s ■m UNITY Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and Friday. GLASILO SL0TSNKB6A KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. H0HORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 69. CHICAGO, ILL., SREDA, 30. APRILA — WEDNESDAY, APRIL, 30, 1924. LETO (Vol.) X. 114 PREMOGARJEV ZASUTIH V W. VA NESREČO JE POVZROČILA STRAŠNA EKSPLOZIJA. -V RUDNIKU GORI IN IZ NJEGA SE VALI DEBEL ČRNI DIM. — RUDARJI SO NAJBR2E VSI MRTVI. — REŠEVALCI POIZKUŠAJO A NE MOREJO V RUDNIK, KER IZHODI SO VSI ZASUTI. — OKOLI RUDNIKA PLAKAJO UBOGE VDOVE IN ZAPUŠČENI OTROCI. — PRIZORI SO STRAŠNI. razne yesti. zaupanje republikan-! Wheeling, W. Va. — Kmalu zatem, ko so včeraj v pon-deljek jutro odšli zadnji rudarji na delo, se je pripetila v tukajšnem Benwood rudniku strašna katastrofa. Nastala je dosedaj še na nepojasnjen način velika strašna eksplozija, ki je zasula nad 114 rudarjev v rudniku, o kateri usodi se ne ve, ali so živi ali mrtvi. Iz rudnika se je začel valiti strašni črni dim in ljudstvo je začelo hiteti skupaj," misleč, da v rudniku samo gori. Prihiteli so ognjegasci, ki so takoj spoznali, kaj se je dogodilo. Začeli so s poizkuš-njami, da bi prišli v rove, toda zastonj, dim je tako močan, da jim ni pustil naprej in tudi vsi hodniki so zasuti z raznimi podrtinami. Sodeč po težkem dimu, ki je gotovo napolnil vse prostore v rudnik so zadušeni gotovo vsi rudarji, ki jih je strašna eksplozija zasula. Eksplozija -se je baje pripetila nekako tri milje v rudniku, kar potrjuje, da je dušeči dim moral napolniti ves rudnik. Mnogo ljudi se je prostovoljno ponudilo za reševalno delo, toda so bili odklonjeni, ker ne ve se, kake vrste nevarnost še preti od raznih plinov v rovu. Takoj je bila brzojavno obveščena pisarna mineralskih strokovnjakov v Pittsburghu, ki je nemudoma poslala dva avtomobila tozadevnih reševalnih ekspertov, da otvorijo reševalno delo v rudniku. Cez dobro uro po nesreči se je zbrala že cela množica žena in otrok, ki so s strašnim krikom in jokanjem silili h hodnikom v rudniku, kjer so jih držali nazaj uradniki družbe. Vse je bilo trenutno zmešano in nihče ni vedel kje in ^ako začeti. Med ponesrečenimi v rudniku se nahaja tudi George Holliday takozvani "fire boss," ki je ravno predno so delavci začeli prihajati v rudnik še pregledal, ako je vse v redu in varno za začeti delati. Cez par minut pa je bil že zasut vred z drugimi v rudniku. Tako bo sprejela zgodovina ameriških rudarjev zopet dogodek strašne katastrofe na svoje strani. Vzrok katastrofe še ni pojasnen. Ker po West Virginskih rudnikih dela več Slovencev in Hrvatov smo v strahu, da prihodnja Poročila naznanijo tudi kako slovensko žrtev, ki jo je zahtevala ta nepričakovana ka-"ofa. Več o tem bomo še >čali, ko dobimo nadaljne progresivciv boju za povišanje dayk0y bogatašem. Senator BrooVhart pravi, da bo Mellonov predlog o vržen. Progresivci so razvili svojo bojno zastavo. Pod vodstvom senatorja Brookharta republikanca iz Iowa, kateri na doni estu je senator X.a Folletteja, je izjavil, da "bodo progresivci vstrajali na zahtevi 50 odstotkov povišanja davkov tistim, katerih dohodki so več, kot $200.000 letno, medtem ko demokrati zahtevajo 40 odstotkov povišanja tistim, ki imajo letnih dohodkov Čez $50.000. Senator Brookhart z gotovostjo trdi, da bo Mellonov predlog ovržen, kakor tudi povdarja, da so progresivci vstrajni v boju za obdavčenje bogatašev, kakor tudi za znižanje davkov za nepremož-ne sloje. Brookhart je tudi izjavil, da, ako se boj progresivcev ne posreči, bodo pomagali demokratom do zmage. -o- Nesrečni padec matere zalite« val smrt dojenčka. Iz New Yorka poročajo, da je Mrs. Sarah Lapayower, ko je pestovala svojega osem mesecev starega otroka, spodrsnila na stopnicah nad o-ljupkom od banana, pri padcu je pa tako nesrečno zamahnila z otrokom, da ga je vrgla po stopnicah. Otrok je v par minutah na to izdihnil, mati je pa nepoškodovana. Tat mleka molzel "mulo." Little Rock, Ark. — Lige Dodd, farmar je imel kravo, katera pa ni hotela več dajati mueka. Farmarju se je zdela cela stvar sumljiva, zato vzame kravo iz hleva, na njeno mesto pa da mulo. Nemalo se pa začudi, ko drugo jutro najde poleg mule razbito golido in strgan klobuk, krava je pa zopet dajala mleko. Prijatelji dajali svojo kožo da rešijo dečka. Clark, S. D. — Neki deček * * Vernon Peterson je zadobil hude opekline po nogah ob priliki nekega ognja. Zdravniki so izjavili, da potrebujejo več kosov kože, kar bi pripomoglo do dečkovega ozdravljenja. Takoj se je oglasilo več prijateljev, kateri so pripravljeni, se žrtvovati za — Neapolj, Italija. — Vin-cenco Nitti, sin prejšnjega i-talijanskega minstrskega predsednika, kateri je pred e-nim tednom zadobil pri dvoboju rano na desni rami, je zopet ranjen v dvoboju z nekim pisateljem, kateri je v listu napadel njegovega očeta. Meč pisatelja mu je prebodel roko pri komolcu, tako, da mu ni bilo mogoče se bojevati dalje. — V New Yorku so zaprli 45 lekarnarjev, pri katerih so dobili likerje z ponarejenim pečatom rarinarne. Neka izjava vlade pravi, da je prodaja opojnih pijač "bolnikom več graje vredna, kakor pa navadno bootlegerstvo. — Sovjetska Rusija obsoja Ameriko, kot požrešno grabi-teljico denarja. Ne ve, kako bi zapravljala denar in le še steguje svoje grabežljive roke, po novih virih bogastva, ji očitajo ruski državniki. — Vročekrvni munšajnar Patrik McGovern iz Chicage, je pil celo popoldne žganje, na večer pa reče svojemu prijatelju, da se gre kopat v jezero. Prijatelj mu odsvetuje, zakar se pa Pat ni brigal. Kmalo nato so videli - Patov klobuk plavati po jezeru, on sam je pa zginil v valovih. — Los Angeles, Cal. — Feliks Budsazevski star 40 let je v samomorilnem namenu skočil iz 14. nadstropja ter bil na mestu mrtev. — Florence, Ariz. — Frank Hutchison, kateri je pripoznal umor svoje žene. je dobil dosmrtno ječo. Hutchison, kakor je že bilo poročano se je znebil svoje boljše polovice s tem, da je pod posteljo dal dinamit in ga zažgal, tako, da je ženo razneslo. — Peter Piochez, star 38 let, oče petih otrok je v pijanosti pil karbolovo kislino, v bolnišnici ne upajo, da bi o-kreval. — Evansville, Ind. — William Hubert, star 23 let je v pijanosti ustrelil do smrti mornarja James Stuckerja 