Leto VII., štev. 34 Ljubljana, četrtek 11. februarja 1926 Poštnina pavSaiirana. Cena 3 Din m= lihaja oh 4. »jntul. ca Stane mesečno Din *5'—; sa Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica itev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravntttvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelekt Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. '49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št, 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din, Ljubljana, 10. februarja. SLS je doživela pri volitvah v Delav- sko zbornico katastrofalen poraz. Ob razpisu minulih volitev so delavske stranke ponujale klerikalcem kompromis. oni pa so ga trdovratno odklanjali, ker so zanesljivo računali, da dobe v zastopstvu Delavske zbornice nad-polovično večino. Izid volitev je SLS bridko razočaral. Od skupnih 60 mandatov je dobila koma; eno dobro četrtino. V delavski skupini, kier je pričakovala 25—30 mandatov, jih je dobila SLS od 50 samo 14. Z vsem svojim razsežnim aparatom se je vrgla SLS v volitve za Delavsko zbornico. Sam generalni tajnik SLS je prevzel vrhovno komando nad krščanskimi socijalisti, a tudi organizacija Marijinih devic je bila poleg politične strankarske organzacije vprežena v strankarsko agitaciisko delo; saj je pa šlo stranki, ki ima od 26 slovenskih mandatov v Narodni skupščini. 20 v svojih rokah za prestiž, a tudi zato. da bi prišla v neomejeno posest stanovske korporacije. ki avtonomno razpolaga z letnim proračunom več milijonov dinarjev. Razkrinkana je sedaj tudi klerikalna laž. da je slovensko delavstvo v klerikalnem taboru. Volitve v stanovska zastopstva. kjer ne more toliko učinkovati pritisk iz župnišč in kjer demagogija nima uspehov, nas vedno bolj in bolj utrjuje v prepričanju, da slovensko ljudstvo Po svoji miselnosti ni klerikalno. Poraz klerikalcev pri volitvah v Delavsko zbornico neposredno dokazuje. da ori političnih volitvah v Sloveniji ni zmagalo prepričanje in svobodna volja volilcev, ampak duševno nasilja prižnic in spovednic. A tudi to, da je klerikalna zmaga pri poslednjih skupščinskih volitvah bila Pirova zmaga. Klerikalno časopisje skuša sedaj poraz SLS pri volitvah v Delavsko zbornico prekriti s tem. da razblinja ar. Ko-rcščev govor v Narodni skupščini. Videti je, da je v Narodni skupščini povzel besedo gosp. dr. Korošec tudi zato. da bi na ta način maskiral debacle. ki sra je doživela njegova stranka v Ljubljani. v srcu Slovenije. Gotovo je. da bodo klerikalci tudi še one. katerih pozornost se jim je posrečilo odvrniti od poraza, skušali tolažiti na vse mogoče načine ter ublažiti z najrazličnejšimi kapljicami, zlasti pa z dokazovanjem, da volitve niso bile izraz proste volje volilcev. Toda poraz SLS je tako strašen. da ga nobene obtožbe proti drugim ne morejo zmanjšati. V klerikalnih vrstah pač ni več borbenosti. Te ni. ker ni več notranjega prepričanja. Klerikalni organizem je trhel in pri vsakih volitvah ga težje lepijo s peklom in hudičem. Močna, borbena in zavedna armada se ne vda nobenemu nasilju, ako-ravno eno ali drugo krdelo morda podleže pritisku. Ce klerikalci trdijo, da so podlegli le nasilju in goljufijam, priznavajo s tem. da njihovi volilci nimajo več prepričanja o zveličavnosti klerikalne politike. Izid volitev v Delavsko zbornico je siab omen za bodočnost ^klerikalnih fe-deralistov v Sloveniji Ze sedem let špekulirajo in radi te špekulacije uganjajo separatistične orgije v nadi, da bi federacija ali klerikalna avtonomija prinesla in za večno zajamčOa nadvlado SLS v Sloveniji. Sedaj pa vidijo, kako vstaja slovensko ljudstvo proti njim in že danes lahko izračunajo, kako bi SLS tudi s svojo brezglavo separatistično politiko pripomogla do nadvlade v Sloveniji čisto komu drugemu. kakor pa sama sebi. Sedanje vodstvo SLS je bilo v svojih sklepih in prizadevanjih vedno kratkovidno in nikdar nj pomislilo na končni efekt svoje politike. Leta 1918. so klerikalci ukinili deželno avtonomijo, a niso mislili na to. da iih bo ta greh še hudo tepel. Klerikalni diplomati so ob prevratu dopovedovali Slovencem, da naj bodo lepo mirni, ker bo že g. Wil-son določil meje Slovencem. Po njiho- vi krivdi in radi njihove nesposobnosti in zaslepljenosti smo izgubili Koroško in velik del Notranjske. In da ni brez njihove zasluge in morda celo proti njihovi volji prišla po prevratu v Slovenijo srbska vojska ter zaustavila prodiranje Italijanov pri Vrhniki in pri Zireh. bi i. 1918. Italija zasedla' Slovenijo tja do Trbovelj. Tudi je nepremišljenost in kratkovidnost dr. Korošca in njegovih pomagačev spravila nekdanjega federalističnega zaveznika gosp. Stjepana Radiča v Beogradu na vlado ter omogočila izolacijo Slovencev ter režim duali-stične (srbsko - hrvatske) politike v državi Isto tragično usodo samopreva-re bi dočakala SLS tudi v svoji avtonomiji in federaciji; kajti 1. 1918. — ko so napredne dobričine nasedli nemoralnemu klerikalnemu slogaštvu — se za SLS nikdar več ne povrne, zato pa tudi ne izostane majhen obračun sloven skega ljudstva nad njeno prevarantsko politiko. Po vsej priliki bi v slučaju fe- Situacija še ni razčiščena Včerajšnje konference Radiča s Pašičem in inkvizicija v ministrskem svetu. — Demonstrativna absenca ministra Maksimo-Danes se Pašič posvetuje z radikalskimi prvaki, — Garancije g. Radiča. Radie se je obširno zagovarjal. Od njega nameravana protiofenziva pa je, kakor vse kaže, izostala. viča. Beograd, 10. februarja, p. Danes dopoldne ob 11. sita se sestala Pašič in Radič. Razgovor je trajal nad eno uro. Pašič je Radiču povedal, da je z ozirom na dogodke zadnjega časa včeraj kralju razložil težko situacijo ter je povdaril, da je Radič s srvojlmi izjavami spravil v opasnost možnost sodelovanja v vladi. Zahteval je od Radiča reparacijo pogrešk in stvarne garancije, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Izrazil je mišljenje, da bi bilo najbolje, ako se Radič umakne iz vlade event. nastopi daljši dopust ter odide v inozemstvo. Radič je v obširnem razlaganju dokazoval, da ni nič zagrešil odnosno da so bile njegove izjave ali napačno reproducirane ali pa se jih je napačno razumelo. Odklonil je izstop iz vlade, a tudi dopust, pač pa je ponudil Pašiču, da ostane do sprejetja budžeta stalno v Beogradu in se tako izogne govorom in izjavam, ki bi vznemirjale. V razgovoru ni prišlo do definitivnega razčiščenja. Popoldne se jc vršila dolga seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena razpletu težke krize. O poteku seje mi-nisitri ne dajejo nobenih podrobnih pojasnil. Ve se le toliko, da je prišlo do iako ostrih objašnjavanj. Radikalski ministri so stavili Radiču konkretna vprašanja. Po seji je g. Radič izjavil novinarjem: Krize ni. To so potrdili tudi nekateri radikalski ministri. Na maiicijozno protivprašanje: Ali je še ni? ni nikdo odgovoril. Mnogo se je opažalo, da se minister Maksimovič seje ni udeležil. Na vprašanje novinarjev, ali znači to, da bo Maksimoviič, kateremu je Radič v Imotskem napovedal štiriurni ultimat, odstopil, je odgovoril minister Srskič: O tem ni govora. Položaj se presoja tako-le: Situacija še ni razčiščena. Kakor se zdi, odločitev o postopanju radikalov proti Stjepanu Radiču še ni padla. Radikalni poslaniški klub ni imel svoje napovedane seje, temveč jo bo imel jutri, da da Pašiču časa konferirati z radikalnimi prvaki. Sodi se, da bo Pašič nadaljeval posvetovanje s svojimi prijatelji. Od nekega radiičevskega ministra je vaš dopisnik doznal, da se bo že našel izhod. Vaš dopisnik je vprašal Pašiča, ali obstoji kriza vlade, nakar je Pašič odvrnil: Vsako ministrstvo ima svoje krize. Na vprašanje drugega novinarja ali so Radičeve iziave njega umirile, je odgovoril Pašič: To vprašajte Radiiča. Program konference. — V Temišvaru ni jugoslovenskih zastav. — Češkoslovaška prekinila pogajanja za priznanje sovjetske Rusije. — Stališče Msle antante napram kraljevskemu vprašanju na Madžarskem. nadaljevale. Razpravljali so o madžarski Temišvar, 10. februarja. Ce! Temišvar je na čast zastopnikov Male antante, ki so dospeli na današnjo konferenco, okrašen z zastavami vseh treh zavezniških držav. Vse temišvarskc časopisje brez razlike strank prinaša pozdravne članke. Dr. Beneš in dr. Ninčič, ki sta gosta rumunske vlade, sta ponoči dospela v Temišvar. Rumunski zunanji minister Duca Je prišel včeraj ob 10. dopoldne v spremstvu svoje soproge. Isti večer je prispelo tudi šest zastopnikov jugoslovenskega časopisja. Glede programa poročajo časopisi sledeče: 1. Proučavanje splošnega notranjega položaja v državah Male antante; 2. vprašanje sosednih odnošajev napram Madžarski v zvezi s ponarejevaJsko afero ln stališče držav Male antante o tej zadevi pred Zvezo narodov; 3. položaj, ki je nastal po locaraski pogodb! in vprašanje sklepa podobnih paktov z ostalimi državami; 4. vstop Nemčije v Zvezo narodov; 5. položaj Češkoslovaške in njeni odnošaji napram raznim sosedom; 6. sodelovanje Amerike pri finančni konsolidaciji evropskih držav. Zatrjujejo, da bo dr. Beneš podal na konferenci Izjavo, da sprejema Češkoslovaška sleherno rešitev v madžarskem kraljevskem vprašanju, celo če bi šlo za kronanje Otona Habsburškega. Tudi dr. Ninčič bo baje Izjavil, da želi Jugoslavija živeti v dobrih odnošajih z Madžarsko in ne bo ničesar podvzeia, kar bi moglo nasprotovati tej nameri. Podcbno stališče zavzema tudi Rumunija. Temišvar, 10. februarja. V spremstvu dr. Ninčiča so dospeli danes ob 8. zjutraj šef njegovega kabineta Vukičevič, poslaniški svetnik Antič, pomočnik načelnika daplsne-ga urada Erhartič in tajnik jugoslovenskega poslaništva ter posebni pobečnik dr, Ninčiča Konstantin Flandor Precejšnje nezadovoljstvo pri naši delegaciji je izzvalo dejstvo, da je v mestu sicer polno rumun-skih, češkoslovaških in francosk'h zastav, naše pa ni videti niti ene. Udeleženci konference so sklenili, da ne bodo podali nl-(kakšne fzjave pred zaključkom sestanka. Beograd, 10. februarja, p. Ob 9.30 dopoldne se je začela konferenca Male antante. Ob začetku ic dr. Beneš izjavil, da je Češkoslovaška prekinila pogajanja s sov. jeti radi prizn.inja sovjetske Rusija, k?r spvjstska Rusija ni hotela spreleti nekaterih opravičenih zahtey Češkoslovaške, zlasti tudi ni hotela dat! garancije, da ne bo širila komunistične propagande na Balkanu in v Pcdkarpatski Rusiji. Rumunija se je pokazala zelo zadovoljno radi prc-k:nje-nja pogajanj, Jugoslavija pa se drži svojega starega stališča. Konferenca se ie prekinila rb l. uri popoldne brez komunikeja. Sklenilo se je, da se ta sestanek smatra za i7rec'nega ter da se bo reden sestanek vrši! meseca maja na ozemlju Jugoslavije, verjetno v Beogradu. Po konferenci so se ministri v avtomobil'!! peljali na sprehod po mestu, nakar se je vršil banket. Popoldne so se konference falzifikatorski aferi. Ko so proučili situacijo, so se ministri postavili na stališče, da se za sedaj ne mer * sorejeti nobena defi- nitivna odločitev cdiasao, da je treba počakati konec preiskave in razsodbe. Ako do prihodnjega sestanka Male antante ta afera ne bo rešena, se bo dr. Beneš v imenu Male antante sporazumel s francosko vlado o skupnih korakih. Ob 5. popoldne Je dr. Ninčič imel daljši telefonski razgovor z Beogradom. Potem pa so razpravljali o razorožitvi, ki naj bo predmet razprave pred Zvezo narodov v Ženevi. V tem vprašanju so vse države Male antate soglasnega mnenja, da Je stvar zelo delikatna, ker sovjetska Rusija ne raz-orožuie ter so vsled tega vse druge države v težkem položaju in ne morejo verjeti v dober uspeh. O sestanku ministrov Male antante se širijo raznovrstne vesti. Novinarji so javljali, da se je na konferenci razpravljalo tudi o vprašanju vzpostavitve mctiairhije na Madžarskem. To vprašanje spada siccr v pristojnost konference veleposlanikov. V smislu trianonske pogodbe se to vprašanje sploh ne more pekreniti. Naša vlada je izrazila skrb radi kršitve obvez, ki jih ima Madžarska glasom mirovne pogodbe. O konferenci je bi! zvečer ob 6. izdan nastopni komunike: Ministri za zunanje stvari dr. Ninčič, dr. Beneš in Duca so se sestali in Izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki interesirajo države Male antante. Seja je trajala od 9. do 1. in od 3. do 6. ter se je pretresala vsa politična situacija. Prišli So do zaključka, da se stališče vseh treh ministrov popolnoma strinjajo. Dr. Beneš, Di;ca in dr. Ninčič so zavzeli enako stališče o vseh vprašanjih, ki so se razpravljala meseca marca pred Zvezo narodov o vprašanju razorožitve. Pretresalo se je tudi vprašanje situacije, ki se ustvarilo v vsej Evropi z locarn-skini sporazumom. To vprašanje se je pretresalo v smislu pacifizma v zvezi z balkanskim mirom. V vprašanju madžarske fafeiflkatorske afere so prišli do zaključka, da bi v interesu miru bi!o potrebno, da se to vprašanje odkrije popolnoma ter da se radi tega mora počakati na rezirltat preiskave. Dr. Beneš je odpotoval v Prago cb 10.. dr. Ninčič pa nocoj v Beograd. Duca odpotuje jutri v Bukarešto. Klerikalci skušajo popraviti Koroščeve pegreske Beograd, 10. februarja, p. Nocoj je bila skupna seja zastopnikov Davidovičevega, klerikalnega in Spahovega kluba. Sodi se, da se je ta seja vršila na inicijativo kleri« kalnega kluba, ki poskuša popraviti pogre. ško svojega načeln ka Korošca ter se izogni, ti popolni izolaciji. Ka seji so klerikalci izjavljali, da njihov federalistični program ni vzeti resno... Minister Maksimovič aeracije ali klerikalne avtonomije — ,, r.oho in se ne ukloni pred varilstvom ali aroganco. Kaše tiče nacionalizacije Gornje Adiže, je tre ba reči, da zamenjava Stresemann v premislekom razdelitev, kl se ne vrši, z običajno uporabo italijanskih zakonov (! !) Napačno Je, da vlada v Gor. Adiži sila ali teror. Kar je trdil dr. Held, tega dr. Stresemann ni povedal v slabši obliki. Da je nemško časopisje lagalo, je dokazano po Izjavah drugorodnih učiteljev, hotelirjev in voj nih oškodovancev v Gor. Adlži, kl so brez kakega pritiska izrazili sveje simpatije do italijanske vlade, pri čemer so se ogorčeno obrnili proti manevrom z one stran! Brer.-nerja. Vsi ministri In senatorji so Mussoliniju čestitali k njegovemu govoru. Nato je senat odobril londonski in washingtonski dogovor o poravnavi italijanskih vojnih dolgov. Seja je bila zaključena ob 17. Prihodnja bo sklicana pismeno. Poplave v Rumuniji Bukarešta, 10. februarja, k. Vsled nepre* stanega deževja in staljenega snega so na. stale v stari Rumuniji velike povodnji. V okolici Bukarešta je nastala velika škoda. Tudi Donava je zelo narastla. Vesti o sporazumu s princem Karlom se potrjujejo? Beograd, 10. februarja, p. »Vreme« objavlja brzojavko Iz Rima, po kateri sta bivši Tumunski prestolonaslednik Karel to kralj Ferdinand napravila sporazum, po katerem se princu Karlu vrnejo vsi naslovi to kraljevske pravice. Ministrski predsednik Bratianu odpotuje za dalj časa v tooeemstvo, general Avarescu pa dobi mandat za sestavo nove vlade. Ta vest se v Beograda ne potrjuje. Radič na jadrnem umiku ... Zopet so ubogi novinarji skoraj vsega krivi. — Brez Pašiča in Radiča nemogoča vlada, brez Radiča Hrvati v državi ne sodelujejo. Beograd, 10. februarja, r. Davi se je vrnil v Beograd minister prosvete St. Radio. Prišel je v skupščino, kjer so ga nekateri poslanci pozdravili z ironičnimi klici in se precej časa živahno in razburjeno razgovarjal z ministrom dr. Šuperino. Ob 11. je bil pozvan k Pašiču, s katerim je ostal eno uro v razgovoru. Po tej konferenci so ga čakali novinarji, katerim je dal razne izjave. Pritožil se je, da listi niso poročali resnice o njegovih govorih in da ni bilo potrebno povzročiti razburjenje. Izjavil je, da bo ob 5. popoldne na seji ministrskega sveta podal svojim ministrskim tovarišem potrebna pojasnila. Nato je razlaga! svoje potovanje po Bosni in Dalmaciji. «Jugoslovenstvo ne obstoji. Govoriti sedaj o jugosloven-stvu, je .švindel'. Obstoji samo srbstvo, hrvatstvo ter slovenstvo in samo potom njih je mogoča asimilacija v jugo-slovenstvo. Zaradi tega je moje potovanje v Bosno neizmerno ojačilo državo. Jaz nisem vršil nobene strankarske agitacije, ker mi tega ni treba, toda kot šel stranke se moram zanimati za vse.* Nadalje je izjavil, da o Solunu ni ničesar govoril. Madžari nimajo pameti, Italija pa ima čudno in pustolovsko vlado. O vladni krizi je izjavil, da je izmišljena, da pa tega iii kriv noben novinar, ker je stvar politično spletena, kar bo dokazal. Demantiral je vest »Beograda* o govoru dr. Mačka v Jastrebarskem. G. Pašiča je lepo o vsem obvestil, toda tudi Pašič je bil napačno informiran. »G. minister, govori se, da boste izstopili iz vlade? je vprašal vaš dopisnik. a Radič je odgovoril: cKdor misli, da bo delal z radikali brez Pašiča in s seljaško stranko brez Radiča. ne pozna politične abecede. Brez Pašiča in Radiča je nemogoče. Mi smo se s Pašičem lepo sporazumeli ia nimamo nobenega tajnega dogovora, da delamo skupno za volitve. Tega ni, ker imamo ustavno parlamentarno večino. Netočne so vesti, da se radikali cepijo na 17 frakcij, radičevci pa na dve ali tri. Ne morejo ministri seljaške stranke na eno stran, njihov poslanski klub pa na drugo. Te vesti so izmišljene pod vplivom pomladanske atmosfe- re. Rezultat vsega je ta, da ne smem več iti iz Beograda . . .* Na vprašanje, kako dolgo misli ostati minister, je odgovoril, da bo ostal tako dolgo, dokler ne bo izvršil vse posle, ki jih namerava. Demantiral ie, da bi rekel, da so Francozi budale. Francozi so pameten narod, toda v njihovem parlamentu ruši vladna večina vlado, kar ni ravno najpametnejše. Zatem je dejal, da se bodo občinske volitve vršile v poletju, a v Dalmaciji že spomladi. O parlamentarnih volitvah pa da ni govoril. Tudi o kraljevem kronanju ni tako govoril, kakor se je poročalo. «Mi imamo v ostalem toliko dela. da nimamo časa za parade . . «Kriza vlade je nemogoča. Naj se najde kdo, ki noče Radiča v vladi; ta ne bo imel lirvatov v državi. To sem povsod govoril in je potrebno, da se to povdari.* Na pripombo, da radikali insistirajo na tem, da bi izstopil iz vlade, je dejal: «Tako govore tudi o Pašiču. Intriganti nekaj kuhajo za občutljivo srbsko javnost.® Na vprašanje, ali je resnica, da je govoril o Maksimoviču, da se mu mora postaviti ultimat, je dejal: »Res je, ta pa radi razmer v Imotskem, kjer ie 14 občin še vedno pod obznano. Res je tudi govoril, da je minister dr. Stoja-dinovič kvartopirec in da se mu ne sme zaupati. To pa vsled tega, ker je čital v »Corriere della Sera*, da je doktor Stojadinovič v Parizu kvartal in izgubil 500.000 frankov . . . Na vprašanje, kaj misli o resoluciji glavnega odbora profesorske organizacije. ki ie naperjena proti njemu, je izjavil: «Profesorji ne vedo. kaj delajo. Ravnateli Gjorgievič je izvršil neštete nezakonistosti (!?). Na nekem izletu Je posilil eno izmed svojih učenk, s katero se je potem oženil. Toda on se more samo enkrat oženiti. Tak človek ne more biti na takem mestu. Gjorgjevič je v svojem govoru o Strossmayerju omenjal Srbe in Slovence, a Hrvatov ni omenil. Gjorgjevič je razen tega izvršil tudi neko umazano delo za 32.000 dinarjev. Na koncu je g. Radič ponovno ostro napadel finančnega ministra. Radič naj gre v Filadelfijo Najnovejši načrt za odložitev krize RR. — Pašič hoče najprej proračun, potem pa razčiščenje. Beograd, 10. februarja. Današnji »Politički glasnik« piše poleg drugega o političnem položaju naslednje: »Ako se upoštevajo vsa dejstva, ni treba tako! sklepati, da je vladna koalicija že doživela polom, in najmanj, da nastajajoča vladna kriza že pomenja krizo sporazuma. Tak sklep ne bi odgovarjal stvarnostim. Radič je storil gotove korake, ki jih ne odobravajo njegovi zavezniki v vladi, vendar pa to še ne pomenja, da ie sklenil, da politiko svoje stranke ne bo spravil v sklad s politiko stranke, s katero je v vladi, m da je dal svobodi svoje strankarske akcije prednost pred nadaljnim obstankom v vladi. To se bo spoznalo iz nadaljne-ra njegovega zadržanja in šele potem še more končno sklepati. Razen tega je veliko vprašanje, ali bi sličen korak šela HSS naletel na odobravanje v vseh vrstah njegove stranke, posebno pa v njenem poslanskem klubu. Po našem mnenju je tu težišče položaja. Hrvati v HSS so jamčili, da je preekret v politiki njihove stranke v smislu njenega nriznanja monarhije in edinstva iskren ter nosijo zato končno odgovornost. Od njih je v prvi vrsti odvisna usoda ne samo sedanje vladne koalicije, temveč tudi politike sporazuma. V slučaju, da prekrši njihov šef dano besedo, bi se morali odločiti ali za državo ali za stranko. Nadalje piše »Politički glasnik*: »Tako se v vladnih krogih trdi. da bo Radič dal vladi pojasnila, ki bodo odstranila vsako vznemirjenje glede na r.adaljne odnošaje med vladnima stran- kama. in da bi se njegovi izpadi ne ponavljali. bo naprošen. naj odpotuje v inozemstvo za dalje časa. Ker se Radič bavi že dalje časa z mislijo, da bi posetil naše izseljenske kolonije v severni Ameriki, ni izključeno, da odpotuje na mednarodno razstavo v Filadelfijo in da izkoristi to priliko za obsežno anketo o izseljenskem vprašanju. Njegova misija bi trajala nekoliko mesecev, V tem času bi vlada nadaljevala svoie delo za učvrstitev politike sporazuma.