napravo mesa najbolj potrebna. Zaradi tega ludi vidimo, da se ki'ompir najiiolj sponaša pri odraslih prašičih, katei'e pitamo zaradi špeha in Tiiasti. Pri mladih prašičih pa, ki še rastejo in delajo meso in mast, je pa trelta poleg krompirja še krttie, ki ima več Ijeljakovine v sebi. Kot taka krmila se priporočajo dobre otrobi, oljne tropine, ribja moka in posneto mleko. Letos manjka krompirja in se bo nm-ralo zaraditega marsikdo s pitanjem zgodaj prenehati. Manjka nam seveda tudi turšice za to, ker jo moramo za kruh obi'ačati. takih slučajih je treba misliti, da dobimo druga pripravna krmila. Namesto krompirja se da pri nas po deželi porabiti tudi diiigo korenstvo za pitanje, če ga zadosti zabelimo s kako [iripravno močno krmo, n. pr. z oljnimi tropinami, ribjo moko. Namesto krompirja se da porabiti za pitanje tudi korenje in jiesa. Ker je treba tui-šico hraniti in ker so druga močna krmila v ceni poskočila, naj se saj deloma pritegne v takih Iz-1'ednih razmerah druga cenejša domača krmila. V tem oziru se da izvrstno porabiti za prašiče pojiarjen deteljni s e m p i r in kratka detelj n a rez a n i c a. Ta ki'ina je tečna, ker obstoji iz tečnega lističja, je bogata beljakovin in škroba In nas najmanj stane. Ôe se deteljni semiur ozir. rezanica popari in meša s kuhanim korenstvom, dobimo prav dobro klajo za prašiče, ki nadomešča v sili tudi krompir. Opozarjam, da jc ineil kuhano korenstvo si)loh dobro primešati tudi drugače nekaj ajdovih i)lev ali ovsenih jilev, ker se krma na ta način bolje Izkoristi in nam več zaleže, 'l'aka krmila naj se na ja'edveCer v ])ripravni posodi (škafu) poparijo in pokrijejo, da se čez noč zuiebčajo. Zjuti'aj in čez lian jih je potem primešati korenstvu. Dajmo tedaj krompir po možnosti nadomeščati z drugim korenstvom in dajmo dragocena močna krmila saj deloma nadomeščati z deteljnim seminrjem in deteljno rezanico, ki se nam doma ponujata jio ceni. Prepričati sem, da se bo skrbni gospodinji to delo j)rav dobro izjilačalo in da se bodo prašiči tudi pri tej krmi dobro i'edili. Rohi'man. Naročajte „Dolenjske Novice!" Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Vinogradniki, preskrbite se pravočasno 1 modro galico! Úii se trt« proti stniiiciii rosi (peronospori) iifí škropc;, ])a6 danes vsakdo ve, da Stí tedaj ni skoraj notienega vinskej^a pridelka nadejati. Tite torej morate škro])itÍ ! i'reskušeno sredstvo pi'oîi i)cronospori na trtali je raztopina niodi-e f^alicc, pomešana z nekoliko apnom. Dinj^a ])!iiK)ručena sredstva se doslej niso ndotiiačila, ali jc pa njili nČinek, oziroma naCin nporalie v raznih virogledih zaostajal za niodi'o galijo. Sedaj imamo pač v „perocidu" menda enako vredno nadomestilo za modro galico, ki morda Škroidjenje še cenejc naredi. Oe ga bo pa tuogoCo ilovolj dobiti, to je pa veliko vprašanje in vrluitcga nam je [)redobi'o znano, kako težavno je naše kmetovalce v kratkem Ćasn na kaj novega jirivaditi. Zato vemo, da moramo pi'iliodnje leto račniiatí i)ri zatiranju peronospore vprvi vrsti še vedno z modro galico. Modra galica je žvepleiiokisli baker, je sol, ki obstoji iz ene četrtine baki'a in tri četrtine žvepleiie kisline. Žveplena kislina je eena, a baker je i'azmej'oma drag, zato je cena modre galice zavisna največ od cene bakra. Bakra nimatiio dovolj v naši državi, zlasti odkar ga ogromne množine porabi električna obrt. Navezani smo toiej na uvoz, ill sicer