22 let starega in nevarno ranil Cletus Vaughta, Stuckerjeve-ga tovariša. Huberta so aretirali. — Tokio. — 100 ribičev pogrešajo, katere je dohitel vihar na odprtem morju. Več rušiicev je bilo poslanih naokrog, da iščejo ponesrečence. — Washington. — Štiri republike centralne Amerike so povabljene od Amerikanske vlade, da prisostvujejo mirovni pogodbi Hondurcov, katera se vrši na Amerikanski kri-žarki Millwaukee. Poročilo, da je bilo več Amerikanskih mornarjev ubitih, se zanika. — Berlin. — PrejŠni nemški kajzer je brzojavno izrazil svoje sožalje vdovi po Dr. Helfferichu, kateri se je ponesrečil, kakor smo že poročali, ko sta skupaj tajila dva vlaka. Dr. Helfferich je bil intimni prijatelj kajzerja. cev y coolidga je veliko. Prosto roko ima, da izbere sam kandidata za predsednika Združenih držav, kakor tudi načelnika konvencije. Iz Jugoslavge. PAŠIČ KUPUJE Z LJUDSKIM DENARJEM POSLANCE V PARLAMENTU. — RAZNOTERE DRUGE VESTI. Republikanska stranka visoko ceni prezidenta Coolid-ga. Vodje strankine kampanje so prišli do sporazuma, da mu pustijo prosto roko v izberi kandidata podpredsednika Združenih držav, kakor tudi stalnega predsednika Cleve-landske konvencije. Člani narodnega komiteja soglasno priznavajo sposobnost prezidenta ter izjavljajo, da bo gotovo za navedena mesta zbral može, kateri bodo sposobni za njih mesta. David Mulvane iz Kansasa, se sestane s prezi-dentom v svrho načrta za bližajočo se konvencijo. -o- 22 OSEB RANJENIH, KO STA SKUPAJ TRČILA VLAKA ELEKTRIČNE ŽELEZNICE. Sedem smrtno ranjenim je o-stalo v bolnišnici, drugi so šli domov. Dva električna vlaka Aurora Elgin linije sta trčila skupaj blizo Chicage, kjer je bilo 22 ranjenih, med temi sedem smrtno. Med potniki v prednjem vozu je nastala velika panika, ko je motorman zavpil: "Hitite v zadnji voz, mi bomo z drugim vlakom trčili. Samo ob sebi je razumev-no, da je vsaki hotel biti prvi, tako je nastala velika gneča med vrati, kar je največji vzrok, da je toliko ranjencev. Stvar se strogo preiskuje, da pridejo do krivca te nesreče. Centralizem na smrtni postelji. Strašne muke doživlja centralizem te dni. Kakor zver, ki je obstreljena in se še par-krat z zadnjimi močmi požene na noge, da uide neizprosnemu zasledovalcu, skuša centralizem zbrati zadnje sile, da uide končnemu polomu. Dočim je centralizem dosedaj imel vsaj večino v parlamentu za sabo, se mora držati zdaj samo še s podkupovanjem, plačevanjem ogromnih svot državnega denarja ter kršenje zakonov. Štirim macedonskim Turkom je izplačal ta teden Pa-šič 3 milijone dinarjev državnega denarja, da so glasovali z njim, slovenski in hrvatski liberalci so dobili tako velike ni. O tem smo sedaj dovolj prepričani. Zato bomo boj nadaljevali do konca brez usmiljenja. Razbojnike, ki že peto leto plenijo našo hišo, je treba končno enkrat za vselej pregnati. Čim dalje jih pustimo, tem večjo beračijo nam bodo pustili. (Dom. 14.) ; -o- Grozna družinska žaloigra. Grozna družinska žaloigra se je odigrala v noči med 25. in 26. marcem v Nemški vasi pri Ribnici. France in Angela Prelesnik, dobra in poštena zakonca, posestnika lepega gruta, sta bila v torek na Marijini praznik še pri sv. mašL Popoldne pa se ženi nenadoma omračil um in je ušla Lumber kompanija imela škode $100.000 povzročene po ognju. Seippel Lumber Co. v Dubuque, Ia. je po hudi električni nevihti požar največji kar jih je bilo v temu mestu skozi šest let, oškodoval za za $100.000. Ogenj je nastal, ko je treščilo v električno napeljavo, katero so rabili v strojni delavnici. Škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino. -o- Grande City National Banka oropana. Pet banditov vstopi v banko ravno v momentu, ko je tudi bančni uslužbenec z taško, v kateri je bilo $63.000 prestopil bančni prag. Eden od banditov pograbi taško, nakar takoj poskakajo na svoj avto, med točo krogelj bančnih u-radnikov. Prva kroglja bančnega blagajničarja zbije enega banditov, katerega so pa tovariši rešili v avto, med tem, ko so odgovarjali s streli bančnim uradnikom. svote, da se radikalni poslan- P™* *ovi Štifti. Mož jo je šel iskat m jo je pripeljal domov. Ponoči pa je uboga žena, stara 33 let, popolnoma zblazne- ci sami pri jemlje j o za glave, češ, preveč smo jih plačali, njihova pomoč ni tako dragocena. Jasno je, da bodo ti čedni gospodje ob vsakem novem glasovanju na novo pritisnili za milijončke in Pašič — če se bo hotel držati — jih bo moral našteti. Kršiti morajo ustavo in poslovnik, da se morejo držati. Radičevskim poslancem, ki so bili prav tako izvoljeni kot drugi, ne puste glasovati, kar se še ni primerilo v nobenem parlamentu na celem svetu. Pašič je poskusil z velesrb-sko lajno* da bi vsaj vse Srbe ujel na svoje limanice, Srbi, skupaj — vi in samo vi ste poklicani gospodarji v državi, Slovenci in Hrvati naj molče in plačujejo. Zelo zapeljiva limanica za Srbe, zakaj sam Laza Markoviča se je nedavno izjavil nekemu našemu poslancu : Dobro vas gnjavimo. Nikdar se nam še ni tako dobro godilo kot zdaj. A glej, na te velesrbske^ limanice se je vsedel samo cTr. Žerjav s svojim patronom Pri-bičevičem. Pošteni Srbi pod vodstvom poslanca Davidovi-ča pa so se sramovali Pašiče-vih limanic. Centralizem gre h koncu. To dokazuje najbolj Pašič sam, ki se ne ustraši nobenih sredstev, naj bodo še tako ne-postavna, samo da vzdrži centralizem. To dokazujejo slovenski liberalci, ki so ves čas potuhnjeno prežali v zasedi, kdaj bo Pašiču predla najhujša, da mu priskočijo na pomoč. In če so sedaj vrgli krinko raz sebe ter se niso bali pred celo Slovenijo se pokazati kot najpropalejše izdajice ter zapraviti še zadnjo troho dobrega imena, je to znamenje, da centralizem jemlje zadnja zdravila. Narod, prosto zadihaj, zakaj zopet smo za en korak bliže svobodi, ko bomo sami gospodarili na svoji zemlji in s svojim denarjem. Autonomija ali beraška palica. Eno ali drugo— tretjega la, tako da jo je več ljudi le s težavo krotilo. Proti jutru so jo spravili na voz, pri čemer je dobri mož še pomagal, in jo odpeljal v Ribnico na vlak in v bolnico. Mož pa je zatem izginil in čez kako dobro uro so ga našli v zgornjih prostorih njegove hiše zaklanega. Poleg njega so ležali trije noži. En sunek si je dal v grlo, drugega pa v vrat pod uho. Revež je od britkosti zblaznil in se končal. Žalovanje za poštenjakom je splošno. Na posestvu sta ostala le 11-letni sinček in poltretje leto stara hčerka. Nesreča z bombo. Pri Splitu sta dva dečka A-leksa Niko in Aleksa Dušan na nekem zidu našla ročno (Dalje na 4. strani.) [ denarne pošiljatve ^ V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvez« s pošto in zanesljivimi bankami T starem kraju in naše pošiljatve M> dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih M lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6-90 ^ 1,000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 j 5,000 — Din.........