* V beležki pod naslovom »Nameni velikega vezirja* piše »Politički glasnik*: Ljudje iz bližine ministrskega predsednika trdijo, da mu ie najvažnejša stvar sprejetje državnega proračuna in da se vsa ostala vprašanja, tako tudi vprašanje nadaljnega obstoja vladne koalicije. odlože na kasneie. Trd: se. da bo zato Pašič potlačil vladne neprilike in podaljšal življenje vlade še za nekoliko tednov. Šele po sprejetju proračuna bi pričel razčiščevati politični položaj. Nasprotniki Pašiča pa trdijo, da je on glavni povzročitelj vladne krize. Po njihovem mnenju računa Pašič, da je razpad koalicije z radičevci edini način, no katerem bi dobil volilni mandat. Pašič tudi nima namena uveljaviti proračun. Njegov glavni cilj naj bi bil, da ohrani disciplino v stranki ter odstrani iz n.ie med volitvami svoie nasprotnike. Istotako se trdi. da Pašič resno misli na obnovitev koalicije s samostojnimi demokrati in v prilog temu se omenjajo zadnje tajne konference Pašičevih pooblaščencev s Pribičevičem (katere si je izmislil »Politički glasnik*. Op. ur.).» Razvoj preiskave madžarskega kompleta Senzacionalne izjave polkovnika Jankovicsa. — Falziiikatorji so zasledovali politični prevrat kot maščevanje za izgubo slovanskih pokrajin. — Vloga Arturja Schultzeja. d. Budimpešta, 10. februarja. V zadevi ponarejevalcev francoskih frai kov se polagoma doznavajo vedno boli zanimive stvari. Pri zaslišavanju ie izjavil prijeti Nadossv, da so hoteli porabiti s ponarejanjem frankov dob-lieni denar za volitvo na Češkoslovaškem, ker so upali, da bodo z velikimi vsotam! pridobili prebivalstvo za .Madžarsko. Princ VVindischgratz je odklonil vsako izjavo o političnih ciljih akcije, ki se je ponesrečila. N>. kateri obtoženci pravijo, da ie ho-te'a aružba z dobičkom akcije strmoglaviti ministrskega predsednika grofa Bethiena in postaviti na čelo novi vladi princa Windischgratza. To je zlasti potrdi priieti polkovnik Jankovics v Haagu holandskim oblastvom. Ako bi sc posrečilo vreči sedanjo vlado, bi Wmdischgratz takoj razpisal nove vo-iit< e, od katerih si je mnogo obetal za svoje prijatelje, ki bi v novem kabinetu dobili portfelje. Tako je bil Nadossv določen za notranjega ministra, Jankovics ra za honvedskega. Nova vlada fcl v prv i vrsti stremela za tem, da se po- pravi krivica, ki jo je prinesla Madžarski trianonska mirovni pogodba in da se obnove meje krono sv. Štefana. V političnih krogih pravijo, da tem izjavam, zlasti pa Jankovicsem inozemstvo ne veruje preveč. Posebno so dvomljive izjave Jankovicseve, o katerih menijo, da jih je podal pod pritiskom razmer v zaporu in da je hotel stvar kolikor mogoče razpresti, da bi falziiiciraniu dodal kolikor mogoče mnogo politične barve. Vendar menijo tukajšnji politiki, da ni izpovedi Janko-vieseve kratkomalo odklon'«, ker so zelo važne in imajo prav gotovo precej podlage. Vsekakor so prlpravliali ponarejevalci puč, ker so Imeli popolnoma izdelan načrt, po katerem so šli na delo. Govorice o nameravanem puču na Madžarskem, ki so se maio nred odkritjem sleparije pojavile zlasti v Budimpešti, so gotovo v zvezi s to akcijo prevratnežev. Nadal;e se izve. da ie bil Jankovics nekak finančni minister ponarejevalske akcije, ki se je razen teca bavil z drugimi posli, ki so urinašali denar, tako s špekulacijami, transakcijami itd. Smoter vsega tega delovanja je bil, preskrbeti družbi čim več denarja, da bi mogla z njim dalje operirati. Jankovics je za razpečavanje ponarejenih frankov najemal mlade ljudi, ki jih je dobro plačeval. Ko so šli v inozemstvo, so dobili na roko po 160 dolarjev, pa tudi več. Vsekakor je še vedno zelo tajinstve-na oseba Schultzeja, ki ga policija še vedno pridno išče. Sedaj se je dognalo, <:-> -e ta Artur Schultze ruski državljan in je bil svojčas tehnični vodja oddelka državne novčanične tiskarne v Petro-gradu. Ko so prišli na krmilo boljševiki, se ni mogel kot zagrizen monarhist sprijazniti z novimi razmerami. Pobegniti je moral v Nemčijo, pa tudi tu mu razmere niso prijale. Zato se je obrnil na Madžarsko, ki je še vedno nekaka dvoživka, ker ni ne monarhija ne republika, ampak takorekoč vsakega nekaj. Leta 1922. je prišel Schultze v stike z raznimi magnati in drugimi politiki. Leto kasneje je bil že v pogajanjih s princem \Vindischgratzom, ki se je pri njem informiral, ali in kako bi se dali ponarejati tuii bankovci, posebno francoski. To naj bi bilo maščevanje za trknonsko mirovno pogodbo. Preiskava je dognala, da je bil Schultze opetovano na Windischgratzovem gradu Sarospataku in v njegovi palači v Budimpešti. Kmalu sta se zedinila in mož je šel na delo, ki ga je v veliki meri tudi vodil. Schultze je večkrat dobival iz Budimpešte velike zneske na pošti v Sarospataku. ki mu jih je nakazovala visoka politična osebnost v madžarski prestolnici. Vse kaže, da je tega inoža tudi zaprisegel vojaški škof Zadravecz. Za to stvar se posebno zanimajo Francozi, ker jim je zelo na tem, da posvetijo v to še precej temno zadevo. Nekateri pravijo, da je Schultze v Budimpešti, seveda dobro skrit, v hotelu Metropolu, kjer se je prijavil pod napačnim imenom. Poljska m pristop Nemčije k Zvezi narodov Nemška vlada je sklenila pristop k Zvezi narodov. Kakor je danes notranji položaj v Nemčiji, je računati kot z gotovim dejstvom. da postane v kratkem ta država članica te prevažne mednarodne zveze, ki vodi danes, lahko se to reče, politično usodo Evrope. Vstop Nemčije pomeni zelo dalekosežno spremembo v razmerju sil v Zvezi, pomeni novost v notranji njeni strukturi, in posledice te spremembe se bodo nedvomno pokazale kmalu. Lahko se trdi, da so se posledice nemškega pristopa pokazale že sedaj, še predno se je dejansko izvršil. Poljska zahteva, da se prepusti k Zvezi narodov kot permanenten član Sveta, in ta poljska zahteva je Efaš posledica nemškega vstopa. V Svetu Zveze narodov so doslej štiri velesile stalni člani, in sicer so to Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska; ostali člani Zveze se volijo na določeno dobo in takih voljenih članov je sedaj šest Jasno je, da je velika razlika med tem. ali je kaka država stalen član Zveze, ali pa more priti le od časa do časa na vrsto, da izvolijo njenega zastopnika v Zve-zin Svet; kolikor bolj se uveljavlja Zveza o mednarodni politiki, toliko večja je važnost za državo, kako je zastopana v njeni eksekutivi, to je v Svetu. Po prvotnem projektu bi se imelo število stalnih članov zvišati na sedem, kar bi se zgodilo s pristopom treh velesil, ki doslej še niso člani Zveze, namreč Nemčije, Rusije in Združenih držav Amerike: z njih vstopom se računa še vedno. Nemčija prehaja baš sedaj k Zvezi in ko se njen pristop v vseh formalnostih izvrši, postane tedaj prej ali slej permanenten člaa Sveta. In to je važno. Francija se smatra v prvi vrsti upravičena. da postane v največji meri pozorna na to spremembo. Zakaj vzpričo delikatnega razmerja, ki vlada med Francijo in Anglijo in pa med njo in Italijo, bi bila situacija francoskega zastopnika v Svetu lahko v kočljivih slučajih prav neprijetna. Zato želijo v Parizu, da bi si svojo pozicijo v Svetu podprli s tem. da dobi v njem Poljska stalno članstvo. Kako bi se moglo to zgoditi? Poljska je danes za velesilami prva država v Evropi; šteje skoro 30 milijonov prebivalcev in se nahaja tedaj precej daleč pred vsemi ostalimi evropskimi državami. Zato so začeli v Varšavi misliti na to. kako bi dali tej svoji velikosti in moči izraza tudi na zunaj. V Parizu so bili takoj pripravljeni, da jim pomo-rejo in Francija je bila takoj nriprav-ljena, da prizna Poljski značaj velesile. Zgodilo se je priznanje poljske velesile s tem, da je Francija spremenila svoie poslaništvo v Varšavi v veleposlaništvo in priznala isti značaj tudi poljskemu predstavniku v Parizu. Jasno je. da sta imeli Poljska in Francija že takrat v mislih pomen značaja velesile za Svet Zveze narodov za slučaj, če pristopi Nemčija. In ta slučaj je taktično nastopil sedaj. Stvar pa seveda s tem še ni urejena. Zakaj ostale države Poljski značaja velesile še niso priznale in tudi sedaj ne soglašajo vse v tem. da bi se priznala Poljska kot permanenten član Sveta. Osobito se obrača proti temu angleško časopisje. S poljske in francoske strani se utemeljuje zahteva z ozirom na potrebo, da je vzhodni sosed Nemčije tudi stalni član, proti čemer pa se navajajo pomisleki, češ, da bi bil to neljub prccedenc. V zvezi s tem vprašanjem se je pojavila tudi zahteva, da bi postala stalni član Zveze tudi — Braziliia. ki ia db- nes poleg Poljske edina država, ki je blizu velesil in daleč pred ostalimi državami; šteje nad 30 milijonov ljudi in ima tudi ogromen teritorij z najlepšimi razvojnimi sposobnostmi. Toda tudi proti taki povzdigi Brazilije se javljajo pomisleki, češ, da je težko akr«~tirati to edino portugalsko silo kot zastopnico latinske južne Amerike, ki je razen Brazilije vsa — španska. V prihodnjih tednih se morajo odločiti te stvari pred mednarodnim foruma. S slovanskega stališča je prav želeti, da prodre poljsko in francosko stališče, katerega realizacija bi bila gotovo v korist tudi Jugoslaviji. Budimpešta. 10. februarja, s. Poslanec Melhior Kiss je izstopil iz stranke probujajočih se Madžarov. Utemeljil je svoj korak v pismu, ki ga je poslal po-slancu Gombosu s trditvijo, da so pro-bujajoči se Madžari zavzeli napram vladi v številnih vprašanjih, tako iudi vprašanju svetovnega škandala glede ponarejenih francoskih frankov stališče, ki ga ne more odobravati, ker je po njegovem mnenju v tej aferi vlada zelo težko kompromitirana. Listi poročajo, da se jugoslovenska vlada po svojem budimpeštanskem poslaniku zanima za izid policijske preiskave, ki je bila v I. 1920. uvedena proti Ivanu Zenku in Frideriku Dijamantu. kakor tudi bratoma Vilhelm in tovarišu radi suma, da so spravili ponarejene dinarske novčanice v promet Besedni dvoboj med Rimom in Berlinom Italijansko časopisje še vedno v elementu. — Nemčija ne bi smela spraviti tirolskega vprašanja pred Zvezo narodov. — Nova nemška interpelacija. sicer izrekel proti napačnim vestem, vendar pa ni nastopil proti ostalemu delu temu v prid. — Vsi večerni listi prinašajo Stresemannov govor v celoti. »Agenzia Volta* je pooblaščena spo- Rim, 10. februarja, o. »Tevere* piše, da Stressemanov govor jasno izraža fiziognomijo sedanje Nemčije, ki ni nič drugega kot predvojna Nemčija, čeravno je bila Nemčija v svetovni vojni popolnoma poražena, si je vendar v nekaj letih zopet osvojila v Evropi važno diplomatsko pozicijo. Ako misli Nemčija, kateri se je z njeno taktiko zopet posrečilo svobodno dihati ob Renu in ki se zanaša na grajevredno Zvezo narodov, pričeti z ofenzivo proti jugu, se zelo moti. Fašistovska Italija si ne da sugerirati od nikogar dosegljivih idealov evropskega bratstva. Radi tega je popolnoma brezplodno, da se Stre-semann sklicuje na zajedniški duh, ki bi moral urejevati mednarodne odnošaje. Italija, s katero bi imel dr. Stresemann večkrat opraviti, ni predvojna niti povojna Italija, temveč v Italiji vlada druga volja in drug stil, ki ne dopuščata vmešavanja tujih držav v notranje italijanske zadeve. «Tribuna» ponavlja zahtevo, da se Zveza narodov ne sme baviti z Južno Tirolsko, ker mora italijanska kultura vzgojiti tujejezične manjšine. — Tudi »Corriere d' Italia* zastopa stališče, da Nemčija ne sme spraviti vprašanja Južne Tirolske pred Zvezo narodov in se jezi nad tem. da se je Stresemann ročlti, da odsotnost italijanskega poslanika in italijanskega poslaniškega svetnika v Berlinu ni v nobem zvezi s komplikacijami zadnjih dni. Newyork, 10. k. Stressemanov odgovor Mussoliniju označuje c\Vorld» za zelo posrečen. List piše, da je bil govor izrečen v najbolj pripravnem trenutku in da bi vsebinsko ne mogel bolj zadovoljiti. Stressemanove besede ostro voljiti. Stresemannove besede ostro čenju in so vzgled dobrega obnašanja iu pametnega preudarka, ki bodo koristile Mussolinijeve in vročekrvnežem nacionalističnega časopisja v Nemčiji. Stresseman je pametnejši kot naduteži v Rimu. Stresemann je vzorno odgovoril in izrazil močno zaupanje v Zvezo narodov. Berlin, 10. februarja, s. Nemški naci-jonalci so predložili državnemu zboru novo interpelacijo radi južno-tirolskesa vprašanja. Frakcija zahteva obvestila, kakšne korake je storila nemška vlada o tej zadevi ia kakšne namerava še storiti. + Dr. Koroščev govor — redka senzacija. Pondeljkov dr. Korošcev govor v Narodni skupščini je bil že zaradi tega senzacija, ker je dr. Korošec po petih letih zopet izpregovoril v parlamentu, kar se je tudi takoj ugotovilo ob tej priliki. Koliko se trudi dr. Korošec v parlamentu, je razvidno tudi iz odgovora dr. Uzunoviča, ki je ugotovil, da je Korošec zelo redkokdaj v parlamentu, nakar je dr. Korošec izjavil, da je vedno v parlamentu in da samo redko govori. Minister Uzunovič pa je ponovil svojo trditev: »G. Korošec je zelo redkokdaj v parlamentu. Od po-četka načelne razprave o proračunu vidim g. Korošca danes prvič tukaj, kar je v njegovo škodo.* Klerikalci so res iahko ponosni na senzacijo, ki jo je povzročil dr. Korošec s svojim nepričakovanim pojavom in govorom v skupščini. -f Dogodki v slovenskem L J (J. P. n. odgovornemu uredniku »Jutra* g. dr. Albertu Kramarju. Ljubljana. Knaflova ulica. Sklicujoč se na čl. 26. zakona o tisku zahtevam, da z ozirom na vašo notico pod naslovom «Dogodki v slovenskem UJU», natisnjeno v »Jutru* št. 18. od 23. januaria t. 1. na drugi strani v četrtem stolpcu, prinesete v zmislu čl. 27. zakona o tisku pod istim naslovom v zakonitem roku sledeči popravek: Ni res. kar trdite: «V Učiteljskem Tovarišu čitamo imena vseh. o kojih se s klerikalne strani tako oonr,sno poroča, da so obračunali s SDS. Med imeni r.i takih, ki bi bili v SDS. To velja tudi za nadučitelja g. Lapajneta iz Cerkelj na Gorenjskem, ki že dalje časa ni č!an SDS.* Res pa je: da je večina govornikov na mišljeni seli bila članov SDS in tudi. da sem jaz vkljub boiti za^ nestrankarsko organizacijo član SDS in celo član izvršilnega odbora SDS. V Cerkljah, dne S. svečana 1926. Josip Lapajne. + »Komentarji k govoru drja. Korošca*, ki jih priobčuje včerajšnji »Slovenec*, so skoraj sami falzifikati. Iz »Novosti* citira «Slovenec». da je Izzval Koroščev govor »razumljivo senzacijo*. a ne citira, kar »Novosti* debelo podčrtavajo. da se izjava dr. Korošca za federacijo mnogo komentira in da je ta pokret klerikalcev boli diktiran od motivov volilne kampanje, nego neke parlamentarne taktike. Iz »Politike* navaja, da so Koroščeve iz ave zanesle v sam položaj veliko senzacijo, dočim »Politika* v resnici piše, da so zanesle v položaj še več nejasnosti in zmešnjave! Ravno tako falzificira klerikalno glasilo drugi citat iz »Politike*: Dr. Korošec je govoril, da se mora centralizem zrušiti in da mora priti do revizije ustave. Dejansko pa piše »Politika*: Voditelj klerikalcev se je defi-nitivno izrazil za federalizem, trdeč, da se mora centralizem zrušiti in ustava revidirati. Naravno, da »Slovenec* tudi ne citira komentarja gosti. Ljube Davi-doviča, ki ga objavlja «Politika» z debelimi črkami. Iz »Pravde* citira »Slovenec*, da so drja. Korošca tudi ministri poslušali, a ne citira komentarja, da znači njegov govor ofenzivo fedsra-listov in da je silno razdražil srbske politične kroge ter meščanstvo. Le iz »Balkana* (!) ima »Slovenec* obširen citat ker »Balkan* hvali Korošca, da radikalov ni napadal in ker se »Balkanu* zdi. da bi mogli klerikalci priti šu v poštev za zvezo z radikali! Klerikalci so povsod enako pošjeni. Oni gladko falzificiraio mučen utis Koroščeve-ga govora ter mu dajejo značaj velikega političnega uspeha. Zato menda sedaj gosp. Korošec po »Obzoru* in »Slovencu* daje svoje intervjuve, v katerih popravlja in razlaga svoja izvaia-nia v parlamentu ter se umika iz federacije, češ da je bil za njo le zato. ker jc mislil, da io — vlada odobrava! -f Po starih časih jih skomina. Včerajšnji »Slovenec* je objavil članek, v katerem se do dna zrcali klerikalno sr-boiobstvo in v katerem indirektno trdi, da je bilo v Avstriji Slovencem bo!:e, kakor pa je sedai v Jugoslaviji. Ko vprašuje, kje so znaki in sledovi kakega resničnega napredka in rastoče kulture. (v Avstriji sobi! i znaki napredka in kulture!) in ko trdi. da je vse razdejano in ubilo (Jugoslavija ie vse razdejala in .ubila, kar je pustih Avstrija!), piše tudi. da morajo uvideti Srbi (ne RR vlada!), kako se danes v tej državi niim godi a kako se godi Slovencem, kaj imajo oni. a kaj imamo mi. Srbi so našli v tej državi izpolnitev ne samo vseli svojih nacionalnih in političnih teženj, piše »Slovenec*, ampak tudi vso kulturno in gospodarsko zadovoljenje; v sedmih letih so mogli zaceliti vse rane (Gospodarska zveza iih ni!), ki jih je njihovemu domovju zasekala vojna, iz razvalin je vzklilo vsepovsod novo bujno življenje, palače sc dvigajo danes tam. kjer so stale nekdaj skromne kuče. gladke, široke avtomobilske ceste se belijo, kjer so preie bili blatni kolovozi, srbskemu kmetu raste blagostanje, mno žijo se mu črede in premoženje, povsod velik razmah in napredek — naš slovenski narod pa. razrezan na tri dele. oropan najlepših svojih dežel, ni v teh sedmih letih mogel v svoji lastni državi vsaj gospodarsko si opomoči, ampak revnejši je danes, kot je bii.» Vse to so za klerikalce vzroki, da sc ločimo od Srbov. Zato. ker se baje Srbom dobro godi. nam pa ne, bi bilo po .olovenčevi* logiki potrebno, da ustvarimo svojo neodvisno avtonomno Slovenijo. da bo lahko v svojem beraštvu sama umirala. Ta klerikalna avtonomna Slovenija bo po tei logiki tudi tako močna, da bo -združila na tri dele razdeljene Slovence menda po isti metodi, ki so jo uporabljali klerikalni državniki v času koroškega plebiscita, in pa takrat, ko se je govorilo o V*'ilsonovi črti.. »Slovenec* pravi končno, da niegova izvajanja niso nober.a zavist, nobeno očitanje in nobeno sovraštvo, a da je treba tudi nam pomagati v sedanjem težkem gospodarskem položaju. Mi smo Ie radovedni, kako si klerika'ci predstavljajo to izposlovanje pomoči, ko istočasno propagira'o idejo separatistične Slovenije in ko se v naprej odrekajo enakopravnosti s Srbi ir. Hrvat. Ali mislijo klerikalci, ki zahtevajo tudi finančno samostojnost Slovenije, da bodo Srbi ir. Hrvati nripravi.ieni dati le en vinar za tako Slovenijo? Samo v popolni enakopravnosti vseh državljanov v imitaristično urejeni državi more biti bodočnost Slovencev in Sloven je! Kar trobijo klerikalci, je demagoštvo, a je tudi izdajstvo slovenskih interesov. Oh proslavi Prešernovega jubileja v ljubljanski drami ..Sauglockenlauten" - Ida-farija Prešernovega cenzorja Pavška Znano je, da si klerikalci dandanes vedno in povsod lastijo vlogo protek-torjev in pospeševateljev kulture. To pa je samo navidezno. Če pogledamo v knjigo slovenske kulturne zgodovine, spoznamo, da je ta ljubezen le hlinjena in da so bili baš ljudje v klerikalnem - P kulturnih razmerah, ko je na eni strani dušila in morila avstrijska cenzura vsak svobodnejši literarni pokret, na drugi strani pa je delal proti Prešernu fanatični janzenist ljubljanski, cenzor Pavšek, ki je skušal preprečiti izdajo 4. zvezka »Kranjske Čebelice* predvsem radi »nemoralnih* pesmi Franceta Prešerna. Vsebina pisma slove v glavnem takole: Tukajšnji cenzor za knjige, Pavšek (profesor filozofije in bornirani janzenist) je, mesto da bi vršil svojo dolž- dJf/ . jm ■. »i/ ^r / C- /O /v J j/ -»t. * j / ri^^Ti/r^ A " ./ ') S /ir ' J* i~v' s • » ■ f d . ✓, A/ -i?