največ iz Amerike. Vsled svetovne vojske je pa uvoz bakra skoi'aj nemogoč, kajti vojskujoče države (zlasti nam nasprotna .yVnglija) smatiajo baker za vojno koiitrebando In ga ne pnste v Avstrijo, Bakra se nami'eč veliko rabi za izdelovanje streliva (medetiili i)ati'{niov in vodilnih obiočev za granate in šrapiiele). V teb ]'a/,mei'ali je sedaj cena bakrn silno visoka in ga je sploli težko dobiti; zalo je tudi modra galica silno draga, je splob ni veliiio in je viirašanje, če jo bo pomladi sploh še dobiti. (Jena čistemu elektroliliSkemu bakru je naravtnisl. smešno visoka. Za izdidovanje modre galice se pa rabi, le star baker, ktercga je stalo (i ]jred vojno 16(J K, a seilaj že 2H0 K. Starega bakra se ])oti'c-buje 2H kg za 1 00 kg čiste modi'c galice. Pa tudi žveplena kislina se je podi'ažila, kei' se izdeluje s ])umočjo solllarjeve kisline, a solitarjeve kisline je vojaška npi'ava sibio vtdiko za])lenila, ker jo rabi za izdelovanje razstreliva. Tvtu'nica za modro galico, ki inoi'a s sedanjimi cenami siroviii (^baki'a in žve-]il(ine kisline) računati, ne more danes modre galice z zavojem vred in vračnnši režijske stroške, obi-esti in dohičck prodajati pod 8.5 K za 11)0 kg, h kteri je ])a prišteti še voznino. Tiste tvornice, ki so se s sirovinami popi'ej založile, galico seveda lehko ceneje prodajajo. O. kr. k m cti j ska d i'u žb a kranjska je slučajno in ])ravočasno prišla v posest razmei-oma še precej c e n e g a I i c e v taki m n o-ž i ti i, d a b o p r i h o d n j c leto za našo deželo zadostovala. Ta galica je že vsa v Ljubljani in tudi lihičana. VpoŠteva naj se, da družbi teko (> odstotkov obresti od 100,000 Iv založene glavnice, kijih ne more in nesme izgubili, kajti ona ne dobi ud nobene strani kake jiodpore in vinogi-adniki naj v sedanjih časih tudi nc računajo na kako podporo, kterc ]U'av gotovo ne dobo. Kupljena množina modre galice je tolika, da bo za našo deželo zadostovala, če se bo ž njo vai'čevalo. Predvsem bo trle ])rvič zelo zgodaj škropiti, jemali bo nizko odstotno razstopino in pri škro]djc-nju naj se laztopina varčno razpršiije, ne pa ))oliva, kakor je v nekterih krajih grda in draga razvada, ki nič ne velja. C. k 1-. k m e t j s k a družba oddaja že sedaj modro galico kg po 80 h, in sicer le tistim, ki denar najJi'ej pošljejo. Sedaj imajo vinogi-adniki Še denar od skupička za vino. Naj se torej pravočasno založe z modro galico, lûlor nima denarja, naj ku[H galico s posredovanjem posojilnice tKajťajzenovke), saj ravno v takih razmerah morajo kmetijske jiosojilnice vr.sili svojo pravo nalogo. Na upanje se modra galica ne boni-koiiiin- dajala^in tisti, ki svojih lanskih in predlanskiii dolgov za modro galico pri drnžhi nc poravnajo, galice splob ne^dobe, ampak kmetijska družba bo te dolgove prihodnje dni pričela sodnijsko izterjavati in naj nihče ni v zmoti, da sedaj teh dolgov vsled moratorija ui mogoče sodnijsko iztirjati. Iv d o r 1) o galico pravočasno naroČil, ta jo bo imel, kdor bo pa odlašal, sc bo lehko pošteno vre/al, Uajii kmetijska družba ne bo čakala in izgu-bovala obresti, ampak bo v shičajn, da bi zaloga zaostajala, neprodano galico na debelo najirej prodala. Saj ima že sedaj ugodne ponudbe, ki bodo pozneje še ugodnejše, kajti če vojska traja naprej kakor vse kaže, se bo kg galice morda pomladi, nadrobno celo po kroni prodajal, će je bo sploh dobiti. Dopisi. Iz Mirne peči. Zgradba nove župne