$ 66.50 \ 10,000 — Din.........$132.00 100 — Lir..................$ 5.20 200 — Lir..................$10.05 • 500 — Lir. ................$24.25 1,000 — Lir..................$47.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. la nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častolmrf menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej- Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, k« mi sprejmeme denar. dolarje POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO (UNITY) četrtek in soboto. — Easued crerr Tuesday Thursday and Saturday. ' a 1849 Edinost Publishing Company West 22nd Street, / A Chicago, ; Telephpile: Canal 0098. Cene oglasom na zahteVo. Adv easing rates on application. NAROČNINA r Za Zedinjenp držav«i**€lo leto ^ Zedinjenc države za pol leta ................$2.06 V t Chicago.; Kanado in Evropo za celo leto hnj- Chicago, Kanado in Evropo za pol leta SUBSCRIPTION: For United States per year....... ...$4-75 $2-50 > r .... .$4.00 'or United States per half year ..............$2.00 For Unitic For Chicaj or Chics gC* Canada and Europe per year .. For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 fe Kadar ae preselite sporočite nam takoj val NOVI naslov in ten tudi vp| STARI Hiriwr, $ frm prihranit« tmm ^if^^mifi in je Wlk V pro- šlih časih predmet velikega zanimanja tujcev in domačinov. Mnogo italijanskih pesnikov je začelo svojo literarno karijero z odo na to uro. Do dandanašnjega dne je vsem ostala zvesta in hvaležna s tem, da jim je odbila zadnjo uro. Ini.'Bog plačaj! Nadalje sem dolžan zahva- _ le tudi Mr. ptjrinu, i^er me ffice at vozil z avtojem po bolj oddaljenih krajih tukajlne okolice. Hvala lepa. tudiza dar Mrs. Oth*; Istotake.se najlepše zahvaljujem Mrs. Maren, "TeT se "Je~trudila ž menoJT Kakor tudi za postrežbo. 3 Najbol j «eni dolžan zahvale pa preč. g. župniku Rev. Fr.^MihelČiču za priporočilo pri obeh sv. maš^h, ki so v tako krasnih besedah orisali pomen katoliškega -časopisja. Zato rje bil zopet v inaselbini tak vspeh za katoliški list E-dinost, da sem pridobU okoli 25 novih naročnikov. Da- Father Mihelčič, veliko ste pomagali s svojim priporočilom katoliškemu tisku. Na Ely vlada veliko zanimanje za naš list pa tudi pri župniji je opažati veliko delo za pravi napredek Slovencev. Rojaki sledijo svojemu agilnemu župniku, ki se veliko trudi, da bi Slovence ohranil v pravi Kristusovi veri, od katere bi ga radi nekateri rdeči odpadniki odtrgali. Zato je tudi videti celo v rdeči Prosveti od časa do Časa kak dopis, ki se obre-guje ob tega gospoda. Katoliški Slovenci vedo zakaj. Naši socialisti imajo tako navado, da vsakega delavnega in za narod delujočega duhovnika napadajo. Če bi jim pustil, da bi rdečkarji delali, kakor bi se jim zl ju bilo, ljudi zavajali na napačna pota, p^tem bi bilo vse prav. Kadar se pa duhovnik takim postavi po robu pade pri njih pa v nemilost. Toda, vsi dobri rojaki so s preČ. g. župnikom in ga krepko podpirajo pri njegovem delu. Rojaki le krepko se držite, svojega gospoda župnika, ki se za Vas trudi in za Vas dela. Z delom gre dobro v tej naselbini in brezposelnih ni, ker se dela noč in dan. Zaslužek je pa sicer odvisen od prostora. Ljudje so v tej naselbini jako prijazni, tako da sem se počutil kakor doma. Pozdrav in najlepša hvala vsem ely-škim Slovencem! Leo Mladich pot. zastopnik. -o- Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo so imeli naši mali šolarji prvo sv. ob- _ tej prili^ako primerno ok na. Pol osme sv. maše, pri kateri so pristopili naši" prvoob-hajanci prvokrat h mizi Gospodovi se je je udeležilo toli-________^_____ ^^ ____ ko ljudi, da je bila cerkev! krajrh.^NTa^diirsmo se"že°in polno nabita.-Veliko ljudi je ti seT elež- s navzoče stanje. ,.Q,pamjniaI- pravimo: What's he use to kick? But — smile — smile all the while! Poročevalec. mesecih, najhujši kongres sprejel amendment 0 0tr0g- ' * jem ms jih je, naj te nedolžne otroke, ki so prejeli v nedeljo prvo sv. obhajilo še nadalje pošiljajo v katoliško šolo, da se bodo še temeljite poučili krščanskega nauka in verskih resnic. Zadnja nedelja je chicaškim Slovencem zopet pokazala, kaj je vredna lastna farna šola in pa kaj- so sposobne narediti naše lastne slovenske šolske sestre. Vsa čast jim! — Veselica Mohorjeve družbe, ki se je vršila zadnjo nedeljo večer je izpadla jako sijajno. Družba je dosegla lep uspeh. Udeležba je bila jako povoljna, kar je z veseljem belježiti. — Naš cerkovnik Mr. Frank Auguštin je zadnji teden nevarno obolel za pljučnico. Nahaja se v bolniški postelji pod zdravniško oskrbo. Želimo mu da čimprej okreva! — Mr. Leo Mladich 3e včeraj odšel v Indianapolis, kjer bo vodil veliko kampanjo za list Edinost. -o--_ - Forest City, Pa. — Volilne kampanje za nominacije raznih kandidatov so končane. Kandidat Gelder, katerega je naš slovenski politični klub indorsiral je bil z večino izvoljen, za kandidata za državnega senatorja. F. T. Gelder je bil izvoljen z 2,368 glasovi. Njegov nasprotnik pa jih je dobil samo 1,566. Za kongresnika je prodrl E. P. Brown z 2,195 proti svojemu protikandidatu, Resse-guieju, kateri je dobil le 1,6^)6 glasov. Agitacija je bila jako vreča in ljudje so se zelo zanimali za nje. — Naš gospod župnik Father Jevnik so se nahajali te dni v Scrantonu, kjer so se u-deležili sestanka duhovniškega pevskega društv.i naše škofije. Za nas Slovenca v Forest Cityu je važna ta vest, ker je naš g. župnik organist tega prominentnega duhovniškega pevskega društva, katerega tvorijo duhovniki naše škofije. Svoje vaje in nastope pj*i$e, ko'se žačnie k&ftfpanja demokratov. C^eslo demokratske stranke je:;"Poštena.vlada" in, ven i lumpi! državljani morajo zvedeti o nesramni zvezi republikam skih voditeljev in trgovskik špekulantov, k&teri že tri leta jzžemajo davkpplačevalce krivično. Na demokratski kampanjijpo obelodanjen, ka-kbrpravi senator. Walsh, eden naj^esr^mnejših škandalov te generacije.