-//— ~ Faksimil po originalu v knjižnici Narodnega muzeja v Pragi. TRANSKRIPCIJA PREŠERNOVEGA ROKOPISA: ... Nahmens Paushik (zugleich Professor der Philosophie, iibrigens der boruiertesie Jansenist) hat stait seln Amt zu handeln, einen in seiner Ar einzigen Berichi en das Guberruum erstattet und im sol« chen um Suspendirung des lmprimaiur und Recensurirung der Zhet beliza gebethen «indem sich in Dr. Presherns Gedichten noch einc Menge der Sittllchkeit anstdssige Stellen befinden, die dem Censor Zh6p entgangen zu sein sclieinen, uberhaupt die Phantasie dieses Dichters (prečrtano: trot z einer \vohlgemeinten Warnung des \Vie* nercensors [namreč Kopiiarjaj) einen bedauernswurdigen morali« schen Stoss erlitten hat, da er (prečrtano) von seinem Lieblings* stofe, sit venia verbo dem Sauglockenlauten (prečrtano) trotz der vohlgpmeinten Wamung (na drugi strani: des Wienercensors nicht ablasst.a taboru pravi preganjalci vsega, kar je dišalo po kulturi. Primeri s Trubarjem, Prešernom in Cankarjem so tako značilni. da jih n eovrže nobena še tako sltpilna in demagoška fraza. Prinašamo faksimile odlomka iz fte-šernovega pisma češkemu pesniku Ladislavu Čelakovskemu dne 29. aprila 1833. V celoti je pismo objavil pokojni Fran Leveč v »Ljubljanskem Zvonu* leta 1882. Pismo je dragocen in neizbrisen dokument o tedanjih žalostnih Akademija ob 125Ietnici Prešernovi Snoči se jc vršila v dramskem gledališču ljubljanskem proslava Prešernovega spomina ob 1251etnici njegovega rojstva. Akademija ali beseda. Ki sta jo priredila Narodno gledališče in Društvo slovenskih književnikov, se je osrečila vrlo častno. Gledališče je bilo no vseh prostorih polno ter so bili zakopani prav vsi sloji naše družbe. Oder je bil izpremenjen v okusno, s pesnikovim doprsnim kipom, jugoslo-venskimi in slovenskimi trobojnicami -r z zelenjem okrašeno dvorano. Ves večer je vladalo v občinstvu resno v.ečanostno razpoloženje; pozornost, s katero ie bila spremljana vsaka točka sporeda, pa je kazala globoko pieteto in ljubezen do pesnika in njegovih klasičnih poezij. Prav to občutje je bilo najlepše na tem večeru: snoči se je pokazalo znova, da je Ljubljana boljša, kakor njen sloves, da je njena dušev-mst danes mnogo višja kakor pred vojno in prva leta po vojni. In to "am je jamstvo, da lahko stremimo rogumno naprej in navzgor; uspeh je Kotov. Spored sam se je razvijal in izvajal vseskoz jako lepo. Ne bom ponavljal 'men in točk. ki so bih priobčeni že ope-ftvano. Gosp. Oton Zupančič je uvodoma kratko, iedrnato, a v najlepši obliki črtal Prešerna kot poeta, človeka, ■>rca in mučenika. Zlasti mi je ugajala : , ,va pogumna beseda o Prešernovih preganjalcih sodobnih in novejših dni. ! -idi Zupančičeve recitacije so bile vrlo dobre; zlasti »Oglar* in «Sonetje nesre-e» so bili kabinetno podani. Izmed ^talili recitacij je posebno ugajala sa-!~a »Nova pisarija*, ki sta jo izvajala i- Jrr. Albrecht in g. Jos. Vidmar. •Med Betettovimi vseskozi sijajno izvajanimi samospevi bi dal prednost 'iichlovemu «Pevcu». Gdč. Potučkove amospev »Nezakonska mati* je zaradi zastarele oblike in plitke izraznosti dajala pač manie. dasi ie bilo izvajanje Drav dobro. Tudi kvartet ni bil posebno srečen v izberi, a žal. niti na višku svoje umetnosti. Prav čustveno in inteligentno je deklamrrala ga. Vida Je-raieva narodno «Lepo Vido* ob melo-dranrskem spremljanju na klavirju g. K. •reraja. Da je g. F. S. Finžgar izvrsten tovornik, je splošno znano; »Zdravlji- nost, poslal na gubernijo pismo, v katerem predlaga, naj se odloži »Impri-inatur* iti odobritev »čebelice*, ker se nahaja v Prešernovih pesmih cela vrsta takih mest, ki žalijo nravnost ter so ušla cenzorju Čopu. Fantazija tega pesnika je kljub blagohotnemu opozo-rii.r dunajskega cenzorja (Kopitarja, op. ur.l pretrpela moraličen udarec, ker noče pesnik popustiti od svoieea naj-Ijt bšega gradiva — sit venia verbo — — klafarije (dem Sauglockenlauten). ■c _ C co* pa je vzel preveč počasno in fieg-matično. G. dirigent N. Štritof je kot spremljevalec solistov odlično storil svojo nalogo. V celem torej prav lep, za prireditelje, izvajalce, in občinstvo časten večer. SOletnica Rdečega križa v Srbiji Srbija je bila v začetku I. 1876. na pragu velikih in usodnih dogodkov. Bosansko - hercegovinska vstaja je krepko napredovala in sleherni Srb je bil prežet misli, da priskoči zatiranim bratom na pomoč. Ravno te dni, pred 50 leti je bilo v to svrho ustanovljeno društvo za pomoč ranjencem in bolnikom v vojnah — Rdeči križ. ki slavi letos svoio 501etnico. Oficijelna proslava jubileja tega popularnega človekoljubnega društva se bo vršila sicer šele jeseni, ko bo končno zgrajen Dom Rdečega križa. V spomin SOletnice se je vršila sedaj samo slavnostna seja glavnega odbora. Ravno na istem kraiu, kjer je bil pred 50. leti priv sestanek srbskih rodoljubov, ki so osnovali Rdeči križ, namreč v dvorani beograjske občine, se je vršila slavnostna seja. Vsi hodniki in dvorana so bili slovesno okrašeni. Seje so se udeležili kot zastopnik kralja polkovnik Kostič, dalje patriiarh Dimitrije, mini-sjer za notrania dela Boža Maksimovič, minister poljoprivrede dr. Jovanovič, državni nodtajnik Bora Milovanovič in zastopniki vseh korporacij in humanitarnih ženskih organizacij. Točno ob 10. dopoldne je dr. Marko Leko o tvoril sejo in z iskrenim nagovorom pozdravil visoke goste. «Tu.* je dejal, «se je vršila prva seja glavnega odbora Rdečega križa.* Nato je patriiarh opravil cerkvene obrede v spomtn umrlim članom ustanovnikom in dobrot nikom. V svojem govoru je naglašal. da je Rdeči križ po svoji miroljubnosti in človekoljubnosti zelo blizu cerkvi. Nato je imel dr. Joksimovič predavanje o ustanovitvi, ciljih in razvoju akcije Rdečega križa. Razen pomoči ranjencem, družinam pogrešanih in sirot v vojnem času. je uvedel Rdeči križ pomožne akcije tudi za slučaj socijalnih in elementarnih nezgod. Naravnost ne-venljivih zaslug sj je pridobilo društvo v vojnah za osvoboienie in ujedinienje. Za časa okupacije Srbije, ko je bil na- rod prepuščen samemu sebi. je Rdeči križ ostal v državi in bodril narod k vztrajnosti. Po osvoboditvi je organiziral Rdeči križ celo vrsto akcij za slučaje raznih elementarnih nezgod. Zgradil je okrep-čevališča za invalide in več domov za vojne sirote in razširil zdravstveno propagando v najširše sloje naroda. Ustanovil je tudi pomladek Rdečega križa. Po 50. letih napornega dela more društvo s ponosom gledati na dosežene rezultate. V vojnah 1912./13. je priskočil na pomoč 50 tisoč vojakom, v svetovni vojni v letih 1914./15. pa nad 100 tisoč vojakom. Od ustanovitve do sedai je izdal Rdeči križ 15 milijonov dinarjev v gotovini za vojne potrebščine, vrednost podpore in natura pa znaša dvakrat toliko. Stara pot Naslednji članek je napisal sta> rejši zaslužni slovenski šolnik, ki je hotel k «deklaracijskh debati, katera se sedaj vodi med napred* nim učiteljstvom spregovoriti trez no besedo. Poslal je članek *Uču teljskemu Tovarišuki pa ga ne objavi. Članek priobčujemo zalo mi in sicer neizpremenjen. Odkloi nitev članka je karakterističen dot kaz, kako se z gotove strani vse stori, da bi med učiteljstvom ne zmagal trezni prevdarek... Učiteljstvo je hodilo desetletja vedno isto pot, ozko in trnjevo, a vedno naprej in navzgor. Ne glede na režim, naj je vladal Šusteršič in Schwarz in razni nemški mogotci štajerski, naj je mini-stroval Vukičevič, dr. Korošec, Pribičevič, ali kdo drugi. Šli smo svojo pot v delu za mladino in ljudstvo, v borbi za pravice svojega stanu. O, koliko ponižanj in preganjanj smo pretrpeli in ni čuda, če je kdo opešal, klonil svojo glavo ter podal izjavo, da je «deutschfreundlich». ali da je za kon-fesijonalno šolo, ali kar je ravno bilo prikladno, da je pomogel svoji osebi. Naši voditelji so bili neustrašeni, če tudi so vedeli naprej, da bodo vsled tega zapostavljeni in oškodovani, dokler bodo v službi. Učiteljstvo je imelo Novost! Danes prvlfi v LJubljani! Novosti »Gostilna pri padlih angellčkih" Družabna drama po romanu „Mother 0'Day" v gl. vlogi Virgina Lee Corbin in lepi RICARDO CORTEZ (II. Rudolfo Valentino.) Krasna zelo zanimiva vsebina — Zabave in orgije v nočnem lokalu imenovani .Gostilna pil padlih angelčkih* — Kolosalna zasedba Igralcev — Izdelek: Paramonnt-film. Izven programa: „Novi Deulig Journal" Danes ob 4., pol 6., pol 8. fn 9. uri. KINO «LJUBLJANSKI DVOR» TELEFON 730. PREDNAZNANILO: HARROL.D Lloyd — Večeri smeha. zaupanje v nje in je tvorilo trdno butaro. Primerjajte našo organizacijo z drugimi in morate priznati, da je med naj-odličnejšimi. Nismo nezmotljivi, nismo brez napak, ponosni učitelji smo, naše delo je nesebično, polno idealizma in ljubezni do stanu in do naše skupne, nerazdelne domovine. Te ljubezni nam ne vzame noben — veto —! Kadar so se objavljale resolucije, ne da bi jih prej obravnaval poseben odbor, je bila vedno blamaža. Čujte in glejte, kdo triumfira nad deklaracijo, o kateri še učiteljstvo ni imelo prilike razpravljati in sklepati, in vedeli boste, koliko je vredna za nas. Učiteljstvo nima po številu dosti prijateljev, ima jih pa odlične po kakovosti in še te naj odbijemo? Ali hočete, da bodo vsi z učiteljstvom enako neprijazno postopali? Pustite besede in kažite v dejanju slogo in sporazumnost! 30 let sem član organizacije, dolgoletni odbornik, tudi predsednik društva in se ni v tem času od Zaveze, ne od U. J. U, nikoli zahtevalo od mene političnega delovanja, sam nisem kot predsednik nikoli vlačil društvo v politiko, posameznikom pa vendar ne smemo državljanskih pravic kratiti! Sloga nam je potrebna. Vsi veste, kako se pri društvu potrudijo in vabijo učiteljstvo na skupno delo, a nekatere niti k važnim pedagoškim predavanjem ne morejo dobiti. Kdor se ne zaveda In išče osebnih koristi v politiki, ne pristopi, naj ga vabim na primeren ali neprimeren način. e v (Iz zgodovine mariborskega mesta.) Sklep mestnega občinskega sveta v Mariboru, da se bo nekdanja židovska sinagoga adaptirala za dve stanovanji, je spomnil javnost na židovski živelj, ki je v srednjem veku igral v Mariboru veliko vlogo, ki pa je koncem XV. in v začetku XVI. stoletja za dolgo dobo popolnoma izginil iz rr.eeta. Zidje se v Mariboru prvič omenjajo leta 1182. Bili so kasta za sebe, direktno podložni deželnemu vladarju kot servi camerae, kateremu so plačevali stva, meščanstva in kmetov, so postali tudi vplivni trgovci, ki niso barantali samo z zapadlimi zastavljenimi stvarmi, ampak so kupčevali posebno v Mariboru in Gradcu z vinom na debelo, kar je dalo povod neštetim pritožbam. Kakor v vseh večjih mestih, so imeli tudi v Mariboru svoj posebni mestni del — glietto. Do leta 1278. so zasedli znaten del mesta: sedanjo Židovsko ulico, spodnji del Vetrinjske ulice, Jenkovo ulico in Tkalsko ulico. Niso bili le visoke davke, zato pa so uživali razne privilegije. Ker cerkveno pravo kristjanom ni dovoljevalo izposojanje denarja proti obrestim, so ta posel prevzeli židje. Z razvojem trgovine in obrti, ki sta rabila kapital, so bili židje s svojimi bančnimi posli vedno bolj potrebni. Ker pa izgube niso bile redke, so se skušali oškodovati z visokimi obrestmi, s katerimi se visoke obresti vsled po-, manjkanja denarja v zadnjih letih pri nas niti daleč ne morejo primerjati. Po »židovskem redu* iz leta 1244. so smele od židovskih izposojevalcev denarja zahtevane obresti znašati do 173 Ln pol odst. Šele v začetku XV. stoletja se je dovoljena obrestna mera znižala na 33 in pol odst. Ni čuda, da so židje kot edini imetniki in posredovalci kapitalij prav kmalu obogateli. Ker kristjani sami niso smeli pobirati obresti za izposojeni denar, so ga v ta namen dajali Židom in dobivali od njih odškodnino, in sicer v tako visoki meri, da so se škofijske sinode večkrat pečale s tem vprašanjem in grozile kristjanom s cerkvenimi kaznimi. Zidje se niso bavili samo z bančnimi posli, ampak tudi s trgovino; ne le, da je bilo pri njih vse zadolženo, od deželnega vladarja in najvišjih cerkvenih knezov do samostanov, nižjega plem- hišni posestniki, ampak tudi lastniki posestev in zlasti vinogradov v okolici. V sedanji Židovski ulici so imeli svojo sinagogo in svoje pokopališče kakor tudi lastno kopališče. Kot upniki vseh slojev so bili židje seveda splošno zelo nepriljubljeni in osovraženi, kar so pokazali upori proti njim v Fiirstenfeldu in Judenburgu. Deželni vladarji pa so jih kot dobre davkoplačevalce ščitili, dokler ni zavladal Maksimilijan L, tega so deželni stanovi proti odkupnini 38.000 goldinarjev na mesto odpadlih davkov pregovorili, da je meseca marca 1496. izdal povelje, da morajo vsi židje zapustiti Štajersko do praznika Treh kraljev 1497. Vendar se je izselitev zavlekla do leta 1510. Leta 1496. je bilo tudi za mariborske žide usodno. Po listinah je dokazano, da je takrat osem Židov prodalo svoje hiše v Mariboru: Siisskind, Turi, Haym, HandI, Schalas, Isaak, Jona in Maul, bilo pa jih je brez dvoma mnogo več. Nekatere hiše in židovsko sinagogo je kupil mestni sodnik (župan) Bernardin Drucker in je sinagogo spremenil v cerkev Vseh svetnikov, zraven pa je ustanovil beneficij za duhovnika in cerkovnika. Odtod prejšnje ime te ulice: Ulica Vseh svetnikov. Znano je več tukajšnjih duhovnikov s slovenskimi imeni, torej slovenskega rodu, kakor: Benko- vič, Roglevič. Mestna občina pa je slabo upravljala ta beneficij in je zapravila več hiš, njiv in vinogradov. Cerkev Vseli svetnikov je bila opuščena leta 1785., prodana in prezidana v magazin. Zunanjost je seveda močno trpela in se tako spremenila, da skoraj nič več ne priča o bivši sinagogi in poznejši cerkvi. Na vrtu se pri kopanju pogosto najdejo človeške kosti, kar priča, da je bilo tukaj pokopališče in posamezni židovski nagrobni kamni, ki so jih na vrtu izkopali, kažejo na to, da so tukaj pokopavali žide. V neposredni bližini je jugovzhodni stolp bivšega mestnega obzidja, ki se radi nekdanje židovske naselbine imenuje «židovski stolp* in po prevratu je tudi prejšnja ulica vseh .svetnikov dobila zgodovinsko ime: Židovska ulica. Šele po preteku stoletij se je v najnovejšem času naselilo nekaj židovskih obitelji, ki pripadajo odličnim trgovskim in industrijskim krogom. Ker nimajo lastne molilnice in pokopališča, spadajo k židovski cerkveni občini v Varaždinu, pokopavajo pa jih v Gradcu Sliko nam je iz prijaznosti napravil S. bančni uradnik g. Fontana. Protest jngoslovenskih profesorjev proti Radiču r. Beograd, 10. februarja. Sinoči je glavni odbor profesorske organizacije izdal naslednji komunike: «Glavna uprava »Profesorskega društva* je na svojih sejah od 8. in 9. t. m. resno razpravljala pogoste izjave ministra prosvete g. St. Radiča o šoli, njenih dijakih in učiteljih, ter je z obžalovanjem ugotovila, da g. minister niti v eni izjavi ni našel lepe besede za naše šole in za naporno in uspešno delo v njih. Nasprotno so bili šola, učitelji in dijaki izpostavljeni pogostim prezirom od strani g. ministra, njene svetle tradicije so bile izpostavljene zasmehu, in z njenimi učitelji je g. minister postopal tako, kakor se v tej državi ni postopalo zadnjih 25 let. Vpoštevajoč vse te izjave in postopke g. prosvetnega ministra glavni odbor profesorskega udruženja konstatira: 1.) da je sedanji g. minister prosvete s svojim naglim izmenjavanjem urad-ništva v centrali prekinil neobhodno potrebno kontinuiteto v prosvetni politiki ministrstva ter s tem omajal temelje naše šole. odnosno dajal strankarski in osebni nestrpnosti značaj državne potrebe: 2.) da način, p o katerem g. minister izprašuje učence o učiteljih in njili delovanju, da negativne ocene, ki jih on kot minister daje učiteljem pred učenei in široko javnostjo, omalovažujejo ugled učiteljev. Z nepremišljenimi izjavami direktno škoduje g. minister ugledu na-stavnikov in bije v obraz vsem peda-dagoškim načelom, na katerih temelji šola: 3.) g. minister prosvete samovoljno in nepremišljeno premešča profesorje in šolske starešine kot državne uradnike, protivno pravilom in načinom, kakor so v predpisih, določeni po obstoječem zakonu in ustavi. Na ta način direktno ubija vero uradništva svojega resora v silo zakona, ustave in države; 4.) g. minister prosvete kljub vsem tradicijam šole omalovažuje ustanove, ki so kot n. pr. proslava Sv. Save močan prosvetni organ in zelo važne za šolsko življenje; 5.) g. minister prosvete s svojo delitvijo nastavnikov in učencev na Hrvate. Srbe in Slovence, s svojo trditvijo. da moraio Hrvate podučevati samo učitelji — Hrvatje, Srbe Srbi itd., direktno ruši osnovne temelje, na katerih je zgrajeno duševno življenje šole in na katerih se edino more graditi življenje države. Tako postopanje in take izjave g. ministra prosvete daleč segajo iz okvira splošnega šolskega življenja ter spodkopavajo indirektno narodno ln državno edin st v o. Te izjave so v direktnem nasprotju z ustavo in z idejami, ki so v niei sankcijonirane, ter oja- Danes v filmu „T o r n a d o" najgrozovitejši posnetki velikanskega vihar« ja, kateri je uničil cele pokrajine, razrušil mostove in vrgel vlak v vodo. Nepopisne so scene, kako se vse uničuje, voda vedno bolj in bolj dere, ljudje se po možnosti rc« šavajo, lomijo se drevesa — celi gozdovi so opustošeni — kratko povedano — nečuveno. in nehote sc bavite It; z mislijo — kako je bilo to filmsko posnemanje mogoče. — Oglejte ' vsi ta film, ker Vam prinaša nekaj, kar še niste videli, in kar mora go? tovo vsakogar interesirati. — Med vsem tem se vrši pretresljiva drama. Predstave ob: 3., li 5., 6., 'A 8. in 9. uri. Ideal.» «Kino čujejo vrste separatizma in plemenskega grupiranja. Z ozirom na vse to smatra Klavni cibor profesorskega udruženja za svo-io dolžnost, da javno in odločno protestira proti takemu delovanju g. prosvetnega ministra in da opozarja me-rodafoe faktorje da najdejo način, da sa tako škodljivo delovanje onemogoči v bodočnosti. Glavni odbor profesorskega udruženja. stoječ neomajno na stališču narodnega in državnega edinstva s svoje stranj prosi svoje tovariše, da še nadalje nadaljujejo svoje blage in dobre posle brez ozira na ovire in napade od katerekoli si bodi strani. Glavni odbor bo naslovil v tem smislu posebno spomenico na kraljevo vlado, narodno skupščino in bo apeliral na celokupno javnost oz. na vse one, ki žele dobro naši šoli. Volilcem v Delavsko zbornico Narodno in socijalno-naprcdno delavstvo Je pri volitvah v našo najvažnejšo delavsko ustanovo, v Delavsko zbornico častno zmagalo. Uspeh je popoln. Preko osem tisoč delavcev je Izreklo svoie zaupanje listi, ki je v volilnem proglasu povdarila, da smatra Delavsko zbornico za zakonito zastopnico gospodarskih in kulturnih koristi vsega delavstva brez ozira na politično opredelitev. Volilci »Neodvisne delavske liste* so izrazili voljo, da delavstvo v boju za svojo gospodarsko osamosvojitev in kulturno pevzdigo proti interesnim organizacijam delodajalcev nastopa strnjeno z enot. nim hotenjem. Samo v tej volji Je moč ln Ic ta moč bo sposobna v našem gospodarskem življenju uveljaviti upravičenost delavskih zahtev. Interesna zastopstva delavskega razreda so gospodarske ustanove, ki so zapisane životarienju, ako uveljavljajo politične namere. Politične cilje morejo in morajo zasledovati višji organi, ne stanovska zastopništva. Našemu delavcu manjka predvsem kruha. Danes tega nima, zato pa ima politike v izobilju; ravno radi tega nima kruha. Socijalna politika, ki naj predvsem ures- ničuje delavske zahteve, je sicer tudi politika, toda ona ni stremljenje po nasilju iu nadmoči, ampak volja po izenačenju dolžnosti in pravic. Zato vas ne bomo varali z draženjem proti »kapitalizmu«, vzpodbujali vas bomo le z zahtevo, da bodi delavec v ustroju našega gospodarstva kot enakovreden etičen in produkcijski faktor soudeležen pri gospodarskem razmahu naših ustvarjajočih ln proizvajajočih sil. Delavna sila ne sme biti blago, ki se po zakonu o ponudbi ln povpraševanju kupuje iu mora prodajati, hočemo, da se delovna sila v našem gospodarskem sistemu uveljavlja kot producent. Zato mora biti delavcu naš narodni gospodarski razvoj in razmah njegova notranja etična potreba in njegova lastna gospodarska nujnost Iz tega materijalnega razloga osvajamo načelo narodnosti, katere mi ne smatramo za izraz romantike, anipak za osnovani predpogoj delavčevega gospodarskega napredka, torej za izraz tudi čisto materijalnega značaja. Dokler bo na svetu odločilen socijologičen moment simpatije In ne moremo v sebi zabrisati posebnosti naše zemJie in svoje okolice, tako dolgo vemo, da bo n. pr. tako nemški delavec kakor nemški industrijalec nam sovražen in si bo hotel na našo škodo gospodarsko udobnejše postlati. Le delavec, kateremu omogočimo, da se bo i etično i ormalno pravno uveljavil kot producent našega narodnega gospodarstva, bo koristil sebi in celoti. Za gornja načela se je izreklo nad osem tisoč delavcev. Ta volja Je prišla lz src in zato je nepremagljiva. Ona ie mejnik v našem delavskem življenju. Preroditi mora obliko naSega gospodarskega udejstvova-nja. »Neodvisna delavska lista* bo s svojimi sedmimi mandati v zvezi z onimi zastopniki zasebnih nameščencev, ki osvajajo načela narodnosti in socijalne naprednosti, v Delavski zbornici skušala dati ročnemu ln duševnemu delavstvu odločilen vpliv na naše gospodarsko življenje in socijalno-poli-tično udejstvovanje v državi. Pričakujemo, da bodo naše zahteve razumevane tudi od zastopnikov drugih list Neustrašenim borcem za narodno stvar in socijalni napredek veljaj naša zahvala, Končane volitve so le pričetek novega dela. Za »Neodvisno delavsko listo« Rudolf Juvan, s. r. dr. Joža Bohinjec, s. r. je kljub temu izvršil nad mladim od pijače popolnoma omamljenem fantom zločin proti nravi in posledice usodnega veseljačenja so postale za tega skoro pogubne. Oba brivca sta bila intimna prijatelja. Eden je pred par meseci tudi slučajno spoz nal takrat brezposelnega imenovanega delavca in ga zavlekel v neko prenočišče v Kolodvorski ulici. Odslej so se vsi trije shajali skupno v stanovanju najstarejšega, kjer so prirejali homoseksualne orgije. Dva Roparski napad na vlak pri Grosupljem Ambulančni voz izropan« — Službujoči uradnik zvezan. — Ma-skirani razbojnik z revolverjem v roki. — Šuti i pokleknil — 258.400 Din ukradenih. Tudi v naših krajih ,kjer so varnostne razmere v naši državi še najbolje urejene, se dogajajo — čeprav redko — izredno ra« finirani roparski napadi, kakor n. pr. pred mesci na rudniškega inženjerja pri Rajhen« burgu, kateremu so maskirani roparji ukrad li okoli 350.000 Din, namenjenih za delavce. Podoben dogodek se je zgodil nekoliko ka« sneje tudi v bližini Črnomlja. A, da bi bil napaden v Sloveniji kak vlak, to je nedvom no senzacija prve vrste, ki spominja pre« cej na amerikanske ali pa macedonske razmere, in je v naši kriminalistiki nedvom« do brez primere. Snoči se je dogodil na progi Kočevje« Ljubljana roparski napad na ambulančni voz dolenjskega vlaka. Stvar sama je silno misterijozna in bo morda preiskava že v rajkrajšetn času prinesla malo več jasnosti. Za enkrat se omejimo samo na dejstvo sa« mo. Ob 19.25 je kočevski vlak na vožnji proti Ljubljani pripeljal na postajico Predolje pred Grosupljem. Ko je počasi nadaljeval vožnjo, je nenadoma skočil na vlak neznan človek. V ambulančnem vozu je bil v dru« gem oddelku poštni poduradnik Ivan Kalan. Zaposlen je bil ravno z urejevanjem pošte, ko ga jc nenadoma udaril nekdo z vso silo s pestjo za vrat. Kalan se je osupnjen ozrl ir. zamahnil krepko z roko nazaj ter se pri tem poškodoval. V tem trenutku pa ga je neznanec že zgrabil za vrat, podrl na tla, pomolil pred njega samokres in zavpil: «Šuti i pokleknil Roke kvišku!