cerkve je prišla vkljnb sedanji svetovni vojski srečno jwd streho. Ob splošni mobilizaciji (bie julija 1.1. se je moralo z delom prenehati, ker sta bila k vojakom lioklicana g. stavbeni mojster in njegov polir. K sreči je bil g. stavbtiiii mojster stalno odpuščen od vojakov In je torej mogel s 7. sei>r.embroni zopet iiričeti z delom. Vkljub temu, da so najboljše ljudi ]K)klicali k vojakom, smo pravočasno skrl)eli za pesek in drug materijal, da je Slo zidanje nepretrgoma naprej; posebno veliko smo trpeli z dobavo peska, katerega je šlo v zid ogromno množino. Največ iieska se je nakopalo za zgradbo v Jablanu ; tn so kopali pesek vsako nedeljo, in če je bilo treha, tudi ponoči med teflnom, ker ni bilo časa podnevu, Fantje in dekleta, možje in žene, vsi so pi'iiino in z veseljem kopali jtesek za liišo božjo; pohvalno moi'amo omeniti Aubarjevega očeta iz Jablana, ki so delavce in delavke navduševali pri delu, kakor tudi Jožeta Auhar, ki je razstre-Ijevanje peska vodil. Z etiako vnemo so kopali pesek tudi v Poljanskem in Čemškem „pruhu". Tudi vozniki so se vselej odzvali prošnjam in pravočasno navozili pesek, lïodi na teni mestu izrečena pi'isrčna zahvala vsem, ki so v tem letu kaj stoj'ili za novo zgradho. Bog jim povrni stoterno njihov trud. Glavno delo je sedaj končano. Čez zimo preskrbeli bomo se pesek za pucanje in nekaj opeke; z božjo pomočjo in z združenimi močmi bomo tudi to preskrbeli. Na Mirni se poljski begnuci množe. Neka Katariiia VišĆuk je tu porodila enega Teodorčka. Ta pa ni maral živeti na tuji zemiji. Precej drugi dan je zapustil mirnsko dolino solz in se preselil med angeljce v svojo pravo domovino. — Druga begunka rJnIka Makub pa jo pomnožila poljski i'od z eno Ančko. Ta pa živi in se dobi'o redi. Narodovo trpljenje v vojski. V ;i;iebini jjri Jlirni ježena jtosestnika Alojzija Shidiča zvedela, da je njen niož umrl v bolnišnici iia Ogi'skcni vsled v vojski dobljenih ran. Naročila je mrtvaško opravilo po njem. Na dan sedmine je porodila tantiča, ki ne bo nikdar poznal očeta in ne oče njega. Kako žalostna misel za mater'? Isti dan pa žena še zve, da ji je umrla iimti. Ali ni to hudo? Belokranjski - vestnik. - Iz lokviške občine. Uboj. Na Marijin praznik dne 8. decembi'a so se trije lokviški fantje z nekim mladeničem iz Orabrovca že v neki metliški gostilni sporeklî. Pi'iŠlo jc do zmiî'aj večjega pre]»ira. Ločili so jih, da bi ne prišlo do pretepa. Kozjeko-vega fanta iz (Jrabrovca so odjioslali proti domu, istotako lokviške fante. Ali ti zadnji so jo po ovinkih zavili v BerčiČe in pri Kozjekovi zidanici jiriČakali fanta. Tu je prišlo do pretepa. Lokviški so s koli strašno pretepali Kozjeka tako, da je dobil smrtne poškodbe. Bilo je okrog 4. ure popoludne. Pobitega so i)renesli domov na Orabrovec, ■ kjer je okrog desetih ponoči umrl, ne da bi se zavedel — tudi nepreviden. 1'bijavci so se sami javili sodniji in zdaj čakajo žalostne usode. — O alkohol, koliko žrtev zahtevaš! Metlika. Zadnji pondeljek .se je bliskoma razširila vest, da je na pljučnici oboleli č. g. kaplan Franc Kakovec zatisnil svoje oči. G()spod Fianc Rakovec je bil rojen v Naklem na Ciorenjskem dne 25. marca 1870, Posvečen pa je bil dne 14, julija 1901. Služboval je na Uaki, v Škocjanii, na lilokab, v Semiču in na zadnje v nasi obširni župniji. Med obilno udeležbo (iuhovnth sobratov in vernikov smo ga v sredo položili k večnemu počitku. Bodi