——--—— — DROBNE VESTI. i — Washington. — Prej, generalni pravd ni k, Ha^ry Dougherty se je vrnil v Wa in<fn pripravljen za Svoj prvi govor od kar je re-signiral bo imel v Columbusu, O. Izjavlja, da napad proti njemu je nepravičen ter pro-ti posta v en, in da je držal, ka-Jtor je fijegova služba zahtevala postavo prohibicije z vso strogostjo. -Sam pa odkar je postava postala pravomočna, se ni dotaknil pijače. i — Washington. — "Z vese-lj^nv smemo pozdravljati vest o razorožitvi." Prezident Coo-lidge v svojem^ govoru, katerega je imel ob navzočnosti novinarjev Associatete Press. Rekel je tudi, da želi svetovno konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o razorože-vanju, kakor tudi naj bi se spori narodov reševali pravilno, po razsodbi neutralnih narodov. j-, po, je umu uvi^uu.; —Seattle, Wash. — Močan Dva dni je trajala vroča bit-,?edem sekund trajajoči potres ka predno je prišlo do zaklju- je # obiskal mesto Seattle. Pravijo, da je to bil najhujši su* nek, že v več letih. — South Bend, Ind. — U-mrla je tukaj najstarejša ženska, Mrs. Mary Mayo, v star rosti 109 leti — Dečka, o kateremu smo poročali iz Chicage, da je u-strelil svojega očeta Charles Galluza, ker je pretepel mater, je sodišče oprostilo z ozi-rom na to, da mora skrbeti za ostale. •— Dover, Anglija. — Zrač* no letalo z pilotom in dvema potnikoma se pogreša. Sumi se, da so našli smrt v Angleškem kanalu. Letala, ki so bi* la poslana, da najdejo pogrešane, so se vrnili, ne da bi dobili, kako sled o pogrešanih. Delodajalci ne smejo sprejemati v delo nikogar, ki ni apolnll osemnajsto leto. Washington. — Kongres je sprejel popravek z 297. proti 69-tim glasovom, v kateri se zabranjuje delo vsakemu,< pred 18. letom. Stvar gre nemudoma pred senat in z z a gotovostjo se tr- (II. qa bo; g veiijgp veettio patr- jeno od senata. V hiši kon- greso je rJU1nWV711 > je bila ojstra debata, a vse kar je bilo rečenega proti amendmentu, je bilo z večino pobif^.l P 5 T i Zadnjo minuto še, si je prizadeval democrat Montague \t Virginije, naj se odda resolucijo razsodnemu komiteju, kar pa je ^bilo ovrženo.! čka. (Amendment ni na mestu, to mora vsakemu zdrava pamet dati. Deček ali deklica v starosti šestnajst let, je sposobna za gotova dela, ta a-mendment bo storil dečke de-lomržne, kakor tudi deklice, ker bodo imeli preveč časa za neumnosti.) senator walsh iz montane razkril velik škandal. Dr. W. M. MacGovern. iriTfi; * nt Preoblečen v prepovedani Tibet 2ŽS n- (Dalje.) |že pristnega Tibetanca. 9. de- Obč^vanje s preprostim ljud- cembra je' bila vsa ekspedici-stvoSWv Indiji in tam okoli ja Spet v Dardžilingu. "Budi- ____ * _; js -I M*, /v! skoraj ni dovoljena. .Zato so bili .Mani naše ekspedicije,:.ki o mdj^tt namenu niso tii-česaof vedeli, kar ogorčeni^ ko sem hodil okoli po kuhinjah in drugih krajih, kjer živi in dela služabništvo. Govoril sem ^iijiifti, pažil na izgovor> pl: zil na *tt#gTas? poslušal ; sem ji^ kako so govorili o sebi in osvoji gospodi. Cesem že hotel Hbiti kuli, sem hotel biti pra-v^kai1! in sem "moral napraviti -rVse, kspjv Jiav^da kuAAJ^ri šaOdftlžba J« Tibeta Jazfsem se v Gjangtze pripra! Kfi^ght in tovariši so ^pa istveno raziskov j a Spet stično poslanstvo" smo razpustili in'bil sem prost. Dotedaj nisem bil nikomur povedal, kaj nameravam, sedaj sem pa Knighta obvestil in mu razlo^ žil ves načrt. V začetku se je malo upiral, potem mi je pa z vso vnemo pomagal. Moral sem se naučiti čelo kinematografije; vzel sem s seboj tudi kino-aparat in sem hotel prinesti nazaj filme Lhaze in ti-betskega življenja. Naj prvo so mi hoteli dati za spremlje- jflT^ J. Z^lfi JXjlflUvVi ----------t-------tfr- »al»mesece Iva^ca Se enega člana prejšnje- IMVUhiV rSfirPidfcb^l rrn "nAcloncfvo " o cm ^ -ga "poslanstva;* žmo slednjič le sklenili, da grem sam; i4»v prvi vrsti zato, ker sem edf-ni tibetščino gladko govoril. Mesec dni je trajalo, pre- den je bilo vse urejeno in pripravljeno. Kupil sem tri mule in tri ponije in najel sem štiri služabnike. Prvi je bil nekak moj tajnik; pozneje, v Tibetu, naj bi prevzel vlogo gospoda, dočim bi bil jaz ku-li. Njegove lastnosti niso bile zmeraj . priporočljive, in sem ga zato imenoval Satan. Drugi je bil moj nosač, oziroma moj osebni sluga, ki me je bil že prej spremljal v Gjangtze in se je biL-pakazal zvestega in dobrega.,Tretji je imel nalogo, da je pazil;na:>konje; četrti je bil pa preprost, malo slaboumen in tudi telesno ne-, koliko zaostal deček, ki smo ga porabiti za vsakdanja dela; imenoval sem ga Diogenes. Vsi štirje so bili Sikkime-zi. Narodoslovno spada' Sik-kim prav za prav k Tibetu; pravi Sikkimezi so Tibetanci, ki so se šele v novejšem času naselili južno od Himalaje Njih tibetstvo priznavajo tudi oblasti v Lhazi, iii smejo zato priti v sveto mesto, kadar ,,, . . -t — le hočejo. Ker so bili moji sluge Sikkimezi in se sikkimsko narečje nekoliko razlikuje od onega okoli Šigatze in Lhaze, sem hotel bjti tudi jaz Sikki-mez in ne pravi Tibetanec. Tako sem bil veliko bolj varen. Mojim štirim junakom je moral ostati načrt začasno seveda tajen; kajti sicer bi bili takoj leteli k tibetskim ogle-duhom in bi bili vse izdali. Povedal sem jim, da bom potoval dva meseca po Sitykimu okoli, da bom raziskoval neznane pokrajine, meril gore in kakšni gori stopil tudi na teme. — S tem sem hotel tudi poskusiti, če so moji služabniki bodoči nalogi kos; kajti treba je bilo plezati čez 6000 metrov visoke poledenele gore. Poskrbel sem^ da se jf glas o mojem načftu hitro razširil. Običajne opreme raziskovalcev si seveda nisem smel o-misliti, moral sem biti pač kuli. Živil smo vzeli s seboj le prav malo, saj smo bHi Ski-kimezi in smo morali biti za- Triletna tesna zveza republikanskih glavačev in nizkotnih špekulantov. Senator Walsh iz Montane katerega trdovratno vstraja-nje v iskanju gradiva k tako zvanemu Tea pot Dome škandalu, je končno prišel do velikega vladnega škandala, kateri se pa