® Kalan Je bil brez moči in tudi ni mogel potegniti za« silne zavore, da bi se vlak ustavil. Ko Je prestrašen klečal na tleh in držal roke kvi« šku, mu jih je razbojnik zvezal z vrvico, nato pa zahteval od njega, naj mu takoj pokaže, kje je «novac». Med tem je že za« pazil štiri vrečice, katerih se je takoj po« lastil. V njih je bilo skupno 258.400 Din v gotovini. Toda ropar se s tem še ni zado« voljil, temveč je zahteval naj mu Kalan pove, kje je še ostali denar. Najbrže, ker so postala razbojniku tla že prevroča in si« tuacija nevarna, se je potem naglo okrenil, pustil Kalana zvezanega v vozu in izginil. Kalanu se je kasneje posrečilo, da se je rešil spon na rokah, nakar je pričel klicati skozi okno na pomoč. Na njegove klice je prihitel vlakovodja, ki je potem potegnil zasilno zavoro, nakar sa je vlak tik pred uvoznim signalom v Grosupljem ustavil. Potnikom se ni niti sanjalo, kaj se je med postajama Predolje in Grosuplje dogodilo. Presenečeni so začudeno poslušali, kar jim je pripovedoval ambulančni poduradnik Iv. Kalan. Ob 20.36 se je končno izropani dolenjski vlak pripeljal v Ljubljano, kjer so Kalana takoj zaslišali. Po njegovi izjavi je bil raz« bojnik črno maskiran, 170 — 174 cm visok in močne postave. Imel je temnosiv klobuk in ravnotak površnik do podkolen ter ogu« ljen ovratnik Star je bil 40 — 44 let, pre« cej rejen, imel je črno brado, črnkaste an« gleški pristrižene brke. Govoril je slabo hr» vatski in po mnenju Kalana najbrže ni bil Hrvat. Napravil je nanj vtis postopača. Ro» ke je imel zamazane in sploh zelo zanemar« jene. Vrečice z denarjem, ki so bile ukradene, so bile iz jute, sive in platnene — običajne denarne vreče, dolge 40 cm in široke 18 cm. Kak denar je bil v njih, še ni ugotovljeno in tudi o razbojniku ni ne duha ne sluha. Pošta na glavnem kolodvoru v Ljubljani in tudi policija sta bila že nekaj minut po ropu obveščena o dogodku, ki je vzbudil med potujočim občinstvom ogromno senza« cijo in povzročil tudi najrazličnejše komen« tarje. Še tekom poznega večera so bile od« rejene obširne poizvedbe in je upati, da bo dogodek, ki je vsekakor silno misteri« jozen, kmalu razjasnjen. pa sta prihajala večkrat tudi v neki hotel v Kolodvorski ulici, kier sta sem pa tje prenočevala seveda kot popolnoma dostojna tujca, tal;o da se spočetka nikomur ni niti sanjalo, kaki odnošaji vladajo med njima. Šele zadnje dni so pričeli uslužbenci nekaj slutiti. V nedeljo, ko sta zopet loži-rala v eni hotelskih sob, ju ie opazoval sko zl okence detektiv, ki je naposled vdrl v sobo in njima napovedal aretacijo. Na pravoslavnem „žegnasajat u Predor skozi planino Ivanj Železniška proga, ki vozi iz Sarajeva proti Gružu, je speljana skozi planino Ivanj. Teren, po katerem teče železnica, je mestoma zelo nevaren, ker je vsekan čestokrat v živo skalo. Vlaki morajo voziti nekaj časa navzgor, r>o-tem zopet navzdol in v serpetinah. Vlaki potrebujejo za vožnjo v tem predelu po dve lokomotivi in morajo voziti skrajno previdno. Najopasnejši del proge leži med Pazaričem in Konjicom. Inženjerji in tehnični strokovnjaki so že dolgo premišljali o tem, kako bi progo skozi planino Ivanj izboljšali. Napravili so načrt za predor, ki bi šel globoko pod sedanjimi tuneli ter bi odstranil neprijetno dviganje in padanje proge, za katero porabijo lokomotive toliko dragocene energije. Načrt je bil predložen potom prometnega) ministra ministrskemu svetu in ta je sklenil, da se izvrta med Raštelico in Bradino nad 10 km dolg tunel, s katerim bo proga znatno izboljšana in popolnoma varna. Z vrtanjem planine se bo pričelo takoj. Sedaj se v okolici imenovanih krajev žc postavljajo barake za delavce. i!ovaža se materijal in se najemajo delavci. Dela za novi predor bodo trajala najbrž dolge mesece. Ker bo treba zaposliti veliko delavnih sil, bo ta prilika ublažila tudi brezposelnost, ki je v Bos- ni in Hercegovini precej občutna. Dela bo vodil poseben odbor, v katerem so med drugimi pomočnik direktorja za grajenje železnic, Vaso Markovič ter inženjerja Hugo KeinzI in Martinovič. V nadzorstvenem odboru sta ravnatelja Babovič in Kuzmanoviič, ravnatelj železnic za Bosno in Hercegovino Peter A. Prokič ter pomočnik generalnega ravnatelja Kralič. V mlakuži nemoralnosti LJubljana, 10. februara. Ze v včerajšnji številki smo med drugim kratko omenili, da se je ljubljanski policiji posrečilo izslediti krožek homoseksualcev, ki je prirejal sestanke v privatnem stanovanju enega Izmed aretovancev. včasih pa v nekem tukajšnjem hotelu. Aretovane so bile doslej poleg »Malega judeka« Rudolfa v ah ta rja se. tri osebe in sicer dva brivska mojstra in neki delavec. Afera ie Prišla na dan vsled čudne obolelosti mladega natakarja Ivana, ki ie bil zaposlen v neki tukajšnji restavraciji. Fant se je zdravil dahe časa privatno, končno pa ie moral v bolnico, kjer Je zdravniku naposled odkritosrčno izpovedal svoje tainosti Pozneje je zazna! za vse neki kriminalni uradnik in zadeva se ie razvijala naprej. Natakar Je izpovedal, da ga ie lepega dne ustavil na cesti neznan gospod, ki ga ie povabil s seboj v neko gostilno. Oba sta se kmalu spoprijateljila in pričela veseliačitl. Neznanec Je bil neki brivski mojster, ki je natakarja omamil z vinom in ga zavlekel v svo is stanovanje. Dasiravno spolno okužen. Ni bil to cerkveni sabor tam v Sremskih Karlovcih, ki mu predseduje poglavar pravoslavne cerkve, častitljivi patrijarh Dimitrije, temveč je bil to cerkveni sabor v Leskovcu na srbskih tleh, sabor, kateremu bi pri nas rekli «žegnanje» ali »romanje«. Pripovedovali so mi o niem že v Vranju, kjer smo slovenski rezervni častniki prešlo leto junačiii na orožnih vajah. Takrat sem slišal praviti, da se ob takih prilikah zbere na tisoče ljudstva. Pa se odločim — bilo je to prvo nedeljo v lanskem avgustu — da se peljem v Le-skovac. Naročil sem nočnemu stražarju, naj me zbudi ob pol treh zjutraj. Bila je še trda tema. V svežem jutranjem zraku sem jo mahnil po široki kaldrmi na postajo. Že se le začelo daniti. Povedali so mi pa, da ima vlak eno uro zamude, zato sem sedel v pravkar odprto »kaiano* k zajtrku. Pred postajo so se zbirali seljaki, med katerimi je bi!0 tudi mnogo ciganov. Namenjeni so bili v Vranjsko Banja Tudi tam je namreč bil cerkveni sabor, praznik Sv. Ilije. Kmalu po sedmih je vlak z nami pri-drdral v Leskovac, ki Je precej veliko mesto, na prvi pogled tri. do štirikrat večje od Vranja. Stopil sem naravnost po ulici kralja Petra in v kafani «Plug» sem naročil običajne čevapčiče in klekovačo. Za mizo sede sem se jel razgovarjatl z gostom, ki je prisedel in me takoj spoznal za Slovenca. Hvalil mi Je Ljubljano kot »ču-veno varoš», kajti dijaška leta Je prebil pri nas, ko je še obiskoval Mahrovo šolo. Ta šola Je tam v južnih krajih na Izvrstnem glasu. Njeni absolventi imaj0 danes v Srbiji zelo dobre službe. Stroga disciplina, katere so se morali naučiti Srb! med Slovenci, je rodila med vojno neki prav dobre sadove. Z govora o LJubljani sva prišla na po-menek o Leskovcu, kjer je mož uslužben kot knjigovodja v neki tovarni. Leskovac ima po njegovi sodbi veliko ceno. Mesto je dokaj obsežno, ima lepo okolico in se ponaša s čednim bogastvom. Najživahnejša je pač tu trgovina s konopljo, ki raste v prostrani leskovški dolini. Leskovac imajo Srbi za nekake vrste Manchester. V mestu Je nad 20 tovarn, ki se večinoma pečajo s pridelavanjem konoplje in bombaža, z vr-varstvom in s tkanjem platna, sukna in gaj-| tana, neke vrste črnih niti za sukno. Izvoz ! iz Leskovca je velik. Pred vojno je na pri-| mer leskovška dolina sama krila bolgarske I potrebe. Bogastvo doline Je pa tudi res ogromno; o tem sem se prepričal na lastne oči. Po cesti grede srečuješ voz za vozom. Za vozmi stopajo okoličani, predvsem ženske. Krepak, zdrav in zastaven rod je to. Ze na zunaj se mu pozna blagostanje. Na vratu, na prsih in na glavi se kitijo ženske z nizi cekinov, s pristnimi dukat! iz prevoj. ne dobe. Ta nakit predstavlja pravcato narodno premoženje, ogromno banko, katere bogastvo ni nikjer zabeleženo. Pol ure Izven Leskovca se vzpenja cesta k svetemu- Iliji. Drevesa mečejo senco na pot, po kateri stopam počasi navzgor. Hrib me spominja na naš Rožnik. Na njem stoji cerkev z veliko kupolo, ki dominira nad širno dolino ter napravlja veličasten vtis. Krai ceste sedijo guslarji, večinoma invalidi. Od daleč že čifjem vrvenje množice. Ko stopim na planoto pred cerkvijo, pa ml zastavi pot tlsočglava množica. Mornarji pokajo, šotor stoji pri šotoru. Povsod stole dekleta ln žene. Njih lica so Tazgreta, verjetno tudi pobarvana, da mi misel nehote uide tja k »Vdovi Rošlinki». Vse Je kakor pri nas. Na trati v senci dreves sede kmečke rodbine ln se zalagajo z grižljaji, katere je prinesel narod s seboj. Tiho sedem na klop ter izvlečem belež-nica Naenkrat me obstopl gruča otrok in od.aslih. Ljudje motrijo zdaj mene, zdaj moj tzapisnik. Mirno beležim vanj svoje opazke in ko dvignem glavo, nI nikogar več pri meni. Aha, si mislim, nezaupanje! Vrag vedi, kakšen organ je ta človek v oficirski uniformi I S težavo se prerinem skozi tisočglavo množico. Na več mestih plešejo kolo in ples spremljajo številne godbe. Stopim v cerkev, ki je domala prazna. Tu se najboljše vidi, da je cerkvena slovesnost le gola formalnost Poglaviten namen takih svečanosti je samo ta, da se narod zbere, sestane. V cerkvi diši po kadilu. Pred oltarjem stoji več svečenikov, od katerih eden pravkar mazili ljudi, druga dva pa pokladata pred ikonostasom široko štolo ljudem ni Slavo in molita. Ker me to opravilo ne zanima, se vrnem, stopim z cerkve in grem mimo hiše, kjer stoji na pragu plečat in golorok mož. Začnem se z nJim razgovar-jati. Pove mi, da je o Slovencih že mnogo slišal, «ker služijo tam srbski dečki v vojski«. Slovenci so po njegovem debri gospodarji, imajo lepe domove in med nje prav rad zahaja kralj. Skotzi cdprte duri zagledam na mizi gorečo svečo. »Kaj pa to,» vprašam. »Gospodine poručniče, samo izvoli« mi odgovori mož in naenkrat sem na — srbski slavi. Kmalu se zbere okelu mize potno gostov. Prideio tutorji, nekakšni naši »ceh-moštri», posestniki in trgovci ter matrone v narodnih nošah. Pridejo seveda tudi popi, trije ali štirje v ornatu in še bogoslo-vec, ki študira v Bitolju. Iz vljudnosti se z njimi po pravoslavno pokrižam. A šele ko vidim, da to ne gre In da se mi ne posreči posnemati pravoslavnih cerkvenih običajev, spustim roke na sabljo. Šele ko ie ceremonija pri kraju, me vprašajo, če sem katolik »Sem. pravim, krščen in vpi- san v tej veroizpovedi.. Nič zato. Po njihovem so vse vere dobre in Bog je samo eden. Ej, prota Mihajio, tako ne govore naši duhovniki! Ne bom opisoval poteka slave, ki je tudi pri nas več ali manj znana. Žito, sladko, rakija, vino, slaščice, vsega je bilo na izbiro. Vmes pa smo se prijazno razgovar-jali kakor davni znanci. Slednjič se je iz našega razgovora izcimilo vabilo na obed, katerega nisem mogel odkloniti. Pred obedom sem si pa še ogledal okolico in bogo-slovec iz Bitolja ml Jo Je razkazal. Šla sva tudi na pokopališče, kjeT sva si ogledala spomenike. V prostoru za neko ograjo počivajo štirje otroci ene rodbine. Vsi štirje so padli kot žrtve Bolgarov. Za cerkvijo pa stoji pomemben spomenik, postavljen v spomin šesttlsoč Srbom, ki so dali svoje življenje za svobodo domovine. Tudi ti so bili žrtve bolgarske soldateske za časa okupacije. Moški, ženske, bogatini in siromaki, starci in deca. Mraz me spreletava kljub poletni vročini, ko čulem pripovedovati, kako je ginil narod pod puškinim kopitom. Okoli poldneva le prišel še moj tovariš Dore, ki je bil tudi povabljen k obedu. Oba sva sedla za miza Vljudnosti, prijaznosti in gostoljubnost gostiteljev ni m as oče opisati. Pri mizi sva sedela na častnih mestih. Najprej smo srebali čorbo, ki se Je videla celo proti zelo ljuta, jedli smo napolnjene paprike, meso z zeljem, džuveč, odojak, kuretina In močnate jedi. Vsega Je bilo dovolj ta vse Je bilo mastno pripravljeno. Žejo pa nam je gasila rakija poleg vina In piva. Stregli sta nam ljubki domačinki, Vasica In Rada, kakor da sta se v ta namen IzvežbaLi v kaki gospodinjski šoli. Na levi le sedel prota Mihajio ter ml je nakladal Jedi neprestano na krožnik. Sam je tudi zelo neumorno Jedel, med jedjo pa le pripovedoval o Leskovcu, o vojni ln o Bolgarih. Tudi sam bi bil nedvomno žalostno konjal, da nI bil v srbski vojski. Imel je za poveljnika Milana Pribičeviča. Vprašal me Je, ali ga poznam. Seveda, pravim, saj je bil po prevratu v Ljubljani. Ko se tako lepo zalagamo z mastnim prigrizkom, pa nam postane vroče, da se moramo od-pasati. Nato odpnemo ovratnike, za ovratniki bluze in končno lih celo odložimo. V hišo pride godba, kolo zaraja, Vaška ga vodi ln jaz sem ji veren in poslušen učenec. Končno pa se uverim, da Je kolo na tak! epikurejski slavi zelo koristna stvar. V prijetnem razpoloženju minevajo ure do večera. Treba se Je vzdigniti in se vrniti v mesto. Godba naju spremlja s tovarišem po griču navzdol in Vaška ln Rada gresta z nama do mesta; Zvečer pa sediva z Doretom pred kafano «Pariz» in opazujeva korzo, ki se razvija prav po južni šegL Šele ob devetih zvečer se vračava v gar-nizijo. Mehka poletna noč je zunaj, z neba sveti polna luna, v njenem svitu tonejo redke naselbine, se izgublja srebrna Morava. V duhu obnavljam priletne spomine. In Vaška! »Pital ti popa, on ti da objaš-njenjel« Kako je bilo na saboru? Fant in dekle sta našla priliko, da sta si podržala nekoliko dalje roko. Kakor pri nas. In seljaki so si privoščili božJo kapljico in so se vračali dobre volje domov. Vse kakor pri na«. R. D. Pred sodniki Marija Polajnar iz Ljubljane je dala svo« ji sestrični lepo poročno darilce in sicer vrč in lavor, mož Janez je pa prodal par stolov in mizo, ker je hišni gospodar hotel imeti prazno pod streho. Te stvari so bile zarub« ljene. Janez je trdil, da ga tedaj, ko se je rubež vršila, ni bilo doma, in da sploh ni mogel vedeti, da je miza, ki je stala v pod« strešju, zarubljena, a žena se je sklicevala nato, da ni vedela, da se to ne sme. Sodišče njenemu zagoveru ni moglo verjeti in jo je obsodilo na 100 Din globe oziroma 48 ur zapora, moža pa oprostilo. • Brezposelna služkinja Ančka je prirajža« la v Ljubljana Ker človeku ni dobro 6ame« mu biti, si je izvolila za spremljevalca le« pega vojaka. Ko jo je pa zagledal stražnik, je kriknil: «Zapik», spoznal jo je kot sta« ro znanko policije in jo povabil s seboj. Sodnik jo je obsodil radi potepanja na 5 tednov strogega zapora s poštenjem. Berač Janez je trdil, da je prosjačenje njegov poklic, čeprav je ta stan pri nas ne« dopusten. Da bi pokazal, kako je vzvišen nad vsemi svojimi zatiralci in zasledovalci, jo je mahal kar po Šelenburgovi ulici od hiše do hiše. Radovedni stražnik je hotel vedeti, kaj Janez počenja in ga je zasačil pri beračenju. Obsojen je bil na 5 dni stro« gega zapora. • Da ne bi prodajal moker turški med, jc kupil skrbni prodajalec Ivan od nedoletne« gc fantiča dežnik. Deček je dežnik izmaknil svojemu starejšemu bratcu in ga ponudil Ivanu za 20 Din. Sodnik meni, da bi Ivan že moral vedeti, da so danes dežniki mno« go dražji in da je bilo sumljivo, ker mu je deček nudil dežnik, ko je ravno lilo. Bil je obsojen na 50 Din globe oziroma 24 ur zapora. Tone je ležal pijan na hlevu. Okoli nje« ga se je vse vrtelo: jasli, krave, konjiček, a nad njim pa nizka streha. Naenkrat se mu je razdelo, da sfe pelje po vrtiljaku. Mož se je zadovoljno nasmehnil in zapri oči. Ta« koj se je pa predramil, nekaj je poleg nje« ga zaškripalo. Ozrl se je in začuden opazil, da se je odtrgala od njega njegova lastna senca, ki se je oddaljevala. Tone se je vse« del, premišljeval, kako je to mogoče in ho« tel se je prepričati o svoji, ž njim nezado« voljni scnci. Počasi je kobacal iz hleva in prilezel na svitlo. kier se ie zadovoljen od« dahnil, njegova senca ga ni zapustila in zvi» jsla se je po tleh v mesečini, kakor sloki njen gospodar. Tedaj pa jc večno žejni To, ne začutil sušo v grlu in krenil proti sost. dovi krčmi, kjer pa je prestrašen spozna!, ca mu je nekdo vzel iz žepa dcnarnico, v kateri je imel okoli 100 Din denarja. Tedaj se je spomnil one žive sencc, ni pa vedel, kdo bi bil to. Revež je moral iz »odnije z dolgim nosom, ki je bil sicer mavrično mo, der, a mož jc bil trezen, ker je bil brez de. r.arja. • Debeliak France iz Kokrice je hotel pre. gnati skobca, pa je ustrelil fazana, vredna ga 800 Din. Predsednik mu ni hotel verjeti, da tako slabo vidi in ga je obsodil na 3 tedne zapora; češ, da je to storil v tujem lovskem revirju in da bi moral vedeti, da je to prepovedano. aSklcda mi jc splavala po Gradaščici, a jaz sem prestara in bi utonila, če bi bila skočila za njo.» se je zagovarjala starka Marička, ki je bila osumljena tatvine želez, ne sklede njene gospodinje. Ker je baje res šla s skledo po vodo in ji je spodrsnilo, da je skleda odplavala, je bil sodnik mne, nja, da ženica ni imela tatinskega namena in jo jc oprostil. * Gospa Ivanka je sedela z malo hčerko Ivico v kuhinji pri vročem štedilniku. Hi. Eoma sta pridrvela iz sobe sinčka*nagajivč» a in se zaletela v svojo mamico, da je ubo ga Ivica odletela na štedilnik. Mati jo je takoj pobrala, a dete se je že speklo po ličku. V bolnici je otrok kmalu okreval. Sodnik je spoznal, da je bila mati pri tem nedolžna, in jo je zato oprostil. • Francelj je prišel s svojim psom v kav&r. no, kjer je sedel pasji sovražnik Anzelj, ki je takoj zahteval, naj cucek izgine na cesto ter svoj zahtevek podkrepil z brco, ki pa trpina,psa ni ravno vznemirila, pač pa gn. spodarja, ki se je za živalco potegnil