jniporočen tnili vsem vernikom v zgoraj omenjenih župnijali v prijazen spomin in molitev. Na Kočevski Planini (Stockendorf) je postal župnik dosedanji upi'avitelj č. g. Janez Jaklitscb, ki je bil umeščen dmt 10. decembra. Izkaz daril za napravo božičaice vojakotn v bolnicah v Novem mestu in v Kandiji in beguncem na Grabnu. Družina baron Rucbtiacli 20 K, jrosiia MacM pl. Ijanjrcr Huršliii 2u iIiiikíiiíí !'oII pl. Fijhreiimi 20. linizioa dr. Slane ao K. gsp. iJiiti Witsclil UO K, inženir Chut 10 K, Auialijii Gerdc.^ič 20 K. f^^osjin Zwiiior 15 K, {j:tis|ja pl. Gnr/jifolli 10 K, g-ospa Aliazbinli tO K, mil. ř. i>i'Ošt df. Elbert 10 K. fi-sii. Končina 4 K. gos| a Marija Kraut tO K, dnižiiiJi Opiiz tO K in lOOU cipnet, j^sp. H. Skalický 5 K, j^osjia Globevnik 8 K, říospa Angelu Vojska 10 K, g.^ip. A^rnitsth 4 K, gsji. K. Harlwnù 4 K, ^rji. lirata Kolie 20 K, IT. BozÍí; 5 K, K. Oblak 25 K. p. J. KoMi-ek 20 K, A, Wnuliscber 2 K', Ji. Kiissel 7 K. gsp. J, Ofioi-cutz Tj k, if. M. Aiiiirojěii! 5 kron, ří-sjí. Poula 5 kron, gsp. Seidl 5 K, g. Berginaiiii 10 K, g. Hrožuik 3 I\, g. Url) Hoi-vat, 5 K, g. Miirgel 7 K, gsp. H. Seidl 8 K, g. iruenir Anion Koss K, Toporiš 5 K, g, dr. Vuupotič 10 K, g. Žinuvec 4 K, g. ,lurc 2 K, ^'ospa Žitek C IC. ur. Vojaka 3 K, g. i'auser 20 K, jf. Šoi'ko 5 K, g. Do-linšek G K, g. Rosniatin tO K, j,'-Farlaii 5 K, g, KaiicH Kuiier 5 K, jf. Kočcvar 4 K, iT, Vodnik 10 X. g. Janko Jjobe 5 K, g. Ff. Povše 2 K, g. Ši)endal 2 K. p. Madlspersfor 3 K, g. Možina 2 K, v;. Karlstlejier H) K, g. Pickarski ^ tC. g. F. Scliniiick 5 K, g. Fucbcr 50 vin., jr. K. Honig 2 K. g, Fug^-er 1 K, g. Jaiiowski 1 K, g. inž. Eo 1000 cigaret. Podružnica Rdečega Križa izreka vsem darovaicGiii prisrčno zahvalo in povat)î vso darovalce k božičtiici, ki so bo vršila dne 24. t. m. ob 4. uri v ženski bolnici v Novem me-stu. dne 24. t. m. ob polu 6. uri v uiožki bolnici v Kandiji, in dne 5. januarja 1915 ob 4. uri za tieguuce na Grabnu, iia podružnico Rdečega Križa Rechbach. Loterijske številke. Trst, Ifi. decembra 21 71 85 55 Hratiilnica in posojilnica v Valti vasi riiiKuaiijii žb»lostai) vest, Uh jc njun uBtiiiiovuik lu odbornik, prerastiti gtisjioil Janko Zakrajšček, župiiik, dne 15. decembra, po dolgi in ir.iiftii bolo/,iii, v -18, letu svojo riiibc, itiirini v Gospoiiii iziiihiiil Bvojo birtgu dnSo. MnoffOiiiiKhižncjim [lokojnikii bodi olir^iijcu liasleti 6)10111111! VALTA VAS, duc U!, dec. 1914, 112 Krajni Šolski svet v Valti vasi jftvljii liiKiiiiii Kiraiii, da jc i)j('{;ov viionii predsednik in doltro-ictiii oilboriiik, prci'ustiti gdSjmd Janko Zakrajšček, župnik, dne 15, deeenilirft, jio dol(rotriijiii in 7el6 te/.iii bolezni, v 4H, Iťlii svoje starosti, inirao /iisjial v Oo-siiodii. I'rei"'i»stitfi(iii rujnfiffn pTÍ|inro-Ětttiio v blue; s[»oiiiiri in aioiilov. VALTA VAS, dno Iti. dec, lHU. Globoko potrtu na/nanjava vKcm soriidtiikdni, pri iiteljoni in znant-cin ža-loHttm vest, da jo veleiastiti gospod Franc Rakovec kaplan v Metliki Blar 38 let, iirovidon s sv. zakriimonti, po krnlki, H biiili bolezni, dné 14. decoiiibrii ob 8. uri ijntrsj niiruo v Gospodu zaniml. l'ogrcli bo v sredo IH. decembra ob 10, uri dopoldne i/, jiroStijc, HlHSIc^a gosijioda priporor>ftv)i v pobožno molitev, v Metliki, dnÉ 14, dec, 1914, Franjo Dovgan, jiroál. Peter Natlafeti, kaiilaii. Popolnoma varno naložen denar. ril 11 fe za KiUidijo in okolico, reg. za