objavi na demokratski konvenciji meseca junija. Senator Walsh ni kandidat, pač pa t je z neutrudljivem preiskovanju pripomogel do e- dovoljni z domačo hrano. Za skrajno silo sem zavil tri škatle ovsenega peciva in pet funtov sladkorja. ? , Angleški funt je dobrih 45 dekagramov. — Ta sladkor je bil edino razkošje, ki sem si ga dovolil; kajti Tibetanci ne uživajo ne sladkorja in tudi ne sladkornega nadomestila, oni so eden od maloštevilnih narodov, ki laJiko živijo brez vsake slaščice. Zelo smo morali paziti, da smo si izbrali pripravno o-bleko. Kupil sem bil, oziroma podarili so mi bili več meni-ških oprav^ravlako več ob-lek, J^a^og; nosiip domadii uradniki. A vse to nabilo za-me,^ ker sem moral biti siromašno opravljen. Slednjič sem si nabavil tri obleke, kakor jih nosijo kuliji; ena je bila nova in lična, dve pa stari, z vidnimi znaki dolge in težke služ- • be. Oskrbel sem si tudi sredstvo za barvanje las, potem zmes joda in orehovega soka za barvanje kože, temne naočnike in pa dve citroni ter ŽALOSTNA VEST. Ravno ob zaključku lista smo prejeli žalostno vest, da je preminula v chicaški naselbini dobropoznana Miss Mary Gregorich, hčer spoštovane Mr. Anton Gregoricheve družine z 23. ulice. Preminula je včeraj dne 29. aprila ob pol 4. uri zjutraj. Več poročamo v prihodnji številki. lonček kleja, da bi skril z njih pomočjo barvo svojih oči. O tem bom še poročal. Razen naše "poslanske"1 družbe ni nihče nič vedel o mojih pripravah. Meni na ljubo in da bi pozornost še bolj odvrnil, je šel Knight na svojo roko potovat po Sikkimu o-koli. Rekla sva, da se bova sestala v Pemajangu, največjem sikkimskem samostanu * mislila pa na to seveda nisva. ;r ■ -č- * « i • '- -- " . r J Začetek potovanja. Sredi januarja 1923. sem zapustil Dardžiling. Hot^ sem iti skoz Sikkim, stopiti na tibetska tla pri Kampa-Dzon-gu ter dospeti naj prvo v Šigatze. Po tej poti ne ho< dosti, večjidel jo uporabljaj« le potujoči trgovci in goi živine. Upal sem, da tudi stražnikov ne bo dosti, saj j« bil januar in so bili pre! večinoma globoko (Dalje N iftiif - ■■-■., - •• •• k ■■ fl- m Leon XIII. govori v okrožnici Arcanum divinae sapienti-&e o izvoru civilnega zakona sledeče: Pod vplivom hudobnega sovražnika ni manjkalo takih, ki zaničujejo in nehvaležno zametavajo dobrote odrešenja, tudi ustanovitev in iaspolnjenje zakona zaničujejo ali je celo ne priznajo. V prejšnjih časih so grešili nekateri tako, da so napadali e-no ali drugo lastnost zakona; v naših časih pa teži pogub-iiejši greh za tem, da popolno-jna preobrne naravo in lastnosti zakona. Vzrok tiči predvsem v tem, da mnogi, ki so vdani napačni filozofiji ali pa pokvarjenim navadam, nad Vse neradi izpolnjujejo pokorščino. Zato se najbolj trudijo, da bi ne samo posamezni, ampak družine in cela človeška družba stresli božjo vlado raz sebe. In ker je temelj in izvor družine in cele člove- žt^amaftfl v ■Maim, 'mm M mahajo, dfi bi o Cerkev kaj sodila; 2&to LmulOhoc^jo vzeti vso svetost in ga usuži)ji-ti v ozek Jtrog človeških za-. dev, ki jih državno pravo urejuje in upravlja. To je izvor civilnega zakona. Iz tega je razvidno, da Cerkev rivilnegrst zakdna ne more nikdar priznati kot pravega, veljavnega zakona za ka- neprijetmh posledic, tolieane, KatoHdan ki bi mislil,i f-uj *.;d 9-ci-ni" x smejo tudi cerkveno poročiti. Zelo milosten! I Oznani J5e postava, da sme vsak mirn Cerkev ima pravico odločevati o zakonu samem, država pa o doti, dedščinah, nasledova-nju, varstvu otrok, če se bo držala zadnja svoje pravice in ne lastila več, bo lahko mogoč sporazum med obema. Vprašanje nastane, kakšno stališče naj zavzamejo katoličani, po državah, kjer je civilni zakon vpeljan. Krivičen je, ali se morajo in morejo u-staviti? Ne I Če je civilni zakon prostovoljen, se seveda ne smejo nikdar civilno poročiti. Nikdar tudi ne sme katoličan c k Ion i ti ooltona pred LTBSfiffifisaa^ci. ve. Zato pa je posebno dandanes dolžnost vsakega katoličana., da se zanima za ;io, kdo bo dajal postave in kakšne bodo. Zato mora pri volitvah gledati, koga voli, ko-mu zaupa. (Dalje sledi.) priplazila tj* od desnega očesa dol. Zakaj Štorova Manica {SntovsVx druščina LE GEMJJj je ±udi venček sukala. "Poglej jih na male keljce, kako so fletne," so sfco-ro glasno odobrili Svečanov oče, tako da so se Štorova mati med solzami nasmehnili, Gmajnarjeva Marička pa jezno pogledala nazaj.' Jkot vse smr-teih vilnim zakonom pa m*^ katoličan opraviti od države pi^d^arta-tflbred.5" Scefracfte pravi, da seL ogne "sitnosti jn iLjjiin-t.aiiitt; • □ JSXV5 da se lahko po državnih -»j postavah poroči, da ima država pravico odločevati o zakonu, ne bi sklenil v resnici zakona. Taka zgolj civilna zveza je ravno taka kot rokovnjaška "pod jelko." Zagovorniki civilnega zakona se sklicujejo na^to, da zakon ostane pogodba, čeprav postane zakrament, zato ima država pravico do nje. Ali Kristus je zakonsko pogodbo samo posvetil, in če ima jCer-kev pravico upravljati zakramente, ima zato tudi pravico do zakonske pogodbe. Če bi bili v dvomu, ali je krst veljaven, ali bomo šli vprašat u-radnikaj J^.na atf vokat ali sorodnik odločita, kdaj je spoved veljavna? Kaj bi rekli, če bi prišel kemik ali naravoslovec in bi hotel soditi o krstu, birmi ali o sv. olju, češ saj se rabijo pri vseh zakramentih olje ali krizma. Katera lastnost pa je višja ? 