in treščil v njenega nasprotnika kozarec. An, zelj je s krvavo glavo pribežal na policijo in dobil zadoščenje pri sodniji, ki je obso. dila Franceta na 100 Din kazni oziroma 45 ur zapora. • «Vola sta se mi odtrgala in zbezljala prt» ti Šiški, kjer smo popreje pili na njuno ko« žo likof», se je zagovarjal mesar Lojze. Ker je stražnik, ki je bil priča dogodka, izpove, dal, da sta se vola res odtrgala in fanta ne zadene nobena krivda, je bil oproščen. • Carinikovo izsiljevanje. Soba št. 79 na deželnem sodišču je izgledala v soboto iz« redno živahno. Avditorij je bil nabito poln in je vztrajal ves dan, — kajti razprava, ena edina, ki je trajala od 9. zjutraj do 8. zvečer, s prestankom samo tri če trt ure za obed, in še to še le ob 3. popoldne. Se« n_at: predsednik dr. Gradnik, votanti dr. Kaiser, dr. Gaber, dr. Velušček, branitelja dr. Puc in dr. Marušič. Obtožena sta bila ca rinski uradnik Žarko Popovič iz Ljubljan« in Andja Modic, gostilničarka v Kolodvor« ski ulici. Obširna obtožnica jima očita, da sta lani v maju spravila na škodo cvetli« čarke Hvala iz Prešernove ulice, neki njen koš cvetlic, ki je baš prišel iz Trsta, na sta. no vanje Modiceve, potem Hvalovo pokli« cala k sebi in jej grozila, da mora plačati 6000 Din. S svojimi grožnjami sta izsilila od nje v gotovini 1000 Ehn, in zadolžnico za 5000 Din. Obtoženca sta se energično branila in tajila vsako krivdo. V obrambi sta zlasti skušala omajati verodostojnost vseh obremenilnih prič. Zato so se priče po vrsti konfrontirale, pri čemer je prišlo do burnih prizorov. Koncem celodnevne raz« prave so se še odvetniki nekoliko skregali, kakor je navada pri vsaki količkaj živahnej ši razpravi Večina publike je vztrajala do konca. Ob 8. zvečer je predsednik senata razglasil sodbo, Popovid 8 mesecev težke ječe, Modiceva 4 mesece, oba s poostren ii in oba morata povrniti škodo. Branitelja sta prijavila ničnostno pritožbo. Na to se je množica razšla, vendar so pristaši ene in druge stranke še zelo glasno debatirali po hodnikih in pred sodiščem. Eden Kurti kot „Žena, ki ne sme ljubiti". Kino »Dvor« Vsesokolski zlet v Pragi Zletni znak za Prago Za osmi vsesokolski zlet v Pragi bo izdan zletni znak, ki bo veljal za članstvo po 20 Kč. Vsak ime;ite!j znaka Ima te-Ie pravice: znižano vožnio na železnicah, skupno prenočišče, znižano prehrano na z!et-šču, v kolikor bodo gostilničarji dali zlet-nikom popust, v zletnih dneh prost vstep na zletišče k dopoldanskim skušnjami in tekmam, izvzemši nekatere prostore, v predzletnih dneh prost vstop na člansko tri buno. Telovadci ln telovadke bodo imeli v dneh, ko ne telovadijo, posebne vstopnice za prost vstop na člansko tribuno. Članstvo v kro;u ima z zletnim znakom nravico do posebne vstopnice na člansko tribuno. to('a le za en dan izmed treh zletrih dni. Ti vstopnica pa veMa 5 Kč. Članstvo se mora priglasiti pri svojih župah za te vstopnice :n plačati določeni znesek. Članstvo v civiia irra r letnim znakom pravico kupiti vstopnico k dopoldanskim skušnjam in tekrr-Ti po 5 Kč. Drugih pravic članstvo v civiu (razen če so telovadci) zletni znak rc dovoljuje. Vsakdo, ki ima zletni znak. ima še pravico do znižane vstopnine na zletni lesejem in plača namesto 5 Kč le 2 Ki vstopnine. K večernim prireditvam znak ne daje nikakega znižanja vstopnine. Kdor r-si zletni znak, mora imeti pri sebi vedno tudi člansko legitimacijo. Za naraščai bo izdan posebni zletni znak. ki bo veljal 6 Kč. Vsak naraščainik. ki nastopi pri telovadbi ali ki ima kroj in se udeleži sprevoda, ima pravico do zletnesa znaka. Z znakom ima znižano vožnjo po železnicah, skupno prenočišče, izvzema praški naraščaj in znižano prehrano kako: članstvo. Dalie v predzletnih in zletni: dneh prost vstop k dopoldanskim skušninr in tekmam, v predzletnih dneh Drost vstop k popoldanskim javnim telovadbam, v r.s-raščaskih dneh znižano vstopnino k gic-daliSkim predstavam, koncertom, akademijam itd., ki bodo objavljene s tem pristav-kom. Z z'etni'm znakom plačaio naraščai-niki po i Ki vstopnine na zletni velesejem. Vsak naraščainik in član ki nosi zletni znak in ima kroj, je dolžan, da se udeleži sprevoda. Darujte za sokolski Tabor! Domače vesti * Predsednik Masaryk obišče Beograd h Prage prihaja poročilo, da bo predsednik češkoslovaške republike g. dr. M a s a-ryk povodom svojega potovanja v Grčijo obiskal letošnjo pomlad tudi našo prcsto-Uco Beograd. * Fr?nc~>sko odlikovanje naš;h pomorskih oficirjev. Francoska vlada je odlikovala več oficirjev naše vojne mornarice z redom častne legije. Predvčerajšnjim je francoski poslanik v Beogradu g. Grenard v spremstvu dveh francoskih oficirjev osebno izroči ta odlikovanja onim oficirjem, ki so na službi v Beogradu. Poveljniku vojne mornarice admiralu Priči je bil podeljen veliki oficirski križec, kapetanem fregate Vasiču, Marjaševiču in Pav;ču ter poročniku bojnega broda pa viteški križec. * Imenovanja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. V našem poročilu o imenovanjih pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se nam je vrinila tiskarska pomota in naj se g'asi Anton Selan, ne Ant Se-lak, uradnik II. kat 2 b. * Izpremembe v državni službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje so Imenovani: dr. Davorin Flis za zdravnika pri bolnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, dr. Marija Fink za sekundarno zdravnico pri bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, dr. Stanko Sila pa za zdravni-ka-pripravnika pri državni splošni bolnici v Ljubljani. Dr. Gregor F e d r a n je podal ostavko na državno službo. Pomočnik komisarja železniške in obmejne policije v Mariboru Stevan Korač je Imenovan za policijskega komisarja pri upravi mesta Beograda. — Upokojeni so: sodna slugi Matija Rugale pri okrajnem sodišču v Logatcu m Josip Sever pri višjem državnem pravdnl-štvu v Ljubljani ter Franjo Zabrič, jetniški paznik pri deželnem sodišču v Ljubljani. * Kongres državnih uradnikov v Beogradu. Prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. se bo vršil v Beogradu izredni kongres državnih uradnikov in uslužbencev v veliki dvorani poštne direkcije. Prometno ministrstvo Je vsem delegatom odobrilo četrtinsko vožnjo v Beograd ln nazaj. * Načrt zakona o vseučiliščih. Koncem tekočega tedna se bo vršila pod predsedstvom državnega podtajnika Pasariča seja ožie komisije za izdelavo novega načrta vseučiliškcga zakona. Seje se udeleže rektorji vseh naših univerz. * Avijatlka držav Male antante. Dne 20. t m. odpotujejo v Prago zastopniki beograjskega Aero-kluba in obiščejo službeno češkoslovaško avijatiko v svrho, da se navežejo stiki zračne flote obeh bratskih držav. Na preliminarnem sestanku v Pragi se bo med drugim razpravljalo tud! vprašanje, kako bi se mogla postaviti na trdno bazo zračna obramba držav Male antante. Delegacija Aero-kluba se bo mudila r.a Češkoslovaškem deset dni. * Proslava Matije Gubca. Ker Je dne 15. t. m. obletnica mučeniške smrti Matije Gubca v borbi za politično samostojnost, je ministrstvo prosvete odredilo, da naj se omenjenega dne vrše v vseh šolah poljudna predavanja, v katerih naj se proslavi spomin na delovanje in trručemško smrt Matije Gubca. * Minister za notranje zadeve toži *Ju-tarnji list«. Zagrebški »Jutarnjd list« je v zadnjem času priobčeval alarmantna poročila o batinanju aretiranih komunistov v policijskih zaporih v Beogradu. Minister za notranje zadeve dr. Boža Maksi mo vi č, proti kateremu so bila naperjena omenjena poročila, je vložil sedaj proti uredniku omenjenega lista Evgenu Demetroviču v smislu tiskovnega zakona kazensko postopanje. * Himen. Dne 4. t. m. sta se poročila na Mirni učitelj g. Franc Lunaček in učiteljica Slavica Benedlčič, oba vrla sokol, ska delavca. — V nedeljo 7. t m. se je poroči! v Maiiboru v magdalenski cerkvi g. Hinko M a r e n, trgovski poslovodja iz Velenja, z gospico K. Gruberjevo, trgovko iz Velenja. — Poročila sta se gg. Anton S1 i v n i k, praktični zdravnik, z gospodično Josipino Mulejevo v Lancovem, ter Fr. R e s m a n, ravnatelj mestne hranilnice v Radovljici, z gospodično Marijo Černetovo v Gorjah. Bilo srečno! * Smrtna kosa. Včeraj So pokopali v Ljubljani gospo Alojzijo Sirnik, soprogo vpokojenega nadoficijala Frana Sirnika. Pokojnica je bila blaga žena, kl je uživala vsled svojega simpatičnega nastopa splo-ien ugled. Žalujoči rodbini iskreno sožalje. * Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je na svojem rednem občnem zboru dne 16. januarja izvolilo nov odbor pod predsedstvom g. dr. P i nt ar j a in s sledečimi gospodi kot odborniki: dr. Bobič, dr. Brecelj, dr. Brenčič Lojze, dr. Brenčič Viko, dr. Hcbein, dr. Matko Karel, dr. Pire, dr. Rupas, dr. Sodja in dr. Zaje Ivan (podpredsednik). Dr. Praunseis in dr. Geiger sta bila izvoljena za revizorja. V stalno razsodišče je bi llzvoljen dr. Lapajne kot predsednik, dr. Kraje Otmar in dr. Blum-auer kot prisednika. Društvo je v proslem !etu pod predsedstvom g. prim. dr. Der-ganca pokazalo jako žilavo delavnost. Od-držanih je bilo enajst seminarjev in štiri mesečna znanstvena zborovanja. Z devetimi poljudno-zdravstvenimi predavanji, ki so se vršila pod okriljem Ljudske univerze v Ljubljani, se je pričelo hvaležno delo na polju ljudske zdravstvene izobrazbe. Društvo je pričelo v tem letu med slovenskimi zdravniki gojiti tudi družabnost; vršili so se trije izborno obiskani družabni večeri s sodelovanjem lastnega orkestra in iako posrečen izlet slovneskih zdravnikov v Rogaško Slatino. * Gibanje finančne kontrole na severni meji. Ljubljanska sekcija Saveza finančne kontrole ie sklicala za preteklo nedeljo v Mariboru sestanek zvaničnikov finančne kontrole, ki se Je vršil v prostorih gostilne Honigman na Meljski cesti. Na sestanek Je prihitelo nad 60 delegatov, ki so zastopali v*e finančne oddelke na severni meji od Prevalj pa do Sv. Lenarta v Slovenskih' go. ricah. Navzoča sta bila tudi predsednika Saveza finančne kontrole inšpektor Šoba-jič iz Gline ter tajnik ljubljanske sekcije podpreglednik Pevec iz Ljubljane. Uradnike finančne kontrole je zastopal pedinspektor Ivan Kosti iz Maribora. Sestanek je otvoril g. Pevec, ki Je podal daljše poročilo o delovanju ljubljanske sekcije v Sloveniji. Sklenjeno je bilo, da se bo vrši! občni zbor ljubljanske sekcije najbrže meseca maja v Zidanem mostu. Kongres Saveza finančne kontrole se bo vršil letos meseca junija ali julija v Zemunu. Nato je povzel besedo agilni predsednik Saveza Šobajič, ki je v daljših Izvajanjih podal sliko o delu, ki ga vrši Savez za scci;M;v> in gmotno izboljšanje zvaničnikov finančne kontrole. Ugo tovil je ugodno bilanco delovanja Saveza, ki šteje že dokaj uspehov svojega smotre-nega In nesebičnega dela. Zborovale! so z odobravanjem vzeli obe poročili na znanje, nakar se je razvila debata o raznih vprašanjih. zlasti o preostrih kaznih glede administrativnih prestopkov. Referentoma se je zahvalil podoreglednik g. Planine iz Maribora. Sestanek je zaključilo pevsko društvo mariborskih zvaničnikov finančne kontrole »Danica«, ki je zapelo par pesmic. Posrečen nastop pevcev je navdušil vse zborovalce, zlasti predsednika Saveza, ki je predlagal, da naj povsod ustanovijo tudi tamburaške zbore ter jim je obljubil tudi denarno podporo od strani Saveza. Po!ni navdušenja so se razšli zvaničniki finančne kontrole, ki vkljub svojim težkim dolžnostim na severni meji in boju za izboljšanje svojih stanovskih razmer gojijo v razveseljivem obsegu s pesmijo medsebojno družabnost ter je želeti, da brdo močan oslon tudi prosvetnemu delu na naši severni meji. * Novomeško učiteljsko društvo in znana deklaracija. Prejeli smo: Na občnem zboru novomeškega učiteljskega društva 6. t m. se je prešlo soglasno preko znane deklaracije na dnevni red Za društvo, ki ima 100 članov, ta deklaracija sploh ne obstoja, ker si ne damo ničesar in od nikogar vsiljevati. * Učiteljska društva odklanjajo Dlmnik-Mencinovo deklaracija. V minulih dneh je zborovalo več sreskih učiteljskih društev, k! so včlanjena v UJU, poverjeništvo Ljubljana. Kakor se nam poroča, so nekatera društva odklonila Dimnik-Mencinovo deklaracijo, druga pa so smatrala, da ni godna za pretres. Deklaracije niso sprejela. Učiteljsko društvo za konjiški okraj, Ptujsko, Belokranjsko, Novomeško, Litijsko, Kamniško, Radovljiško, Šmarsko - Rogaško in Celjsko učiteljsko društvo. Logaško učiteljsko društvo, kjer gospodari Medvešček, je prvotno sprejelo z malimi spremembami točko za točko, toda ob koncu so zborovai-ci sprevideli, da stvar ni zrela in v tem konceptu nesprejemljiva. Zato so zmedeni dokument izročili posebnemu odseku, ki naj ga predela, temeljito popravi in na prihodnjem zborovanju o njem poroča. * Zopet potres. Potresni aparati v observatoriju profesorja dr. Belarja pod Triglavom se predvčerajšnjim zaznamovali katastrofalen potres v daljavi približno 10.000 km. Pričakovati je še slabejših potresov v okolici Jadrana. * Prijavljanje nezgod v industrijskih ia obrtnih obratih. Po predpisu zakona o inšpekciji dela so lastniki, oziroma odgovorni upravitelji vseh industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratov in podjetij dolžni, da obvestijo pristojno inšpekcijo dela redno o vsaki nezgodi, ki se pripeti v njihovih obratovalnicah. Ker se je opazilo, da podjetniki predpisanih poročil često ne pošiljajo, opozarja inšpekcija dela vse lastnike navedenih podjetij na omenjeno dolžnost. Opustitev prijave o obrtnih nezgodah je kazniva. * Kako žive naši delavci v Franciji? Iz Terrenoire v Franciji smo dobili ta-le dopis: V velikem industrijskem mestu Saint Etienne se nahajajo delavci vseh narodov. Zastopani smo tudi Slovenci, in sicer nas je okoli 15. Večinoma srno zaposleni po pre. mogokopih. Razmere so se v zadnjem času sicer poslabšate, vendar, kdor dela in primerno živi, izhaja in si morda še kaj prL hrani, ker ie tukaj v primeri z Jugoslavijo vse ceneje. Ali nekaj je med nami, kar ni prav. Kakor doma, tako se tudi tukaj marsikdo pogostoma uda preveč potratnemu življenju. Nespametno je, ponašati se s tem, kdo bo več plačal ali i-zpil, ni lepo, de. lati dolgove. Pametno je le, trezn0 živeti in misliti na bodočnost. Pred kratkim se je razvil med slovenskimi delavci v neki gostilni grd prepir. Eni so štedljivi, drugi zapravljajo. Slednji so očitali prvim skopu-štvo itd. Beseda da besedo, kmalu bi bilo prišlo do spopada. Navzoči domačini so za. čudeno gledali, kaj bo. Tako se širi o nas po nepotrebnem s.abo mnenje. Alkohol še ni nobenemu prinesel koristi, alkohol je grobokop ljudstva. * Nesreča na svatb!. Pri Kržani na Cun-drovcu pri Brežicah se je preteklo nedeljo vršila svatba. Kakor le prepogosto, so pri tej priliki fantje streljali s samokresi. Zgodila se je nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neki fant, kl je užil preveč alkohola, je pri streljanju zadel v glavo 14-letne-ga Franca Zagorca. Dečka so* takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegel težki poškodbi. Neprevidni strelec se bo moral zagovarjati pred sodiščem. * Roparski napsd. Kakor smo nedavno poročali, je bil te dni v ptujski okolici ponoči napaden in oropan posestnik Toplak iz Domove. Kot nujno osumljenega je žandar-merija aretirala nekega Kampla iz Skorbe. Osumljenca so konfrontirali s Toplakom, ki še leži v ptujski bolnici. Toplak le v osumljencu spozna! svojega napadalca. * Hrošč v našem uredništvu. Gospa Ka-tlnska Fiala, soproga kavarnarja v Ljubljani, Je na svojem posestvu na Vikrčah pod Šmarno goro našla popolnoma razvitega i hrošča ter nam ga poslala na obisk v našo redakcijo. Rjavi gost se vidno dobro počuti v gorkih uredniških prostorih ter ko-rajžr.o kobaca po skladovnicah naših časopisov. Ko se primerno opomore, ga pošljemo n nadaljno potovanje po Ljubljani. Dcbro se mu seveda ne bo godilo, ker hra-stovje v tivolskih gozdih še ne nudi primerne prehrane. Prišel je pač prezgodaj — pomladi nasproti. * Sejem v Semiču. Županstvo občine Semič pri Črnomlju sporoča, da se bo vrši! letos običajni letni kramarski in živinski sejem v Semiču v ponedeljek 15. t. m. * Visoka starost. V Ptuju je umrl te 'dni uradnik evidenčnega zemljiškega katastra g. Josip Pichler v visoki starosti 93 let. Bi! je svojedebno davčni upravitelj, pozneje pa asistent pri evidenčnem geometru. V državni službi je bil celih 67 let. * Tramvaj razmesaril orožnika. V Beogradu je v torek tramvaj povozil orožnika Radovana Marinkoviča, ga vlekel 20 metrov s seboj in ga strahovito razmesaril. * Eksplozija ubila dva vojeka. Na cesti med Trebinjem in Nikšičem se je dne 9. t. m. pripetila težka nesreča. Trije vojaki so peljal! na vozu ročne granate. Na petu so prekladali zaboje, pri čemer je nastala eksplozija. Dva vojaka sta ostala na mestu mrtva, eden, ki je sedel spredaj, pa je ostal nepoškodovan. Naglo je prerezal vprežno jermenje in pognal konje naprej. Kmalu nato je eksplodiralo še več ročnih granat, ki so pognale še voz in ostale zaboje v zrak. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je našla le ostanke nevarnega transporta. * Napad, nesreča ali samomor? Iz Zidanega mosta nam pišejo: V ponedeljek ob 20.30 je prišla 2-letna Milica Grozde iz Trnovega pri Krškem s potelčeno glavo, vsa krvava, na kolodvor po zdravniško pomoč. Ko so ji povezali rane, jo je orožni-štvo zaslišalo, vendar pa se še ni moglo dognati, kaj se ji je pravzaprav pripetilo. Njen klobuk in sledi krvi so našli v prepadu, ki se nahaja levo na potu proti Suhadolu. Nesrečnica se zdravi sedaj v bolnici v Krškem. * Ženski lomita pobegnil iz zapora. V vsej Črni gori ie vzbudila veliko senzacijo vest, da je iz cetinjskih zaporov pobegnila znana komitašinia Stojana Marfcovič, sestra voditelja črnogorskih odmetnikov dr. Mar-koviča. Zaradi raznih razbojništev je bila Stojana obsojena na osemnajst let težke je. če. * Gospodinje! ki imajo rade bleščeč pod, dobijo parketno pasto na vago v drogeriji »Sanitas«, Ljubljana. Prešernova ulica 5. Vsled ogromne dolžine filma se vršijo predstave pri velefilmu Robin Hood točno ob: & 9 Orkester pomnožen — Cene navadne. EHtni Kino Matica h Ljubljane u— Poslovilni večer g. gen. konzula dr. Beneša priTedi »Jugoslov.-češkcslov. Liga«, »Češka Obec«, »Jugoslovenski Sokolski Savez* in godba dravske divizijske oblasti v sredo 24. t. m. v veliki dvorani »Kazine«, na kar že danes opozarjamo naše narodno občinstvo, ki je Imelo v odhajajočem g. generalnemu konzulu najboljšega prijatelja, narodna društva najpočrtvovalneišega podpornika. u— Čajanka društva Kazine se vrši danes v tnali dvorani od 17. do 20. u— Tečaj češkega jezika za srednješolce se je včeraj pričel. G. direktor drž. realke Mazl je ljubeznivo dovolil, da se vrši ta tečaj v risalnici tega zavoda, za kar mu izreka odbor Lige iskreno zahvalo. Ob 15. popoldne se je zbralo v risalnici okrog 60 dijakov in dijakinj, ki sta jim odbornik Lige R. Pustoslemšek in akademik Iskra razložila velik pomen znanja češkega jezika ter pri tem zlasti povdarjala potrebo, da vsak naobraženec zna vsaj še en drug slovanski jezik, s čemer se mu odpro vrata v vse slovanske literature. Reden pouk češčine se prične v petek 12. t m. ob pol 18. v gori navednem lokalu v I. nadstropju na levo. Pouk se bo vršil v dveh oddelkih: za mlajše ob petkih ob navedeni uri, za starejše dijake pa ob sredah tudi ob isti uri. Poučeval bo g. učitelj V o t a v a. u— »Protestna Izjava«. Spoštovani gospod direktor! V včerajšnji št. vašega cenjenega lista ste priobčili pod gornjim naslovom izjavo g. Bor. Miladinoviča, ki protestira proti nastopu zastopnika »nekcli-cine svojih kolega«, ki je bolgarskemu umetniku g. Saši Popovu izročil na njegovem koncertu v imenu »Omladine Srba, Hrvata 1 Slovenaca« venec z državno troboj-nico. Edinole v informac;jo javn-sti podajam sledeče pojasni1o: G. Miladinovič, ki hoče govoriti v imenu akad. omladine iz južnih krajev naše domovine, gotovo ve, da ogromna večina ljubljanskih visokošol-cev soglaša z mojim nastopom pri koncertu. Ako želi g. Miladinovič o tem zadnjem dejstvu jasnejših dokazov, so mu pri meni vedno na razpolago. Nedvomno ie g. Miladinoviču tudi znano, da sporeda koncerta ni sestavil umetnik sam, r.ego koncertna direkcija v sporazumu z intenaan-turo ljubljanskega gledališča. V ilustracijo zadeve naj ugotovim še sledeče: Baš or.a nekoliclna gospodov, ki so že pred koncertom zahtevali od umetnika, da izpusti rapsodijo »Vardar«, je po sijajnem odsviranju razpsodije skupno z vsem ostalim avditorijem najbolj navdušeno odobravala odigrani komad In s tem pokazala, da ne ve, kaj pravzaprav hoče ln da predmetne skladbe ne pozna. Naj končno še ugotovim, da sc je ravno neki gospod iz južnih krajev po uspelem koncertu oprostil radi svo- jega soglašania z zahtevo po spremembi sporeda pred koncertom. Jasno le torej, da je krog, v katerega imenu hoče govoriti g. Miladinovič, vrlo ozek. Kar se pa tiče nas mladih Idealistov, smo trdno prepričani, da kijub vsem protinaravnim zaprekam ni več tako daleč dan, ko se tudi Bolgari pridružijo Veliki Jugoslaviji. Vlajko M. Varoščič, stud ing. mont. MM pustni korzo ¥ori|enfalskI noč! 14. februarja, v hotelu Union. u— Objava kr. italijanskega generalnega konzulata. Kr. italijanski generalni konzulat v Ljubljani ponavlja tem potom v svojem Imenu in v onem svoje vlade, kakor tudi v imenu italijanske naselbine svojo najtoplejšo zahvalo prevzvišenemu gospodu kne-zoškofu, civilnim, vojaškim cerkvenim oblastim, konzularnemu zboru kakor tudi tukajšnjim dnevnikom in cenjenim meščanom, ki so se udeležili dne 4. t. m. svečanega obreda v čast nepozabne italijanske kraljice matere, Margerite Savojske. Obenem se prosijo vsi oni, katerim se pomotoma ni poslala tozadevna osebna zahvala, naj to blagohotno oprostijo iti naj sprejmejo to objavo kot posebni izraz iskrene zahvale. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek prodaje blaga sumljivega izvora, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 2 prestopka razgrajanja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 pobeg od doma in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretiranih je bilo 8 oseb, in sicer:, 2 radi tatvine, 1 radi pijanosti in razgrajanja, 2 radi beračenja, 1 radi neplačanega vžitka in 2 radi zločina proti naravi. u— Pusta in draga zima. Dež, vlaga in pusto vreme še vedno prevladuje. Večkrat smo že mislili, da se vreme prevrže, pa smo se vedno zmotili. Še vedno polagoma prši izpod neba. Mestno občino stane čiščenje cest in ulic seveda ogromno denarja .kajti pri delu je zaposlenih veliko število delovnih moči, med njimi ce!o ženske. Ulice se čistijo ponoči zgodaj v jutro, na prometnejših cestah pa se dela skoro ves dan. Upajmo, da nastopijo končno vendarle lepši dnevi in s tem zopet boljši časi za nas in naše čevlje. u— Ukradena suknja. V unionski kavarni je v torek neznan uzmovič s slabo suknjo dalje časa koketiral z lepo suknjo trgovca Franceta Drcfenika na kljuki in njegovim klobukom. Ob ugodni priliki se je hitro oblekel v njo. zagrabil še klobuk in Jo brzo popihal iz lokala. Oškodovanec, k! irra krog 3300 Din škode, je tatvino opazil šele potem, ko je bil uzmovič že davno na varnem. u—Nasilen berač. Prostor pred Škofijo je imel v sredo popoldne svojo senzacijo. Povzročil jo je mladi vlačugar in berač Anton Korošec, pristojen v Majšperg, ki pa svojega poklica ni popolnoma pravilno pojmoval in je postajal napram ljudem nasilen. Prevejanec, ki ljubi življenje brez dela nad vse, ie obiskal tekom dneva več strank po hišah na Mestnem trgu in prosil miloščine. Kakor hitro ie nabral za četrt vina, pa je že skočil v gostilno. Zato je bil že nekoliko preveč okajen, ko je popoldne nadlegoval ljudi pred Škofijo. Marsikdo je mladega berača pogledal seveda nekoliko postrani in ga odpodil. Korošec pa je postal predrzen, pričel je groziti m govoril, da bo »že dal vetra«. Okrog njega se je nato takoj zbralo nekaj pasantnv, ki So privabili še druge in koncem koncev Je moral mladi berač na policijo. Tamkaj so ugotovili, da Korošec res spada samo v luknjo, katere je že navajen. Kajti navi-hanec je bil kaznovan radi vlačugarstva in drugih prestopkov že 16-krat. Iz števila kazni je pač že razvidno, da je presedel v sodnem Internatu lep košček življenja. u— Dva mlada tatica. V trgovina trgovke s kostmi, cunjami in starim železom, Viktorije Panholzerjeve v Pražakovi ulici, sta stopila v torek dopoldne dva fantiča !n ji ponudila v nakup okrog 13 kg po meter dolgih bakrenih cevi. vrednih okrog 130 dinarjev. Ker pa ie imela trgovka z nakupom blaga od takih dečkov že večkrat smolo in sitnosti pri sodišču, je seveda dečka takoj vprašala, kje sta cevi dobila in zahtevala dokaz lastništva. Mlada prodajalca sta se nekaj časa izvijala z raznimi izgovori in obljubila, da prineseta potrdila. Panhol-zerjeva je nato v prepričanju, da je baker ukraden, cevi obdržala in prijavila zadevo policiji. Dečkov seveda ni bilo več na iz-pregled. Cevi so bile ukradene bržkone na kolodvoru. Možno pa je seveda tudi, da so zmanjkale kakemu obrtniku. u— Českosiovenska Obec v Ljubljani. Pratelska schuzka členstva, pri katere ro-zloučl se s nami pan generalni konsul dr. Otakar Beneš. kona se v patek. dne 12. led na 1926 o osme hodine večerni ve Zvezde. (Obvyk!a mistnost). — Členovč, pfijde vši-chni! — Taiemnik. u_ Preporodašii Danes v četrtek ob 5. se vrši v društveni sobi prvi sestanek tovarišev ki so se prijavili h govorniškemu tečaju in seminarju. — Odbor KZO. u_ Prodaja čevljev po amerikanskem s'stemu. Velike amerikaiiske tvornici 'iv-ljev nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajaln dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v ieseni. Izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina In Ko., Tržič, ki od 1. do 15. februarja pridaja veliko množino vsakovrstnih čevljev po znatno znižani ceni. Cent. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20. Napoleon pride ▼ kino «Dvor», Iz Maribora a— Komisijo nabil ogled celega mesta. Mestni magistrat razglaša, da bo dne 2. maja začel s komisijonalniim pregledovanjem celega mesta. Zato poziva vse hišne posest nike, da odpravijo do tega dne brezpogojno vse stavbene in zdravstvene nedostatke v svojih hišah in poslopjih. To velja posebno glede greznic, smetišnic, shramb za pepel, raznih vrst hlevov za konje, svinje itd., strešnih žlebov, ograj ob cestah, kanalov Itd. Oni posestniki, pri katerih se bodo ugotovili razni stavbeni in zdravstveni redo-statki, bodo kaznovani in bodo morali trpeti vse stroške komisijonelnega ogleda. a— Kap je zadela postrešdka Franca To-mažiča stanujočegi na Koroški cesti. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. a— Prepoved krošojarenja v Mariboru. Krošnjarenje se ie v zadnjih letih tako razpaslo, da je bilo že uprav v nadlego občinstvu, trgovcem Pa v resno konkurenco. Sedaj pa ie izdana naredba, glasom katere ja krošnjarenje v obmejnih krajih sploh prepo vedano. Včeraj je policija pozvala vse tukajšnje krošnjarje ter jim odvzela tozadevna dovoljenja. Samo oni, ki so se že pred vojno tu naselili, smejo ostati, a teh je le par, vsi drugi pa morajo mesto zapustiti. a— Obesil se je v Studencih pri Mariboru 50 let stari ključavničar državne železnice Lovro Tarkuš. Včeraj popoldne so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju. V smrt so ga gnali najbrž vednl družinski prepiri. a— Pri sekanju drv si ie težko ranil levo novo delavec Fran Pišek. Presekal si Je kite in glavno žilo. Rešilni oddelek nm je nudil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. a— Po lastni neprevidnosti skoraj zgorela. Pod tem naslovom smo poročali v predzadnji številki, da je dekla Marija Stan. zer v Razvanju pri Mariboru prevrnila svetilko, pri čemer se Ji 5e vžgala obleka in je zadobila Stanzerjeva težke opekline. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je včeraj v groznih mukah izdihnila. Blazno kričanje nesrečne ženske je globoko ganilo celo zdravnike in bolniške sestre, Sd s© sicer vajene takih prizorov. a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Letos niso tako zelo razširjene kot zadnja leta v tem času. Kijub vsemu prizadevanju mestnega fizikata pa jih ni mogoče popolnoma iztrebiti, čemer pa je največ krtvo občinstvo samo, k! se večinoma ne ravna po navodilih zdravnikov In sumljiva obolenja celo prikriva. V minulem tednu le bil ugotovljen tudi slučaj tifusa, kojega v Mariboru že dolgo ni bilo beležitL Najbolj je razširjena škrlatica, katere Je prijavljenih S slučajev, na ošpicah pa so oboleli trije otroci. a— Pri delu ponesrečil. Včeraj popoldne se Je pri gradnji palače Pokojninskega zavoda ponesrečil 27-letni kovač Franc Pišek. Vsekal se je s krampom v levo nogo ter si jo je težko ranil. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga prepeljal * bolnico. Iz Celja e— Celjska okoliška šola. Vprašanje celjske okoliške šole je definitivno rešeno, stavbena dela se gotovo razpišejo v najkrajšem času. Kljub temu Še ne mirujejo nekateri celjski klerikalci, kl bi radi fz razcepljenosti okoličanov koval! svoj kapital, a jim je okoliška šola deveta briga. V »Slovencu« se nekdo zopet ogreva za to, naj bi ss zidali za celjsko okoliško občino dve šoli, ena na desnem, ena pa na levem bregu Savinje. Pred vsem je treba ugotoviti, da b! za slučaj, ako bi bil ta projekt sprejemljiv, se morala na osnovi odloka ministrstva prosvete formirati dva šolska okoliša, ki bi se morala zavezati, da nosita vsak za svojo šolo vse potrebne stroške, torej tudi za zidanje novih šolskih poslopij. Že pri razdelitvi stroškov za zidanje vsake posamezne šole, da ne govorimo o poznejšem vzdržavanju teh šol, bi pa prišlo med občinarji revnejšega desnega brega in med onimi bogatejšega levega brega do spora tako, da bi si desni bfeg ne mogel postaviti niti primerne enorazrednice. Pa tudi višja šolska oblast stoji danes na edino pravilnem stališču, da morajo biti vse šolske stavbe higijeničn0 in moderno urejene ter tudi primerne za učni načrt višje organiziranih osnovnih šol. Tem bolj Je to potrebno za celjsko okolico, ki kot predmestje Celja ne sme zaostajati za manjšim', podeželskimi občinami. Revnejše občine, kakor Je celjska okolica, danes tekmujejo že za meščansko šolo, za katero okoliški občini ni treba skrbeti, ker Jo vzdržuje za nj0 mesto Celje. Doslej je okoliška osnovna šola v sredini Celja; nihče se ni pritoževal, da je pre&ddaljena. V tem oziru gotovo ne bo večjih težav, ako se postavi novo šolsko poslopje samo za nekaj minut bolj na severno periferijo in sicer ravno v oni kraj, kjer Ima okoliška občina najbolj obljudeno zaledje. e— Udruženje rezervnih oficirjev. V Mariboru se je ustanovil pododbor Udritženja rezervnih oficira l ratnika za Maribor in okolico. Celjska sekcija Udruženja ostane še nadalje kot sekcija ljubljanskega pododbora, to pa iz raznih tehničnih vzrokov. e— Za rezervne oficirje! Četrto predavanje za rezervne oficirje se vrši danes v četrtek ob 20. zvečer v Oficirskem domu (vojašnica kralja Petra — Dečkov trg). — Udeležba in točnost obvezna. Odbor Celjske sekcije Udruženja rezervnih oficira i ratnika. e— Celjsko učiteljsko društvo je imelo 6. februarja v Celju ob skoraj poJnošteviln: udeležbi občni zbor. Predsednik je uvodoma čestital novcimenovanim šolskim upraviteljem, nakar je opozoril na dopis Učiteljske tiskarne, ki dovoljuje vsem članom društva 15 odstotni popust, če se sklicujejo na številko 104. G. nadzornik černej Je poročal o poteku seje sreskih šolskih nadzornikov v Mariboru ter razjasnil članstvu, kako naj izpolnijo predpisane službenlške liste. G. Maks Wudler Je poročal o zadnji seji širšega sosveta v Ljubljani. Po dolgo* trajni in živahni debati Je bila sprejeta sledeča resolucija: »Deklaracija ni niti sprejeta, niti odbita. Naj pride pred delegacij-sko zborovanje, kjer naj se pretresajo tudi drugi osnutki, ki bazirajo na narodnem edinstvu, državni goli — drž. učiteljstvu. »Učiteljski Tovariš« naj prinaša tudi nasprotna mnenja organiziranega učitelj stva.« Društvo šteje danes 135 članov, blagajna izkazuje 5301 Din preostanka. Društvo si je nabavilo v zadnjem časti precej modernih revij. Knjižničar je priporočal združitev mestne knjižnice z ckr. učiteljsko knjiž_ ni c o. Poverjenik Samopomoči Je omenil veselo dejstvo, da so vsi člani društva obenem člani te institucije razen nekaj mlajših tovariše. Glede obveznega plačevanja za Učiteljski dom v Mariboru je biio članstvo mnenja, da se naj zadeva razpravlja na domačih učiteljskih konferencah. Ker je t- Sivka odklonil zopetno izvolitev za predsednika radi opravičljivih vzrokov, se mu jo tov. Potočnik Iskreno zahvalil za njegovo dolgotrajno, uspešno ln požrtvovalno dalovajije kot predsednik društva, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: Gosak, Zupančičeva, Roš, Valenčič, Gobec, Pregelj, Schrekierjeva ln Voglar. c— Požar v coljskl okolici. V torek zvečer ob 19. url je pogorel posestniku Gajšku v Sp. Hudi ni i pri Celju kozolec, v katerem se je nahajala še precejšnja množina sena. Pretila je nevarnost, da se vname tudi gospodarsko poslopje. Skoda Je precejšnja in le deloma krita z zavarovalnino. Vsi znaki kažejo, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Dejstvo je, da Je bilo lansko leto v celjski okolici precej požarov kar po vrsti. Želeti Je, da bi sc prišlo storilcu kmalu na sled. e— Brv čez Voglajno za železniškim mostom, ki lo Je odnesla zadnja povodenj, zelo pogrešajo meščani, pa tudi prebivalci pod starim gradom ln v Zagradu. Kakor čujemo, sc je zadeva obravnavala že v finančnem in v gospodarskem odseku mestne občine celjske. Ker se le pa sprožila misel, naj bi se postavil namesto hrvl na istem prostoru ali pa nekoliko nižje čez Voglajno most, se je končni sklep odložil, ker se morajo izdelati šele tozadevni načrti. O projektu bo morala sklepati tudi še okoliška občina, ki je na brvi, odnosno na mostu z mestno občino enakomerno zainteresirana. Iz Trbovelj t— Lovci v Hrastniku so priredili pretek« !o nedeljo pri g. Domitroviču, ki ima v na« iemu Dernovškovo gostilno, večjo družab« no prireditev. t— Nov vinoloč pri Volaju je otvoril g. Tranc 2ie. t— Velikost Trbovelj v primeri s Celjem. V kratkem se bodo vršile občinske volitve. Dočim jo v mestu Celje 1426 volilnih upra« vičencev in dvoje volišč, jc v Trbovljah 8311 volilcev in 9 volišč. V tem oziru so to« rej Trbovlje skoraj šestkrat večje od Ce« lja. Razdelitev YoJišč je takole urejena: 1. volišče: občinska pisarna; tu volijo Trbov« lje, Planina, Planinska vas, Gabersko, Knez dol, del Sv. Marka in volilci iz Loke z za« četno črko A; 2. volišče: deška šola Trbov« lje; volilci iz Loke z začetno črko B do incl. G.; 3. volišče: dekliška šola Trbovlje; Loke ■t začetno črko H do incl. L.; 4. volišče: delavski dom Trbovlje; Loke z začetno čr« ko M do incl. R; 5. volišče: deška šola na Vodi; Loke od začetne črke S do črke Z; 6. volišče: čakalnica zapadnega obrata; Rct« je od začetne črke N do vštevši črke Z; 7. volišče: dekliška šola na Vodi; Retje od črke A do vštevši črke M; 8. volišče: delava ski dom Hrastnik; Hrastnik, Ojstro, Stu« dence, Praprctno, Plesko, Sv. Katarina, Sv. Lenart in sv. Marko od črke A do črke L; 9 volišče deška šola Hrastnik; Sv. Lenart, Ojstro, Studence, Prapretno, Plesko, Sv. Ka tarina in Sv. Marko od črke M do črke Z. Kakor hitro vrne volilne imenike okrožno sodiščo v Laškem, kar sc pričakuje vsak dan, bo čas za vložitev kandidatskih list. t— Z zborovanja Oblačilna zadruge za luški okraj. Dne-7. t. m. se je vršil IV. red« ni občni zbor Oblačilne zadruge za okraj Laško. Načelnik Anton Malgaj, čevljarski mojster v Trbovljah jc najprej prebral cd« lok okrajnega glavarstva v Laškem, s katc« rim je imenovan Blaž Zupane, brivski moj« ster v Laškem za zadružnega komisarja, ki bo nadzoroval poslovanje oblačilne zadru« ge. Franc Požun, čevljarski mojster, je pred h-gal članom, naj se v znak protesta proti temu imenovanju občni zbor ne vrši, tem« več preloži za mesec dni.Izvajanja g. Po« žuna je članstvo iz Trbovelj, Hrastnika, Do« la. Zidanega mosta. Rimskih toplic, Lok in tudi iz Laškega viharno odobravalo. Za njim jc dobil besedo Ante Šuntajs, krojaški moj« ster, ki je strastno napadal Zupanca in na« glašal, da se mora njegovo imenovanje za zadružnega komisarja na vsak način sisti« ratL Končno je predložil zborovalcem re« solucijo, ki določa, da sc bo vršil v znak protesta drug občni zbor z novimi volitva« mi odbora, ter se pooblašča Anton Malgai, da vodi zadružne posle do novega občnega zbora, ki se bo vršil po preteku enega me« seca. ter stopi v stik z vsemi kompetentni« mi oblastmi v svrho ukinjenja imenovanja g. Zupanca za zadružnega komisarja. Reso« lucija je bila soreieta brez debate. Nato sa ie sestal stari odbor zadruge, k seji in se pomenil o raznih potankostmi, važnih za oblačilno zadrugo. t— Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku je zaključilo knjigovodski tečaj in priredilo ob tej priliki porlovilni banket. Po izjavi prof. Siea, ki je vodil tečaj, je bil uf-peh pouka prvovrsten. t— Dramatično šoto bodo otvorili člani trboveljskega Sokola. Dosedaj se je prigla« silo okoli 50 gojencev, šolo bodo vodili otrokovnjaki iz Ljubljane. t_ Osebni avtomobilski promet jc pričel oskrbovati v Hrastniku g. Artur Gutzman« del bivši šofer pri Avto»družbi v Trbov« Ijah. t_ člani Sokolske «a gledališča Trbovlje gostujejo v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 6. uri v hrastniškem Narodnem domu z bur« ko »Maks v škripcih». ki je že pri obeh pred ♦tavah v Trbovljah doživela velik uspeh. Pri nredstavi, Ri je polna humoria. nastopi« 10 sledeči: gdč. Paradiževa in Urbančičcva ? r gg. Freyer, Kuhar, Plavšak in Uranič. Igro režira g. Plavšak. Opozarjamo občin« < f vo, da se bo predstava začela točno ob re-v>vec!ar.i uri, ker se večina igralcev od« neije že z večernim vlakom na maškerado Sokola Trbovlje. p— K petdesetletnici smrti dr. LavriCa. Tekom let so prišli v javnost pogrešeni po« datki o rojstvu in smrti velikega goriškega političnega borca dr. Lavriča. Točno je to« le: dr. Lavrič se je rodil dne 1. novembra 1. 1S1S._ in je umrl v Gorici dne 3. marca leta 1876.... Najlepši dan svojega življenja jc doživel, kakor je sam svečano izjavil, na ogromnem taboru pri Sempasu. Pred veli« kunsko množico jc takrat izvajal: «Zbrali smo se pod milim nebom in pred vsem sve« tom, da izrečemo tu na staroslavni sloven« ski zemlji, da hočemo, naj se zgodi karkoli, ostati zvesti in biti vedno vrednejši sinovi matere Slave. Ako so se naši pradedje v taborih z mečem branili pred groznimi na« padi divjih Turkov in drugih sovražnikov, hočemo in moramo mi tukaj tiriati in bra« niti svete pravice našega naroda in to z besedo in glasovanjem, kakor sc spodobi svobodnim možem. Vlada tako izve iz prve« ga vira, kako ljudstvo misli in po čem hre« peni... S postavo v eni roki, v drugi pa z večno pravico, ki jo je stvarnik podelil vsa« kemu narodu, koga se bomo bali?» Vzvi« S c ne besede trainega pomena, ki so sc glo« boko ukoreninile v srca primorskih Slo« vencev. p— O nujni potrebi varstva gozdov je predaval v Trstu dr. A. Seala. Iztrebljanje gozdov je v povojni dobi v Julijski Krajini naravnost strašno. Golega gorovja je vedno več in ako se bo puščalo brezvestnim špe« kulantom izkoriščanje sedanjega težkega gospodarskega položaja v deželi, bo vedno več «Krasa» vsepovsodi. Slovenskim kme« tovalcem ob tej priliki znova priporočamo, da naj nikar ne sekajo prodov, ker si na« pravljajo s tem nepopravljivo škodo. Lire kmalu izginejo, gozda pa tudi ni več. Dolž« r:ost vlade je. da se zavzame z največjo vne mo za kulturo gozdov. Pogozdovanja treba in vsako iztrebi jevanie mora prenehati. p— Veliko razburjenje je nastalo med vojnimi oškodovanci. Stvar glede beneških obvoznic smo že po>asnili. Banke zahtevajo od onih, ki so dobili na obveznice pri njih posojilo do 60 odstotkov, doplačilo v zne« sku 15" odstotkov vrednosti obveznic. Ubogi ljudje so v večnih denarnih stiskah in ker ne morejo takoj poravnati zahtevanih svot, prodajajo banke brezobzirno obveznice in imajo nesrečni vojni oškodovanci že sedaj samo glede na goriške banke škode par de« setin milijonov. Kaj bo? Ali se bo tako ne« človeško še dalje postopalo z našimi ljudmi? To jc krivica, ki kriči do ebal Kaj je vojna odškodnina odrejena za italijanske banke? p— Vodovod po Vipavski dolini in Kras su. V Gorici se je vršilo napovedano zbo« rovanjc za ustanovitev konzorcija za vipav« ski in kraški vodovod. Navzoči so bili tudi številni slovenski župani. Sklenilo se je, da se ustanovi konzorcij za najnujnejšo in po« polno obnovo bivšega vojaškega vodovoda ne Krasu po načrtu, ki zadeva tržaško in videmsko provinco; zastopstvo obeh pro« vinc naj izvede brezplačno odstopitev last« ništva starih vodovodov; tehnični urad v Gorici naj izpopolni načrt s podrobno na« vedbo vseh del, ki se morajo izvršiti, na kar bo mogoč razgovor o stroških iu njihovi porazdelitvi na interesente. p— Deželni uradniki morajo biti fašisti. Te dni so prisegli tržaški deželni uradniki. Obvezani so, da ne smejo pripadati r.one« nemu društvu in obeni stranki, katere de« lovanje bi se ne skladalo z dolžnostjo nji« hovc službe. Sklada pa se s to dolžnostjo s.imo delovanje fašistovske stranke, kakor se je uradnikom pri zaprisegi dovolj jasno povedalo. k— O protiitalijanskt kampanji na Koroa skem piše fašistovski «11 Popolo di Triestes že kar dan na dan. V mestnem svetu v Be« ljaku so nemški naciionalci predlagali po« moč 2000 lir za nemške mučeniške učitelje v Poadižju. V sodni dvorani v Celovcu jc zaklical neki nemški odvetnik «Revež je oni Nemec, ki pade v roke italijanskih so« d:šč.» Fašistovsko glasilo kar besni radi te razžalitve in zahteva zadoščenja. Sploh ho« če list doseči najenergičnejšo akcijo rim« ske vlade, po kateri bi mogli dospeti do svojega cilja «italiianski interesi na Koro« škcm.» To bodo še hudi soori. Italijanska hu dobija pri našem plebiscitu se bo šc krutr> maščevala. Svetovno prvenstvo v uiretnem crsanju za d?.