5JQ 5 . Sicer pa, pravijo zopet za-. govorniki državne oblasti, dr-> žjiva nikomur ne brani, da se LOP STRITAR 2018 WEST 21st PLACE evaža pohištva — premog les — in vse kar spada v mžalno obrt. Pokličite K« po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 4. Nekoliko praktične Uporabe. Svečanov oče jih imajo že sedem križev na plečih in že prav pridno osmega tešejo. Zadnjič so bili dob/e volje. Šli so iz cerkve od popoldanske službe božje. MOče, pa gre va zdajle malo v društveni dom naše fante pogledat, kaj bodo pokazali." Oče so bili do bre volje in se niso ustavljali. Pljunili so tja po snegu in so menili: "No, zato, ki si ti, fant od fare, pa greva." Pa sva šla. Orlovska akademija je bila. Naši fantje so se stegovali in prekucovali in vrteli tja po odru, po bradlji in po drogu, da so ženske kar vse obenem z grozo vzdihnile, kadar je Na koncu naj izveciem 1 z P^TdohV(rte Ždf^lid^nel1 da vera in politika nista in ne smeta biti v zvezi. In zato Bog varuj, da bi se kak duhovnik ali kdo drugi v imenu vere v-tikal v politiko. A če na Ruskem boljševiki diktatorji sklepajo, da hočejo odpraviti vsako vero, če dan za dnem . v Cerkvi sovražnih državah izhajajo postave, ki vsebujejo verske zmote, je dovolj jasno, kako sta ločeni vera in politika. Tudi civilni zakoni nam je priča, kako lahko poslanci v kakem državnem zboru sklenejo postave, ki so nasprotne versEim aau^oml in -tamalj«. nim načelom katoliške Cerk- Tomšičev Tone z glavo navzdol letel z droga, pa se na noge postavil, kot bi s pruČice stopil. "Ta pa zna," so pri pav-zi prikimali oče ter potrkali s fajfo na stol pred seboj, da se je nekaj pepela vsulo na tla, drugi pa na bluzo Gmaj-narjeve Maričke, ki je sedela na njem. . Ampak nekaj jim pa le ni bilo všeč, Svečanovemu očetu. čez čas so začeli zmajevati z glavo in s posebno zne-mo tlačiti tobak v fajfko saj prižgati niso mislili, ker Svečanov oče dobro vedo, da je manira tudi na kmetih lepa. ' > • ' "No, kaj vam pa ni po godu, oče?" sem radovedno pobaral. n r - i "Le čemu, le čemu t" so oče huje s palcem pritisnili v fajfo. "Le čemu je fantom tp, da se takole prekucujejo. Nič ne rečem, saj dobro narede, pa korajžni so, zares so korajžni, pa le čemu je vse to? To meni ti razloži!" Pozvonilo je, zastor se je dvignil, na oder so priskak-1 j&le_male Orličice vse belo o- 3erČene, venČke ih in tako so jih lepo vse o- "Vidite oče, to je takole," tako sem jim razlagal, ko sva šla proti domu — iz očetove fajfe se je kadilo kot iz tovarniškega dimnika. "Res je to, d^ se naši fantje po polju, v gozdu in na skednji dovolj pretegnejo — in telovadba tudi nima samo tega namena. Vprašam vas, oče, kolikokrat ste videli te-le fante, ki so se danes na tistem železnem drogu sukali, posedati po oš-tarijah, pijančevati. kvantati, se pretepati in ponočevati, kot delajo to — kar naStejem vam jih — pa saj jih sami veste. Ti fantje pa niso časa i-meli, čeprav bi imeli voljo. Zbirali so se v telovadnici ob Sobotah zvečer in ob nedeljah po večernicah ter se vadili za žive in mrtve — veste, oče, takole eukanje in na roke postavljanje po tistih dveh palicah, ki jim pravimo bradlja, ni lahka stvar. Koliko truda, koliko močne volje, koliko vztrajnosti in premagovanja samega sebe mora takle telovadec doprinesti, preden po bradlji samo po rokah hodi. Taka telovadba mladega človeka ne samo telesno silno utrdi in ga napravi močnega ter žilavega, da se ne u-straši zlepa kakršnega ' dela, ampak mu tudi dušno veliko koristi. Med dobrimi, res vztrajnimi telovadci boste_ dobili malo pijancev, kvantačev in ponočnjakov." . Oče so molčali, iz njihove fajfe pa se je kadilo kar za dva dimnika. Premišljevali so, zakaj njih navada ni bila, da bi vsaki stvari takoj brez premisleka prav dali. "In dobra fantovska ^druščina," sem nadaljeval, ker so oča še vedno stanovitno molčali; "ki se naredi iz takih-le ni nič mani imele v r*- . \ " -v,' -jj k btenem sukale* tako nedol^io-veselo gledal?, zraven pa Se ljubeznivo prepevale, da s6 te Štorova mati poleg mene useknili, skrivaj si pa obrisali debelo solzo, ki-se je nepozvana ba fantovska druščfr)*^ |i se a po raz-najvec mladih ljudi posu*oyi, zapije in podivja. Pa ne pomaga ne ma-fteritia solza, ne < očetova be- NAZNAN1LO! Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svoje roko mizarsko in tesarsko o brt. Sprejemam nova, fcakoi tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt. Rojakom se priporočam > naklonjenost! FRANK marlet ^2300— So. Hoyne Ave. M ~ CHICAGO, . . W Phone: Canal 2115. Vaše stroje naj gonija motorji! g Svetite z "Mezda" svetilkami! | ^ in najboljše /"W^n^jj ff^^ Electpc*' motorje. — Pišite nam ako potrebujete take pomoči gle-de Rotorjev, mi vam bomo Popi&r gali. 0 a 11 « 1 _ .......i ELITY ELECTRIC CO. J Mi proda jam o^Eidi, naj-.N; boljše "Edison Mezda e-. ki j\h lahko porabite za vsak slučaj. Visite nam po cenik, ki ga pošljemo brez- plačnoJ s j&aivo^iT PRANK SCHONTA, lastnik. West 22nd Street, Chicago, 111. jT I ir; IX ■■■I Smamic^Hpip Vsem onim,, ki si žele nabaviti smarnice za mesec majnik, nudimo sledeč* knjige' ^ 1 M Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere sreč*o: romati proti nebeški doirtovhu, kakor je nekdaj s svojo telesno,mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Si ce ali romanje v nebeško kraljestvo v s ecu. Cena 95c. To so nedvomno ene najlepših sl< nic. Po par letih presledka jih člo^ slišati in z istim zanimanjem poslušal da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To so prave ljudske Smarnice. 3 1 -31 Devica Verna v spodbudo in potrjenje vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga, s Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c.: j; Šmarnice arskega župnika so tudi lepe in pri^U-bljene. Cena 95c. One, ki bi hoteli:kaj novega,*bi pa opozoril na: Dr. Josip Jer»e:^£namenje na nebu. Cena........95c \Ime Jtrše,Je najboljša reklama za njegove Šmarnice. To se že četrte. Kadar se je reklo, da Jerše pripravlja Šmarnice, za tisto leto so vsi drugi šmarni-čarji odložili tak specijalist v tem ni nihče, kot iCTO^tillBna sodba ljudstva, Iji je njegove Šmarnice kar požiralo, kakor razpo-kana zemlja rahel dež. Ob njegovih Šmarnicah čutiš, da te obdaja majska narava, polna cvetja in opoj-iiega vonja. Lani so nam te najnovejše Šmarnice prepozno došle, zato smo prepričani, dal>diip rojaki letos hitro segli po njih. A moramo naprej povedati, da jih nimamo Veliko na razpolago. Kdor jih hoče dobiti, naj se, kmalu ogltiši. - Vsakovrstni Jkipi Matere božje, razne .velikosti in kakovosti od $1.00 naprej. Pri naročilu označite, -O-*- V Meksiko City je bil potres. Iz Meksiko City poročajo, Ženske se lahko izognejo operacije. Velikokrat morajo iti ienske pod XM|»* tovo operacijo, ko bi jitn mogoie pravo zdravilo pomagalo ravno toliko ali pa I« več. No* sam obsebi je nevarna «tvar. bre. zizjeme kako veliko aH-malo rano napravi, zastrupljenje krvi se vam lahko priiadi. pa te »te fee tako paanl. Tisoče Senik ie mahalo &am«m sebi s »bljtojett IPFav zdravii^, LaxvQmr ffa»p6und je znan kot ^ ienske, pa ptfk m vfiva. Zakaj bi tra tudi vi ne. Ta bo tdrtol mrtvaško znamenje od valih vrat. Je ohranil ienske pred raznimi napadi bolezni. Pre-snal je njih slabosti. J$ Yftull pjih sta&2s na ienild spal. Vwka bolečine, ki pri«^ ®ka na yaa gotovo pusti kakšno slabo po* sledico ie Biedavost, zsuba krasote, vničenje h ladnokrvnosti. vas os ta rt i>t«dlM je ca« zato. ' Kdo pa mara. z^rbančeno slabo izgledajočo ienslco, brezizieme kakh mlada je ie v letih. Njeno življenje je navadna revščina. taxvitrar je pravo zdravilo in .prijatelj za take slučaje. Poskusite laz-vibur mogoče tudi vam. Uporablja te sa nerednosti pri perila, sploine ne rednosti, o-sLabeloet. omedleviea. periodične bolečine, zfruba slasti, rumena barva na koti. bole-čipe na obistih, mraz v životu, mrzle noge ln roke. beli jezik, omotica nervoznoet. kronični glavobol, utrujenost, bolečine v hrbtenici ln med ramama, slaba prebava, sa-p rt ni ca, pekoč ine pri odvajanju vode, slabi spanec. bolečine na odvajalnih orj srbečine, obupnost, histerija, po man j energije, melankoholika. Naročile si i____ zdravila laxvibur Ke danes in postanite dru-jra ienska jutri. Stroški so zelo malo upo-tte»«šoč uspeh. Dovolj za eno zdravljenje stane deset dolarjev ln osem in štirideset centov in vam ga pošljemo poštnine prosto po sprejemu denarja. Lameco Laboratory. 362 Lameco Bldg.. Box Ml, Pittefcorgfa. Pa. (Za zavarovanje zavoje 25c več.) ' i - (4-1.-4-30.-5-18 Jf NASI ZASTOPNIKI Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril, O. S, B., Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Lo|iis Komlanc. . > - Thomas, West. Va. — Mr. Joh hajnar, Mrs. M. Bulich. Ahmečk, Mich. — Jojepjiina feahimet, Mich. Mr. J. Musich, Mary Klobučher. Iron Mountain, Mičh. — M Berce. _ ,: Detroit, Mich. — Mrs. A. Ban Mrs. F. Plautz. -Ruthbury, Mich, in okolica. — R. Snider. Bridgeport, Coon. Rev, M. J lob. Franklin, Kans. — John Dob Frontenac, Kans. — Joseph -Z Kansas City, Kans. — Mr. Majerle, Dodson, Md. — Mr. Jernej In East Helena, Mont. — Mrs. Ambro. pt. I^ouis, |4o.. — Mr. John Omaha, fleK — Mrs. M. sich. 3 // dl^ —- : Mary Moon Run* Pa. — Mr. Jakoh Draš-' tl ler. bo - saj.-rt hant, Pa. — Miss Mary Zore. sburgh, Pa. — Mi;. John Golobič, M.J. Boianc.^J^.^jafil Stfcelton, Pa. — Mr. Anton Male-pfqh, Mrs. Dorothy Dermes- "*' MINNESOTA, bert, Minn. — Mrs. A. Pregtet Mr. "Frank Ulčar. - - ora, Minn. — Mrs. E. Smolich. abik, Minn. --.Mr. Frank Glo-bokar. sholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik, Rev. J. E. Schiffrer, Mr. John Strle. Minn. — Mr. J. Otrin, Mrs. V. Marn. eaney, Minn. — Mrs. U- Babich. eleth, Minn. — Antoaia Nemgar, ^Johana Kasteliq, Kvaternik Fjan-mccs. Mountain Iron, Minn. — Mrs. Luci- špe- — Rev- in Ionia, [rak, ZVONARJEVA HČI POVEST. Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj. 'jMjmmrmrmn Henrik se vstopi z vnavskrižrokama pred svoj krožnik in se hočče vsesti. "Ali ne bova naglas molila pred jedjo?" vpraša boječe žena. "Kakor hočeš," ji odgovori in se predrami iz svoje za-mišljenosti. Žena je stala pred njim s sklenjenima rokama in z očmi vprtimi v razpelo v kotu. Neka bolna resnost ji je ležala na obrazu. In bral je to bol v njenem srcu tudi Henrik; tudi njemu je vztrepetalo srce. "Moli, kakor hočeš. S teboj bom molil in s tem ne bom dejal toplo: "2e zdaj ?" ga je presunilo. Pristopil je k Roziki in škodoval svoji veri." In začela je lepo katoliško molitev: "Vseh oči se ozirajo na tebe, Gospod, in ti jim daješ hrano o pravem času . . ." in njen glas se je tresel boli in veselja obenem. "Moj Pog," je vzdihnila njena uboga duša; "kako je to težko: — dvoje različnih ver!" Ko sta pojužinala, je molila Rozika s Henrikom vred vsa srečna molitev po jedi. Prišla je mladima zakonskima prva nedelja in z njo ločena božja 3lužba. 2e v soboto večer je mislila Rozika s tiho bolestjo na drugi dan. Njeno petje med delom je utihnilo in obraz se ji je zresnil. Napočilo je jutro. Mlada žena je morala hiteti, da obvlada vsa opravila nedeljskega jutra, ki kradejo gospodinji prve nedeljske ure, kakor tat dragocen na-lišp. Ko se je napravi j ala v cerkev, si je mislila: "Čemu naj se lepotičim ? Tisti, kateremu v veselje naj bi se okrasila, tako ne bo šel z menoj v cerkev in za očečta ali brata ni potreba." In položila je zlato iglico, ki si jo je hotela pred ogledalom pripeti sredi volnenega jopiča, nazaj v leseno, izrezljano škatljico. Tedaj pa vpraša mož, ki jo je gledal: MCemu pa si ne prijneš*iglice? Takg lepo pristoji k modri barvi obleke," " ^ - • * - ♦ . Tn zbegana "žena je izgubila ravnodušnost ter zaplavala. Nerazumljivo jo je Henrik gledal; z nekim strahom jo je vedno vpraševal: _ "Kaj ti je Rozika? Kaj te bega? Cesa ti manjka?" Naposled 86 je osrčila in vzdihovaje je vzkliknila: "Za koga pa naj se lepo napravljam, ko moram vendarle sama v cerkev?" Za trenutek je mož osupnil — in dušo mu je pretreslo spoznanje, da segajo vse te malenkosti globlje, kakor sta si sama domnevala. Potem pa je dejal ljubeznivo. "Oj ti dobra ženka! Zaradi tega nočeš biti lepa, ker he bom pri tebi? Daj, le pripni si okrasek. Nikoli ti ne bo treba sami iti v cerkev, spremljal te bom ob nedeljah," ter pojasnjevaje pristavil: "Dokler bo trajala vaša božja služba, bom šel jaz sam k brivcu in se nekoliko sprehajal po mestnem parku. In ko boš prišla iz cerkve, bom stal pri vratih, da grem k naši pridigi." S solznimi očmi in nasmehom na ustnih je pritrdila, iglico na obleko. V spremstvu moža, očeta in brata je šla v cerkev. Roziki kuhanje ni bilo nikoli tako težko, kakor v teh nedeljskih urah, ko je bila po službi božji zopet sama do- ma. Vedno in vedno je morala misliti: "Sedaj je Henrik pri svoji božji službi in jaz moram zanj pripravljati. Po vsej pravici bi morala obadva klečati drug poleg drugega in Boga prositi za srečo in blagoslov najinemu zakonu." Pa se ji je zopet vrnila grenka gotovost: "To bo vedno tako in nikoli drugače, če bova imela veselje ali žalost skupno, združena ne bova nikoli klečala pred enim oltarjem." In strašna se je Rozika naenkrat zazdela ta misel. Kaj se je zgodilo z njo, da vidi sedaj vse tako črno? Saj jima dobro gre. Saj se vendar tako ljubita. Henrik je popustljiv v svpji veri do nje; živeža in vsega imata dovolj, dela obilo in zaslužka, pa vendar se ni mogla veseliti. Vsako jutro