£se V nedeljo so se vršila v Stockholinu tek« movanja za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju dam. Kot favoritinji sta bili prijav Ijcni dosedanja prvakinja Dunajčanka ga. Herma Szabo=Jaross ter ga. Brockhoft iz Berlina. Med obema sc je pričakoval oster boj, čeprav je Dunajčanka Szabo«Jaross imela več šans. Do tega boja pa r.i prišlo, ker ga. Brockhoft baje radi prevelikega mra za ni nastopila. Izidi so nastopni: 1.) Her« ir.a Szabcs.Iaross (Avstrija, mestna številka 5, točk 340.09), 2. gdč. Sonja Henie (Norve« ška, 321.05), 3. miss Kate Shavv (Anglija, 16, 279.07). Ga. Szabo*Jaross je z nedeljsko zmago postavila nov rekord s tem, da si je pet« krat zaporedoma priborila svetovno rnoj« strstvo. Dosedanji rekord v tem oziru je skupno z g. Szabo«Jaross držala gdč. Lillv Kronbcrger (Budimpeša), ki si je štirikrat zaporedoma priborila svetovno prvenstvo v umetnem drsanju dam. Lista dosedanjih zmagovalk v tej veliki konkurenci je nastopna: 1906. v Davvosu ga. Magda Syers (Angli« ji), 1907. r.a Dunaju ga. Magda Syers, 1908 v Opavi gdč. Lilly Kronberger (Madžarska) ki je zmagala tudi v letih 1909. v Budimpe« šti, 1910 v-Berlinu in 1911 na Dunaju, 1912 v Davosu ga. 0">ika Meray«FIorvath (Ma« džarska), 1913 v Stockholmu ga. Opika Me« ravsHorvath, 1914 v St. Moritzu ga. Opika Meray«Horvath, 1922 v Davosu ga. Herma Szabo=.Iaross (Avstrija), ki je zmagala tudi leta 1923. na Dunaju, 1924 v Kristianiji in 1925. v Davosu. Zanimivo je, da je v noči pred letošnjo konkurenco bila ena drsalka ge. Szabo«Ja« ross tako poškodovana, da se je tekmova« nje sporazumno z ostalimi tekmovalkami moralo preložiti na popoldne. Slo je očivid« no za sabotažni čin. Po tekmovanju dam za svetovno prven« stvo se je vršila mednarodna konkurenca gospodov. Izidi so bili: 1. Arne Lie (Norve« ška, mestna številka 3, 215.83 točk), 2. Mar« co Niekpaner (Finska, 6, 233.66), 3. Jakob« son (Norveška, 9, 224.33), 4. inž. Jaross (Av» strija, 12, 221.83). Scott in Avstralec Cook za boksarsko pr« vestvo Anglije. Match jc bil določen na 20 rund, gledalcev je bilo 10.000. Scott, ki je za glavo večji od Avstralca, je bil od vse« ga početka v premoči, vendar ni mogel mnogo opraviti proti spretnemu Cooku, ki je nedavno dvakrat premagal španskega ve« iikana Paolina. Radi raznih nepravilnosti večkrat posvarjen, je bil Cook v 18. ruridi diskvalificiran in je tako Anglež postal pr« j vak. j Evropsko mo.isterstvo v lahki teži je do« bil Dcvos proti Italijanu Frattiniju. — Tudi španski boksar Paolino je pokazal svojo moč v Barceloni proti Barricku, s katerim sc jo naravnost igral in ga večkrat potol« kel na t!a, nakar je Barrick v 4. rundi pro« stovoljno odstopil. Najmočnejši svetovni boksar Amerikanec Dempsev se bo boril 4. julija z Gene Tun« r.eycm. Boksarska komisija pa je odločila, da mora Demrrsev najprej nastopiti proti črncu Harry Willfu, sicer ju zadenejo naj« ostrejše di :ciplinarne kazni, če bi so po« ptrej kjerkoli merila. Težka atletika v 1. 1925« Preteklo leto je zaznamovati v vseh treh panogah, dviganju ročko v, boksu in roko« borbi, velik napredek. Najbolj izkazali pa so so dvigalci ročkov. V naslednjem nave« demo samo r.ckaj najznamenitejših, ki jih je priznala mednarodna težkoatletska zve« za. Peresna teža (do 60 kg): Andrisek, poteg z desnico 68.4 ko, Rozinek sunek z levico 80.2 kg, z desnico 89.7 kg. ofcojeročno 111.5 kg. Lahka teža (do 67.5 kg) Stadler: poteg desno 78.6 kg, Galimbcrski: obojeročni su« nek 128 kg, Haas: sunek desno 97.1 Vg. Lah ha srednja teža (do 75 kg) Treffnv, sunek levo 92.5 kg. poteg d.-sno: 83.8 kg. Težka teža (čez 823 kg) Shieiberg cbojeročno tezno: 120.6 kg. Ch. Rigoulot obojeročni sv« nek s prostim dvigom na prsi: 165.5 kg in obojeročni dvig od tal: 2r<2 kg. V Nevvvorku se je bori! Nemec Steinke proti svetovnem'! moistru M. Cvginievriczu v prostem ?t'l». Sodn:k pa ie po 45 m:n--tah prekinil boj, ker sta se oba borca držala preveč v reze-vi in ni n'hče resno napadal. V Edinburghu sta se merila Anglež Phil HateoroolM zrvod » Ljubll rl. 10 februarja 19?6 Shižberc objave LHP. (Iz seje upr. odb. dne 4. II.) Glasom dopisa JFIS«a se opozarjajo vsi klubi da čimpreje poravnajo članarino za leto 1926. Verificrane so za ASK. Primorje s pra« vom nastopa kot sledi Ida Jenko, Ema Er« bežnik obe 3. V. in Frlda Zanner 12. V. Klubi se opozarjajo na sledeče sklepe glav. skupščine: Pozivajo se vsi klubi, da se oskrbe zadostno število rezerve, ker se bo« do odslej rezervne družine tudi pritegnile v prvenstvena tekmovanja. Klubi morajo pu« stiti svoje igralke zdravniško pregledati vsai dvakrat v sezoni in o tem poročati pod savezu. V to svrho izda podsavez potrebne evidenčne li-.te. Vsaki novi verifikaciji mo« ra biti priložena tudi zdravniška izjava. Opnzarjaio se vsi klubi na pravilo, ki do« loča da ic treba verifikaciji in prijavam te« kem priložiti odpadajoče zneske. Prijavni« na za tekmo, ki se ni vršila, zapade pod.sa« vezu. Klubom se daje vednost, da je vse do« p;sc naslavljati na naslov Faneka Mihelič, Slomškova ulica 16. Prihodnja seja 18. t. m. Tajnica. Smuška sekcija SK. Ilirije vabi vse svo« je članstvo, da sc ird:Ieži v počaščen je svo» jega prvaka in ostalih zmagovalcev, družab nega večera, ki so vrši v četrtek dne 11. t. m. ob 19.30 uri v restavraciji «Liublianski dvor». Obenem se vrši t"di pozdravni ve« čer vraeajočim se vojaškim na tavnikom. ASK. Primorje (nogometna sekcija). — Redna seja sckcijskega odbora se vrši da« nes ob 20. v Narodni kavarni. — Načelnik. Dunajski \VAC je rostoval v Srboflcl. V torek je d majski WAC gostoval v Su« botici proti Sandu, k: ga je premagal s 4 : 1 (3 : 1). FAC. na Malti — pcrržen. Dunajski FAC ie zadnjo tekmo na Ma'ti proti mo« štvu angleške vojne ladie «MaIaye» izgu« bil z 0 :' 1 (0 : 01. Za kapetana ZNP je bil na zadnji seji izvoljen g. Dubravčič. Dosedanji kapetan g. R ipec je radi prezaposlenosti odstopil s t? ga mesta. Vre-rrps^o *-o~oč"!o od tO. t. Bohinjska Bi-trira ob 7. Temperatura -f 4 stop. C; snega 10 cm. za zimski šport ne-go-dno. Kranj'ka fora ob 7. Temperatura + 3 C, barometer stoji mirno; br~z vetra, južnega snega 15 cm, saninec neugoden. V'Tn-1 bar"m"tra .T8.S m Kraj Ča 3:rom Temper >1 vi: sa * °o opazovanja I.lu'Ijana . .f 7. 59 2 64 90 8. |7r,9-8 70 90 (dvoiec) | 14. 7." 9'7 93 84 21. 7003 •7 88 Zagreb . . . 8. 760 1 4-0 98 Beograd . . . 8 T6! i 4-0 6 Sira evo . . . 8. 7'A-H 5-i 3 Skoplje . . . 8. 7616 5-0 95 Oruž-Dubrovnik 7. 760-3 1 1 0 fii Praga .... 7. 757-3 1-0 — Smer vetra ir brzina v m Obu: nost 0-10 S 1-2 10 S\V 1—2 10 S\V 1—2 10 E 0—1 10 E 0—1 10 SE 6—8 2 ESE 2—4 10 NW 0—1 6 mirr.o 8 mirno 10 Vrsta padavine (rt 03:i2svan'u » mm do 7 ure megla rreileno dež megla megla megla dež 2.1 dež 0.1 Solnce vzhaja ob 710. zali ja ob 17 20, luna vz a a ob 522, zal aja ob 14-35 Dunajska vremenska napoved za čctr.ek: Oblačno, padavine. Malo toplejše. Tržna poročila Novosadska blagovna borza. (10. t. m.) Pšenica: baška 290—295, baška 3 vagoni 295. sremska 2 vagona 29230. baška, 77/78 kg, 1 vagon 300. T u r š č i c a: baška 73 vagona 170. Moka: baška. »Os«. 1 vagon 480; *2«, 3 vagoni 420—425, »6i, 1 vagon 275. Tendenca neizpremenjena. Zagrebški tedenski sejem. (10. t. m.) Do-gon živine srednji. Debelih svinl je bilo malo. Inozemskih kupcev nI bilo. Ie nekaj konj se ie nakupilo za Italijo. Cene so ostale prilično neizpremenjene, samo voli so se pocenili za 50 par pri kg. Večja partija bosanskih svinj drobne vrste je bila orodana za Maribor po zelo nizkih cenah 8.50—11.50 napram ceni minule srede 10—12 Din. Notirajo za kg žive teže: -voli I. 9.50—10.50, tzemno (1030—11), 11. 8—9, III. 7—73:1. bosanski I. 8—9.50 7—S, HI. 5.50—630 krave domače 1. 7—C. II. 5—6. III. 3—4. junci L 10—11, II. S—9. junice I. 7—9, II. 3.75—6. teleta 7—11 (zaklana 10—13, svinje domače mesne 11.50—13. pitane 13—14, domače zaklane 1430—15.50, sTemske zaklane 15—16.50) Din. Krma: seno I. 100— 125, II. 75—80, stinjeno 80—85, detelja in lucerna 125—150, slama 75—125 Din za 1(J0 kilogramov Dunajski svinjski se;em. (9. t. m.) Dogon 10.121 komadov. Od tega ie bilo 1764 komadov iz Jugoslavije. Cene debelim svinjam so spričo zmanjšane ponudbe narasle za 5—>15 grošev pri kilogramu. Proti koncu se'ma ie postala tendenca mlačneiša. Mesne svinje so se zaradi močnega povpraševanja podražile za 40 grošev. Notirajo za kg žive teže: debele svi»j2 I. 2.05—2.15. (2.20). srednjetežke 1.95—2.10. kmečke 1.86—2.10, stare 1.SO—1.95. mesne svinie 2—2.35 (2.40) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte. (9. t. m.) Spričo močnega padca tečajev na ameriških borzah ic bil dainašnii promet na dunajskem tržišču zelo mlačen. Popustilo ie vsako zanimanje za nakupovanje. Pšenica in rž sta v ceni oslabeli. Notirajo vključno blagovnoprometnl davek brez carine za 10 kg v šilingih- pšenica: domača 40.50 do 41. madžarska potiska 44.50 do 47; rž: marchfeldska 27—27.50; t u r-ščlca: 2030—21.50; oves: domači 23— 59.50. — Konferenca o svobodni coni na Sušaku Te dni se ie vršila na Sušaku konferenca glede predloga za proglasitev Sušaka kot svobodno cono. Konferenci so prisostvovali zastopniki vseh zainteresiranih korporacij in oblastev. Prvi ie govori! generalni tajnik zagrebške zbornice dr. Čuval, ki je predvsem naglašal. da 'e potrebno točno proučiti, ali ne bi svobodna carinska cona na Su šaku škodovala našim interesom. Poročeva lec Ceraj-CeTič pobija ugovore proti svobodni coni in dokazuje, da bi Imelo od nje koristi vse gospodarstvo. Proti ustanovitvi svobodne cone ie govoril tudi Durbe šič, namestnik generalnega direktorja Jadranske plovidbe. ki pravi, da razen v Zadru in na Gibraltaru ne obstole nikjer več svobodne cone. Ta govor ie izzval živahno polemiko. Naslednji govorniki so se izjavili deloma za svobodno cono. deloma proti niej. Ker so se vsi govorniki iz tamošnje okelice izjavili za svobodno cono, se je zagrebški zbornici naročilo, da potom anketiran ia vodi to stvar dalie. = Za nov borzni zakon. Iz Novega Sada poročajo, da ie uprava tamošnje blagovne borze nenadoma poverila svo'e pravno tajništvo, da izdela načrt za novi borzni zakon, ki se ie pokazal potreben zaradi spremembe gospodarskih prilik. = Občna zbora. Hipotekama banka jugoslovenski!! hranilnic v Liubliani ima občni zbor 24. t. m ob po! 16. v lastni posvetovalnic! v ŠelenbuTgov! ulici. — Gospodar ska zadruga akad. dr. »Jadrana« ima občni zbor 1. marca ob pol 18. v Akademskem kolemt v Luibljani. — LIkvidac';a. Kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki ie bila ustanovljena z namenom, sankati Glavno posoHInico. ja sklenila po doseženem namenu razdružitev ln likvidacijo. Eventuelne terjatve naj se prijavita. = Določitev naroka za prisilno poravnavo. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi ie določen narok: v zadevi Josipa Omerze. trgovca v L'ubliani na dan 20. t. m. ob 12. pri deželnem sodišču v Ljubljani ln v zadevi Angele Lorberieve, trgovke v Trbovliah-Lokah. na dan 24. t. m. pri okrainem sodišču v Laškem. = Konkurz v Beogradu. Trgovec Jovan Obradovič v Beogradu je zaprosil sodišče nai se mu razglasi konkurz. ker ne more več odgovarjati obveznostim. Aktiva se cenijo na okrog 700.000, a pasiva na okrog 1.100.000 Din. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Liubfjani spreiema do 12. t. m. ponudbe za dobavo vezilnega in ploščatega železa In vezilne pločevine: do 16. t. m. za dobavo 4ii€0 kg barve (sajasto črne), raznih čepi-čev. 1100 komadov nalučnikov. 50 kg voska za parkete, 10i1 komadov zidarskih ploščatih krtač, 15TK) ko-radov zaščitnih kor-bic za vaconske svetilke: do 19. t. m. za dobavo 150 m blaga »Kanevas«. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenru te direkcije. Komanda pomorskog arsenaia v Tivtu spreiema do 3. irarea ponudbe za dobavo raznega materijala (ielove deske, železni materijal, pločevina, zakovice, vijaki z maticami, cinkovo belino itd.) — Vršile se bodo nas!edn'e ofertalne licitaciie: 12. t. m. pri intentanturi Dravske diviziiske oblasti v L'ub!;an; plede dobave 6O.OPO kg slame: 24.. 25. In 27. t m. glede dobave mesa za čas od 1 aprila do 1. oktobra t. 1. za garnizije Bihač. Gospi(. Sisak. Petrinia. Otočac. Banja Luka; 2. marca Prt direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave keramitnili plošč in betonskih armiranih cevi. dne 4. marca pa glede oddale v zakup kolodvorske restavracije v Konlicl; 5. maT ca pri direkciji dpžavnih železnic v Ljubljani glede dobave elektromaterijala; 6 marca pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materliaia (stno-lene baklje. bombaž, volna, milo za pranje, kalievo milo. vazelin. karbidni žgalniki); 8 marca pri intendanturi Dravske divlzijske oblasti v Ljubl ani glede dobave 12.400 m3 div< 9. marca pr! upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1 200.000 metrov pločevinastih spork za izdelovanje škatelj. 10. marca Pa elede dobave 51 milijonov komadov okroglih belih 5 do 8 mm spoik (Nieten). = Prodaia. Dne 12. t. m. se bo vršila pri direkci;i državnih železnic v Liubliani ofer-talna licitaciia glede prodale 2490 kg pepela od bele kovine ter glede prodaje 1721 k z raznih kovinskih stružcev s smetmi me>s'il mi. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeien.iu te direkcije. Pri gozdarskem referentu poglavarja sreza Prniavorskega v Prnavoru bo 8. marca ofertalna licita;iia glede prodaje okrog 4000 in3 poškodovale ga lesa. Oglasi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Rassegna econoniico-commcrciale Italo -Jugoslava (.lugoslovensko-italijanski časopis za prlvrecu I trgovinu). Prejeli smo prvo letošnjo številko tega v Milanu izhajajočega gospodarskega Tesečnega časopisa, čegar cilj ;e pospeševanje trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Italijo. Časopis ie pred vsem informativen in sicer za Italijane o jugoslovenskih. a za Jugoslovene o italijanskih na gospodarstvo se nanašajočih zadevah. Zato so jugoslovenske zadeve pisane v italijanščini, a italijanske v srbohrvaščini. Prva številka vsebuje med drugim tudi seznam večiih naših izvoznih tvrdk. Letno stane za Jugoslavijo 100 Din. Uprava in uredništvo: Via Mor.tebello 36, Mila-no XII. Direktor lista ie dr. Antonije Fili- Pič. — Nova carinska tarifa v Grčiji. Z letošnjim letom ie bila uveljavljena v Grčiji nova carinska tarifa, s katero ie večina carinskih postavk povišana. Poleg tega jc uveden tudi kilogram mesto oke. IC. februrala. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja druge ponudbe in v oklepaiih kupči ski zaključki). Vrednote: investiciisko 76— 79, Vo.ir.a škoda 278—282. zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—204, Liubliatiska kreditna 200—0. Merkantilna 100—105. Sla-venska 50—0, Kreditni 175—185. Stropne 0—125, Vevče 110—0. Stavbna 90—109. Žešir 115—120. — Blago: les: hrastovi plohi, neobroblj., 90. 110, 130 mm. od 2.50 —4 m, od 20 cm, napr.. fco meia 1 vagon 1050—1050, (1060); hrastove podnice, 4.3 mm, 2.65 m, 5,3 mm. 2.80. od 18—30 cm. fco meja 0—1400: hrastovi pragovi: l.Su, 13/18 0—22. 2.40. 13/23, fco meia 0—57; tračni od 3/3—5/6, od 4—10 m. fco vag. meja 0—345; bukovi plohi, parjeni, 60. 70. 80 mm. Ia, od 2.50 m naprej, fco meia 1000—0; br-stovl necbrobFeni plohi, od 90 cm deb. naprej od 3 m dolž. napr. In 25 cm šir. napr., zdravi, L. II.. fco meia 1100—0: bukovi hlodi. od 30 cm prem., od 2 m dolž., naprei I., II., fco nakl. post. 2CiO—0: les za celulozo od 1 m doiž.. naprej in 9 cm prem. naprei fco meja 200—0: poljski pridelki: pšenica: baška, 77 kg. 2%. fco vag. baška postaja I vagon 300—300. (300). baška. 76 kg. fco baška postaja 1 vagon 29733— 297.50, (297.501, dom., fco vag. prekm. postaja 0—315. sremska. fco vag. nakl. post. 0—290; turščica- času primerno suha, gar. zdrava do namemb. postale v Sloveniji, fco slev. post. 1 vagon 152—152 (152), času primerno suha, z gar. zdravega prispetja do slov. post., par. slav post. pol vagona 125 —125. (125), inzulanka. več kot času primemo suha, fco vag. prekm. post. 0—167.50 um. sušena., fco vag. baška postaia 0—142. trmetno sušena, fco Postojna tranz. t)— 1S2.50, stara. par. baška postala 153—0: ječmen: 62 kg. fco vag. baška postaja 0— 155. pomlad, pivovarn., 66/67 kg. par. Liub liana 0—250: oves: srbski, fco L/ubljana 0—215, reSetani, fco s!av. postaia pol vag. 190—190 (190); ajda domača, fco vag. prekm. postaia 0—260; rž domača, fco vag. prekm. postaia 0—210; proso rumeno, fco vag. prekm. post. 0—210. rumeno tnedjimur fco Ljubljana 0—22). otrobi drobni, p>enič-nl, fco vag. naklad, postaja Vinkovci 0— 115, drobni, pšen., par. Ljubljana 0—140: ježice, zlatorumene, fco vag. dol. pest. 250 —0; slivovka in ce-rent nespremenjeno. ZAGREB. Od bančnih papirjev ie nazadovala Eskomptna, ki se je trgovala po 121 —122 Praštediona ie dosegla nekai zaključkov po tečaju 960—970. Srpska. Hipo in Slavenska so neizpremenjene. Na tržišču in dustrijslrrh papirjev položaj neizpremenjen Vojna škoda le čvrste ša. Promotno blago je tekom sestanka poraslo od 280 na 283 5— 284 Za ultiito t. m. se ie trgovala po 2S0— 281. Promese na Vojno škodo so se iskale po 3.5. dočim se 'e blago prmu'a!o po 4. — Dinar je v Curihu popustil, dočim so dru ge devize zabeležile maihen skok. Zagrebško devizno tržišče se ie začelo s precej čvisto tendenco, zaradi česar so tudi tečaji poskočili. Proti koncu je tendenca neznatno popustila in nekoliko pritisnila na tečaje. Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Skupni promet ie znašal 13.5 milijona dinar'ev .Notirale so devize- Dunaj 799.7 do 8n3.7, Berlin 1352.8—1356.5, Italija Izplačilo 229.11-2.30.31. ček 228.74—229.94. London izplačilo 277.01—278.21. ček 276.4— 277.6, Newyork ček 56.78-57.08. Pariz 209 in tri osminke — 211 in tri osminke. Praga 168.3S—169.38. dek 167.2—169.2. Švicej 10953—1 99.5. ček 1C94.6—109S.6: efekti: bančni: Eskomptna 121—122. Hipo 66.5—67 Jugo 106—10^.5. Lrubranska kreditni 20o izdihnile, tako da se je videlo, kako so se stene na ven napihnile in se je slišalo tramovje pokati in škodle škripati. Prijatelj, dejte, da vam star mož svetuje, in ne nakopljite si prevelike družine na vrat — čujte, nikar tega ne stor;+o. jaz vam pravim, V mali družini jn samo v mali družini najdete udobnost in notranji mir, ki sta nazadnje le najboliša blagoslova, ki nam ju more ta svet nuditi, in ki nam ju ne more nadomestiti ne bogastvo, ne slava, ne oblast in ne veličina, ako ju ni. Zanesite se. deset do enajst žen imate dovolj — preko tega ne pojdite nikdar.« Imel sem nedolžen občutek, kakor da t ta gospod Johnson ni povsem zanesljiv. In vendar je bil jako zabavna osebnost, in težko verjamem, da bi bilo to, kar nam je povedal, iz kakega drugega vira. On je prav prijetno delal vtis molčečih Mormoncev. M. V. Ant. Adanrč: Sorodne duše »Moj dragi mož je strašno nagle jeze, pravi pa. da je nervozen.« Dvignila je čašico čaja in pila. Dvoje iskrenih oči je prosilo preko robu čašice oproščenja. Izpila je in povesila oči; obžalovala je, kar je izgovorila. »Milostiva, verujte mi — moja ženka me sodi krivično.« Zore se je okrenil fc svoji zamišljeni, lepi sosedi, k Oblakovi ženi. »Krivično?« se je predramila kakor iz sanj Oblakova »Vi ste morda res nervozni, toda tako zelo ne. kot jaz. V resnici bolna sem samo jaz, vsi drugI ste zdravi Jaz, jaz . . .« »Moji ženi se meša — oprosti, ljuba Marija.« Oblak se je dobrodušno zasmejal. Odprl je dozo ln nudil cigarete. Zena se je zravnala indignirano in si zrahljala bluzo. 