se je zbudila s težkimi mislimi. In vedno je stalo pred njo boječe vprašanje: "Moj Bog, bo li vse življenje tako, ta notranja muka ? Med nama je prepad, ki se ne bo dal nikoli premostiti." In zdelo se ji je, da mora stegniti svoji roki čez ta prepad in potegniti njega k sebi, njega, ki se ga je oklepala njena duša vedno bolj, kolikor bolj je bil Henrik popust ljiv do nje. Rozika pa se je zopet in zopet vpraševala s treznim razumom: "Cesa mi pravzaprav manjka do sreče ? Saj sem vendar vedno vedela, da je Henrik luteran, pa si sedaj kar naenkrat domišljujem, da je to nesreča." Resno si je prigovarjala: "Ne smem vzeti vsega tako hudo; to so malenkosti, — če ne, bom uničila srečo sebi in njemu. Na Boga bom zaupala in se premagovala. On vidi mojo dobro voljo,^ pa bo naredil, da bo vse prav." Razlagala si je rek: "Ti stori svoje in Bog bo tudi svoje napravil," po svojih željah. Katoliška kri, podedovana po stariših in prastariših, od dedov pred komaj dvesto leti obvarovana v najtežavnejših verskih bojih, je zahtevala svojo pravico, vpila po edinosti z njim, ki ji je najbližji, z možem, ki je bila z njim pred oltarjem združena za celo življenje. Rozika je začela paziti nase. Ce so prihajale težke misli, se je hitro lotila dela ali pa je začela prepevati kako staro, lepo pesem. Pri hiši ni nihče vedel, kaj se godi v notranjosti mlade žene. Možje so tičali pri delu in niso imeli časa razmišljati o Čem drugem. Henrik je ustrezal svoji ženi v vsem, kar je razbral v njenih očeh. In to je Reziko še bolj žalostilo, zakaj vedno in vedno je vsplavala na površje hrepenenja polna misel : Ko bi bil le katoliški, kako lepo bi živela!" Prikrivala je možu vse svoje duševne boje; kar se ji je docela po- srečilo. Se pred adventom je obhajal Jožef svoje ženitovanje z Anico. Zgornje nadstropje obširne hiše jima je oče določil za stanovanje. Zgoraj in spodaj se je vse svetilo snaž-nosti. Oče Rudnik je bil zadovoljen, da je odložil vse te skrbi in se lahko v svoji sobici veselil počitka in denarja. Katoliška snaha je bila majhna, vesela osebica, ki je zagrabila življenje zmirom na najboljši strani. Se nikoli do danes ni občutila, da še lahko pridejo motne ure, ki lahko zbegajo in prestrašijo človeka. Vsi so ljubili mlado ženico vsled njene živahnosti. Mir in veselje je vladalo po vsej hiši. IZ JUGOSLAVIJE, r- (Nadaljevanje s 1. strani.) granato. Začela sta se z njo i-grati. Granata pa je eksplodirala in na mestu raztrgala Dušana, Aleksa Niko pa smrt-nonevarno poškodovala. -o—— Umrli v Ljubljani. Zadnje dni so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Jurij Kirn, hiralec, 21 let; Frančiška Eberl, zasebnica, 75 let; Stanislav Jere, posestnikov sin, 6 tednov; Ivan Korošec, postrečkov sin, 6 let; Avgust Semolič, čevljar, 35 let; Marko Centa, sin mesarskega pomočnika, 5 ur; Antonija Pire, zasebnica, 95 let; Marijan Možina, posestnikov sin, 5 mesecev; Hofmann Josip, podjetnik, 68 let; Alojzij Smole, rejenec, 3 leta; Antonija Pogačnik, če vi j ar jeva žena, 53 let. —o- Nesreča. Dne 7. t. m. je o priliki svojega službenega odhoda iz Vidma v Rajhenburg železniški poduradnik Roman Vih-telič iz Zidanega mosta na prvem mostu tako nesrečno spodrsnil, da je padel več metrov v globočino in dobil hude poškodbe na glavi. Prepeljali so ga nezavstnega v Krško bolnico. Umor pod Limbarsko g or ck. Vdovo posestnico 43-letno Marijo Sever iz Savelj pri Ljubljani je neki berač iz Pre-voj zvabil v Krašnjo, češ, da bo tam lahko kupila kravo* Žena je vzela s seboj precejšnjo svoto denarja. V nekem gozdu blizu Krašnje pa jo je-berač s kolom pobil na tla, jo ubil in uropal. Nečloveškega, morilca so že zaprli. AKO STE TUDI VI med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je t raso korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, »radi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na nmul RAVNO TAKO JE VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! • • Pošiljanje denaija. Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje- | memo denar. Denar pošiljami ali po pošti, aH potom brzojavnega piims, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti »n brzojavno. Za obilna naročila se vam priporoča. SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesark 70 — 9tk AVE., NEW YORK. N. Y. "Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna » izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo icako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? 0 da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo.koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST Chicago, D! J.KOSMACH x8o4 W. sand St. Chicago. D) Rotakom se priporočam pr nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiie delo. nainižie oene Prevzamem barvanje hiš zuna ia znotrai. »okladam stensk papir. SLOVENSKA KUHARICA je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne; poide. Knjiga vsebuje blizu 7 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj ! Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. SVARIM vse rojake pred John Bomba-čem in njegovo ženo. Bival je tukaj nekaj let na Jenny Lin-du, Ark. Prosil me je pismeno za $30. in sem mu jih poslal, ker ga poznam še iz starega kraja. Kakor hitro je denar prejel je odšel v Ohio. Ko sem ga prosil denar nazaj mi je poslal $10. in zraven me dobro ozmerjal, rekoč, da nisem dal njemu pač pa njegovi ženi. Prosim tam odnas rojake iz Dolenje vasi pri Cerknici, če se kateri nahaja tam kjer se on, da mi piše, zakar se že zanaprej zahvalim. Obenem pa rečem: ne stori hudega — če nočeš dobrega! JOHN UDOVJ, Box 52. Altus, Art (Oglas.) MARY SLUGA IZUCENA BABICA 1805 West 22nd Street. Phone: Canal 5795 Se pripore ča Slovenian zlasti Prek murskim " Slo venlcam za p« moč pri poro dih. Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. DR. J. V. ŽUPNIK Zoboz d ravni k 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. 1849 W. 22nd St Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: # Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJACNICA. 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Kovali & Sons ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim Wagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenosti £ > i *