2e je odprla dražestna usta, toda šklopnila je z zobmi in zasukala glavico v stran. Zorčeva je posredovala in brbljala: »Ne jezite se, gospa. Umljivo, da ste ob tem položaju razburljivejši. Tedaj smo vse me trpinke nekako nenormalne. AII ni res? Najbolj zdrava ženska je takrat rekla bi — hi.« »Histerična! Imenitno!« Oblak se jc krohotal in si mel roke. Zore je prižigal njegovi ženi cigareto, Zorčeva je pa hi-hetaje kazala na svojega moža: »Ta Je tudi hi-hi!« Zorčev obraz je potemnel; brskal jc po žeou, potem pa odmigal z roko. Dlan je položil na okroglo, kamenito mizo. »Prosim posluha,« je zahteval odločno. »Drugega ne vem kot to, da bi bita moja žena in gospod Oblak idealen par. kajti sorodni duši sta si.» Oblakova je resno pritrdila, sorodni duši sta se pa spogledali in prasnili v smeh. »Kar zmeniva se!« Oblak je primeknil svoj stol bliže k Zorčevi in io prijel okoli pasu. Zazibala sta se. »Glej jo. Joro — še moža mi bo prevzela.« Oblakova je zazehala; njene nemirne oči so švigale k sosedni mizi, kjer je trojica mladeničev dvorila ko-ketni bubi-devojki Zore je zbijal s petami po tleh. »In še nekai bi vam rad pojasnil. — Gospa Oblakova, prosim pozor.« Njegov razdražen glas ie družbico osupnil »Kar pojasnite, povejte. Poslušamo-* Oblak je zopet prisedel k ženi, Zorčev« je pa prijela svojega moža za roko, ki jo je pa on takoj izmaknil. »Samo ne o svoji bolezni,« ga je prosila. »O čem pa? Saj vam lahko razkladam vso noč, a dvomim, da bi vas prepričal! — Ker smo že govorili o tem, vas vprašam: Kaj je nervoziteta? — Vem, iz vas govori zdravnik. Koše receptov in zlatih nasvetov, da moraš živ v grob! Požrl sem čuda veliko zdravil, kakor baldriiana. broma. veronala; gojil sem vse športe, se dolgočasil v letoviščih in v gorskih samotah, sedaj re mera polna. Kaj je nervoziteta? Nezadovoljnost s samim seboj, disharmonija med duhom in materijo! Ravnovesja ni. In vse to nesoglasje in žočljiva neubra-nost ti brni, divja, grmi v glavi od zore do mraka in vso noč. Zdi se mi, da sta to dva neskladna tona, ki mi trobita v ušesih. Mukoma zaspim, za par ur. Trobljenje me zbudi. Prižgem luč, buljim v strop, poslušam. Zdi se mi, da čujem obupni krik sirene s potapljajoče se ladje. Nepopisna otožnost se me polasti. Srce mi dreveni, noge. roke ledene. Strahotna praznota, morje sive enoličnosti, niti enega svetlega žarka. Brezizraznost . . . nič . . . večnost . . . Groza me ■ . » Zena, daj revolver ., . Smrt ... o blažena!« Zena se ga je oklenila okoli pasu, jokala se je. »Že zopet si nekoliko preveč pil, dra-gec, in tedaj je vedino tako. Pomiri se. ljubček moj. — Prosim, pojdimo domov. Kaj ne, gospa? Polnoč je že.« Oblak se je oziral po okolici. Vse mize polne razigranih obrazov, blestečih se oči. Šumen čebelnjak. Vzkliki, cviieč smeh, iz kota neubrano petje. Žličke žvenketajo po tasah, ventilatorji buče. Vzduh po kavi. limoni, po rumu. Omama, prijetna pijanost. Luč lestencev Je ovita v belovolneno odejo. Miza se ne brisa za mizo. ampak hiti. da česa ne zamudi . . . Ker se Zore ni hotel pomiriti in je še vedno krilil z rokami po zraku, položila mu je Oblakova svojo gorico. mehko dlan na čelo. To ie zaleglo. Saj sem vedela, da ni tako hudo,« je rekla zmagoslavno. Oblak je zvonil z žličko ob kozarcih vode. »Graševino ali kaj boljšega? Na zdravje gospoda Zorca. ki je odložil smrt do jutri — ha-ha.« Tudi Zore se je nasmehnil, toda kislo; le žena njegova je ostala resna. Trčili so in pili. »Sedaj pa še ti povej. kako silovito se martraš s svojo nervoziteto,« je drezal s komolcem pokaže vedno velikanski odpor proti tej torturi slušnih žfvcerv. Ce pa si potesn kdo res omisli prejemnl aparat tn okusi veselje, ki leži v negovanju takega aparata, ia mar-sžkako samotno uro, daJeO v pusteim kraju, posluša z njim, kaj niu pripoveduje svet, tedaj postane gotovo navdušen pristaš iu prerok tega novega gibanja. Ta ne občuti več pokanja in šninov, on sliši le zvoke iu gla-sove, in od svojega aparata se ne more več loŠtL Nadaljna ovira so visoke cene. Kakor že omenjeno, pride v poštev le sprejemanje ia inozemstva, to se pravi, da je treba več-cevni-b prejemnih aparatov in zraven še precej drage montaže, tako, da si more omisliti prejcmni aparat le precej petlčen človek ali pa veSk entutziast. Žal pa je tu zadnjih še manj kakor prvih. Vršili so se že tudi skromni poskusi z lastno oddajno postajo. Radio-telegrafska oddajna postaja Rakovica pri Beogradu Je dobila privesek za radiotelefonijo; sredi Beograda so uredili studio in se cd tu oddaja na valu 1650 m, šestkrat na teden, po pol ure poročila in trikrat na teden po pol ure koncerte. Ti malenkostni programi seveda ne morejo nikogar navdušiti za nabavo prejemnega aparata. Dalje ie tudi sež-not In kvaliteta oddajanja iz različnih tehničnih vzrokov popolnoma nezadostna. Sto kilometrov cd Beograda se sliši navadno Moskva, gotovo pa Berlin mnogo boljše ko Beograd. Radi tako organiziranega oddajanja ni moglo priti doslej do ustanovitve lastne radioionske družbe, radi česar odpade tudi vsaka propaganda za radiofoni-jo, ki bi se sicer gotovo vršila, ker bi bilo to v interesu radioionske družbe. In vendar bi baš v Jugoslaviji radiofonija lahko igrala tako važno ul-ogo. Številna zakotna sela in samotne naselbine, po vsej deželi raztresene posamezne družine, katerih člani so se v dobi svojih študij navadili na kulturne užitke, ki so jim sedaj odrečenl, — vsem tc-m bi postal prejemnl aparat neobhodna potreba, če bi ga le mogli uporabljati. Radio - klub v Zagrebu (radio-klubov ie že več, tako v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu), odnosno nekateri njegovi člani so dobili koncesijo za zgradbo radioionske oddajne postaje. Značilno pa je vsekakor, da doslej ni bilo mogoče zbrati potrebnih, ne ravno preobilnih denarnih sredstev. V Beogradu se sedaj trudijo nekatere osebe, da ustanove radiofonsko družbo za vso Jugoslavijo, ki bi delovala skupno z imeji-toJji koncesij v Zagrebu. Z velikim trudom so zitrali del potrebnega kapitala. Upamo, da se bo od tam v nekaj mesecih razlegal po etru glas: Ovdje Beograd! Beogradska postaja bo lahko odposlala zahvalo vseh jugoslovenskih poslušalcev inozemstvu za vse lepe večere, ki so jim jih nudile inozemske postaje, posebno nemške in med njimi posebno blagoglasna berlinska. Marsikdo med njimi je sledil v soboto, 12. decembra zvečer, z bajnim veseljem sprehodu po berlinskem božičnem sejmu, in se pustil odvesti iz zasneženega sela Južne Srbije aH Bosne v vrvenje daljnega velemesta, kljub snežnim zametom, Radiofonija in poljedelstvo, Kakšno važnost pripisujejo ameriški po« Ijedelci radiofoniji, je razvidno iz števila prejemnih apartov, ki so last poljedelcev. L. 1921. jih je bilo 145.000, L 1924 že 365.000, lansko leto pa je narastlo njihovo število na 550.000. Največ poljedelcev, ki imajo svoje prejemne aparate, je v državi Illinois. Težkoče francoske radiofonije V Franciji radiofonija ni organizirana tako kakor v ostalih evropskih državah. Lastniki prejemnih aparatov niso abonenti ra-diofonskih oddajnih postaj. Programi, ki iih oddajajo francoske oddajne postaje, so le darovi različnih društev, velikih listov itd. Spočetka je to zadostovalo in so imele postaje vedno dosti oddajati. Zadnje čase pa postajajo taki dobrotniki, ki na lastne stroške vzdržujejo programe kake oddajne postaje, vedno bolj redki. Kvaliteta progra- mov neprestano pada. Država pa se kljub neprestanim zahtevam publike še ni odločila, da bi reorganizirala raidiofonijo po zgledu ostalih evropskih držav. Posledica teh razmer je, da prodaja prejemnih aparatov na Francoskem relativno precej zaostaja. Da se temu odpomore in francoska radiofonija zopet dvigne, ie sklenila francoska radio - industrija, da bo sama vzdrževala programe • radiofonskih oddajnih postal a za pokritje stroškov bo nastavila na prejemne aparate in sestavne dele posebne takse. V načrtu pa so te takse tako visoke, da se Francozi upravičeno boje, da ne bo s temi francoskimi radiofoniji prav nič po-magano in da bi nastal v razvoju najbrže še večji zastoj, kakor ga beležijo sedaj. Mi-iiipii sil epohalna novost za lestence in svetilke | lzdelu;e edino svetlobna in metalna industrija LJUSUBHA, Retodvorska ol. 81. Filatelija Pošta za povzdigo tujskega prometa Koristi tujskega prometa so v naši ožil domovini že tako znane, da je njih navajanje popolnoma nepotrebno, le naša poštna uprava o tem viru dohodkov še ni ničesar čula. Pravzaprav ta zadeva ne spada v njen delokrog in z iniciativnim predlogom ali dejanjem bi prekoračila strogo začrtano mejo svojega poslovanja, zakai Iniciativa v tem oziru je dovoljena le referentu za tujski promet v Beogradu. Če bi bil ta gospod tako navdušen fSatelist kot je njegov ljubljanski kolega, bi gotovo stopil k poštnemu ministru in ga pregovoril, naj pripreže svoje konjiče 'pred njegov nadušljiv avtomobil ter ga pomagal potegniti v boljše sezone. Mnogo držav je izdalo znamke s slikami lepih krajev in znamenitih spomenikov. Mi-Ijoni in miljoni teh malih plakatov, ki nič ne stanejo, ie šlo po celem svetu in širilo sloves vpodobljenih pokrajinskih lepot. In če te znamke nadomeste druge, jih na tisoče še ostane v albumih zbiralcev, kjer iih neprestano vabijo v kraje, odkoder so prišle. In za take znamke se filatelisti stepo, ker so navadno čedne ter dobrodošel okras monotone galerije kronanih glav, grbov in številk. Bosna je že leta 1906. izdala take miniaturne lepake s pogledi na najlepše kraje Bosne in Hercegovine. Okvirje okrog pokrajin je narisal slavni Kolo Moser in v baker jih je vrezal znameniti Schimbock. Poštna uprava je torej z vso skTbjo šla na delo in izročila izvršitev najboljšim umetnikom, zato je bil tudi uspeh nepričakovano velik. Država za državo je z večjo ali manjšo srečo posnemala Bosno in se okoristila s ceno reklamo in z dobički od znamk, kterih ogromne množine so pokupili filatelisti. Ti so bili pa z nakupom zadovoljni, ker vse take znamke, ktere so v resnici lepe in imajo tudi estetično vrednost, v ceni zelo hitro rastejo. Vse znamke namreč, ki se odlikujejo po svoji lepoti, pa če ie njih število še tako veliko, so priljubljena tudi filatelistom, česar pa naša poštna uprava še ni utegnila spoznati, a tudi zavodi za povzdigo tujskega prometa so z malimi izjemami imeli prav nesrečno roko pri izbiri osnutkov za svoje publikacije. Prekrasne motive imamo in izvrstne umetnike ter najmodernejše naprave za dovršene reprodukcije, a vsa naša risana ali slikana reklama ie le prav medel odsev lepot naše domovine ali pa, če tudi dobra slika, ni plakat. Pospeševatelji našega tujskega prometa še ne ločijo slavnega slikarja od dobrega reklamnega umetnika in ne vedo, da ima slikar najintimnejših čarov pokrajine pred seboj čisto druge cilje kot slikar dobrih plakatov, zato je tudi iz umetnikov in trgovcev sestavljeno razsodišče za oceno plakatov Ljubljanskega veselejma prisodilo po pravici prvo nagrado nadarjenemu ti-skarniškemu učencu. Za uspeh reklame ie torej važnejša sodba iz najboljših umetnikov in strokovnjakov za reklamo sestavljenih razsodišč kot pa ime avtorja. Sicer imamo pa tudi v tej stroki med našimi umetniki že toliko izkušenih mojstrov, da jim s popolnim zaupanjem brez razpisov konkurence lahko poverimo vsako naročilo. S popolnim zaupanjem, ker le potem bo naročena umetnina izražala umetnikov okus, ne pa »dobrohotnega pokroviteljstva« ali pa celo prav pogosto le slabega okusa naročnikovega. Kaj bi neki rekel poštni minister, če bi po njegovem vzgledu ministrski svet izročil ureditev poštnih zvez referentu za umetnost in izobrazbo telefonlstk našim umetnikom? Drugje se je reklama polastila tudi poštnih žigov, posebno v prospeh prometa s tujci. V Srednji Evropi že skoraj ni več letovišča, ki bi na svojem poštnem pečatu ne imel male slike ali silhuete najlepše točke kraja ali pa vsaj napisa, ki opozarja na letovišče, zrak, prirodne lepote, zdravilne vode ali druge dobrote dotičnega kraja, n pr.: Neustadt v Haardtu: slika mesteca, ime kraja in datum ter dva grozda; Thale v Harcu: Jahreskurort * Bergfheater * ime kraia in datum; \\'iesbaden Ia: VViesbaden (das Heilbad filr) Herbst und Winterkuren Einreise unbehindert. Taki žigi so seveda navadno večji kot običajni in večkrat ovalni ali pravokotni, kakor že zahtevata slika in napis — vedno pa prikupne oblike, da se lepo poda na pismo. Ce bi Zveza za tujski promet predložila nekaj takih žigov, bi se jih poštna uprava gotovo ne branila, kakor tudi rada dovoljuje raznim večjim prireditvam posebne priložnostne žige: n. pr. vele-sejmu in sokolskim ter orlovskim zletom. Na prav poseben način je že pred vojno podpirala udobnost prebivalstva pošta v Monakovem. Tam je bil na vsakem stojišču izvoščkov telefonski zvonec in kadar se je ta oglasil, se ie odpeljal prvi izvo-šček do najbližjega poštnega urada, kjer je sprejel listek z naslovom stranke, ktera ga je za določeno uro telefonično naročila. Tudi zaspance budi telefon in spominja pozabljivce, a to pri nas ne pride v poštev, ker — koliko telefonskih številk pa ima »svetovno« letovišče Bled? Po številu kopalnih sob in telefonskih številk se namreč drugje računa stopnja letovišč. Štejte jih kar na prste! Najbolj praktično reklamo je pa pred leti vpeljala Švica, pozneje G danska in jo sedaj vpeljuje Nemčija, namreč dopisnice z malimi slikami krajev na naslovni strani. Trgovci z razglednicami so se pri ministrstvu pritožili proti tej novotariji, ker so mislili, da jim bo škodovala. Ker je odgovor važen, ga objavljamo v kratkem posnetku. Dopisnice s slikami se za poizkušnjo že več tednov razpečavajo. To so dopisnice s slikami mest, letovišč, krajevnih znamenitosti itd. na levem zgornjem delu v barvi poštne znamke, kakršne so se v Švici zeio obnesle. Zainteresirani krogi so namen poštnega ministrstva živahno pozdravili, ker si obetajo povzdigo tujskega prometa v tem ali onem kraju. Naročila takih dopisnic se sprejemajo samo od zvez ln organizacij, ki delujejo v splošno korist, torej od prometnih, olepševalnih in podobnih društev in od mestnih, letoviških in kopaliških uprav, ne pa od podjetij, ki delujejo v privatno korist. Te dopisnice izdeluje po naročilu krajev in letoviških uprav »državni poštni reklamni zavod« ln se prodajajo pri poštnih okencih kakor navadne dopisnice, a nikdar ne v onemi kraju, ki je na njih naslikan, da ne bi bili z njimi oškodovani prodajalci razglednic. Ce se pa posreči s prodajo takih dopisnic v oddaljenih kra:ih dvigniti tujski promet v naslikanem kraju, imajo tudi prodajalci razglednic le dobiček od njih, ker se v dotičnem kraju razpeča več razglednic. Dopisnice s slikami, ki so tako majhne, da zavzamejo le malo prostora na naslovni strani, se prodajajo po isti ceni kot navadne dopisnice, samo da dopisnico s sliko kupec lahko odkloni in zahteva navadno, kar se pa le prav redko dogaja? Z razglednico Pa želimo poslati kolikortoliko jasno in umetniško dovršeno sliko kraia s čim krajšim pozdravom, da ne gubimo časa s pisanjem, na dopisnico z malo sliko spredaj in s celo prazno stranjo zadaj bi pa že iz razlogov olike nc smeli napisati Ie kratkega pozdrava. Komečno pa tudi v -kraju, kjer se nahajamo, ni naprodaj dopisnic s sliko tistega kraja. Zato ministrstvo odklanja pritožbo trgovcev z razglednicami. Ker od takih dopisnic nima nikdo škode, država pa večstransko korist, bo gotovo ■tudi pri nas sama ali pa na predlog zelo marljivih organizacij za povzdigo prometa s tujci poštna uprava rada uvedla podobne karte, posebno ker mora vsled sklepa svetovnega poštnega kongresa v Stockholmu natisniti nove dopisnice večje oblike, kjer bo dovolj prostora za lične slike prelepih naših krajev. Ante Gaber. Naša trgovina z znamkami se sicer nikakor ne da primerjati s tujo, vendar Imajo pa tudi domači trgovci naložene znatne svo te v slovenskih znamkah kar priča oklic okrožnega sodišča v Celju, ki pravi, da ie Franjo PočkaJ v Šmarju pri Jelšah vložil zoper Adolfa Ernsta, trgovca v Hamburgu 6, Moorkamp 5, tožbo zaradi 132.000 Din s pripadki. Ker je sedanje bivališče Adolia Ernsta neznano, se mu postavlja za oskrb- nika dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju. Toženec je bil srečni kupec ostanka nerabljenih jugoslovanskih, avstrijskih, madžarskih in bosanskih znamk v nominalni vrednosti 44 milijonov dinarjev, za katere je naša država baje izkupila le smešno ceno 2 mi lijona 200.000 dinarjev. Adoli Erast ie bil največji trgovec z znarrkami v Jugoslaviji in je imel v Beogradu trgovino »Balkan« in eno največjih trgovin v Hamburgu. Obe trgovini je prodal in postal lastnik prekrasnega gradu na Francoskem, tako da bo gosp. Počkaj izgubljenega Ernsta in svotico že našel. Da najboljši je to zna Colombo Ceylon čaj S Skavtizem ni šport — skavtizem je vzgoja. Vedno glasneje so čuje klic po reformi vzgoje. In ta klic ne prihaja samo iz vrst poklicnih vzgojiteljev, temveč morda še bolj iz vrst lajikov. Vsi so pričeli končno uvidevati, da ne zadostuje, če zna gojenec brati, pisati in računati, če se obnaša, kakor zahteva «bon ton». Uvideli so, da mora otrok sam priti na podlagi lastnih izkušenj do prepričanja o potrebi tega in onega. Vsi so uverjeni o potrebi nove. temeljitejše vzgoje in iščejo novih potov — pri tem pa ne vidijo ali nočejo videti onili, ki so že davno to pot ubrali. Kdor pazno čita naše časopise, je gotovo že večkrat naletel na članek, ki je pisal splošno o taborništvu ali pa posebej id skavtizmu. Nekateri so o tej naravni vzgoji že kolikortoliko poučeni. Ker pa je želeti, da se skavtizem razširi po vseh krajih, da se kot najboljša in najmodernejša ter prirodna vzgoja razširi pio vseh naših šolali, s'em se namenil spisati o tej vzgoji par besed javno stj v informacijo, da se naš pokret ne bo napačno sodilo. Skavtizem je organizacija, ki vzgaja na način, ki ga je že davno zahteval Rtousseau v svojem »Emilu«, ki je takrat v praksi popolnoma propal. Ta način vzgoje je povratek k naravi, k preprostosti. Skavtizem vzgaja v prosti naravi na taborenju, na izletih, na potovanjih; skavtizem navaja k samopomoči, k redu in disciplini potom lastne strokovne izkušnje, k usmiljenju, k dandanes toli potrebni ljubezni do bližnjega itd., skratka: skavtizem vzgaja praktično iz življenja za življenje. Poleg tega pa navaja k zmernosti, k odpovedi našim najhujšim strupom: alkoholu in nikotinu. Mesto, da bi pohajala naša mladina zakajene ter zaduhle gostilne in bezr.ice, jo vodi skavtizem ven v gozd, kjer se vežba v raznih za življenje potrebnih spretnostih, kjer opazuje naravo, kjer uživa veličastnost miru v božji naravi. Skavtizem spretno uporablja otroško fantazijo in romantična nagnenja ter jih s posebno metodo na peljuje na dobra in koristna pota, da postanejo vredni člani- človeške družbe in dobri državljani. Skavtizem vzgaia mladino direktno po socijalnih metodah in državljansko. Vsled tega obstoji vsa organizacija na principu samovladama mladine — odrastli vršijo le nadzorovanje. Najmanjša edinica je vod, ki obstoji iz 4 do 8 dečkov, ki imajo svojega vod-nka; vodi se družijo v četo s četovodji na čelu, čete pa v steg, katerega vodi starejšima. V Ljubljani je »Zmajev steg«. Tudi Po starostnih stopnjah se deli vzgoja. Do 11. leta se dečki imenujejo volčiči, do 17. leta so izvidniki ali skavti. dalje pa so brdiani ali roveri, ka mor pristopajo mladeniči od 17. leta dalje in pa možje, ki se družijo v posebnih klubom podobnih edinicah. Slično se delč deklice v letice (čebelice), pla-ninke in stanarice. Ko novinec pristopi k skavtom, mo ra položiti sledečo obljubo: »Obljub Ijam, da bom izpolnjeval svoje dolžnosti napram Bogu, domovini in državnemu poglavarju, da bom pomagal bližnjemu v sili in da bom izpolnjeval skavtske zakone.« Ti zakoni pa so sledeči: Skavt govori vedno resnico, je koristen, ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu, je vljuden, postopa lepo z živalmi, je po- Oblak svoio ženo. »Moja ženica je edin. stvena in vsak dan je zanjo ali melodram ali tragedija — ha-ha.« »Misli si o meni, kar hočeš,« mu je odvrnila ostro in odsekano. »Pa bom res povedala, in sicer gospej. ki me bo jrotovo boljše razumela, kot ti — burk-ljež.« »Ne jezi se no! Kar povej, saj tudi jaz rad poslušam.« »Poslušati, a ne umevatj je lakajstvo!« »Sluga ponižen,« se je poklonil soprog hahljaje. Oblakove to ni motilo. Govorila je počasi in se vedno bolj razvnemala; lica so ii pordela. »Vsi poznamo, recimo po plesnem večeru, one čudežne momente, ko ležemo za nekaj ur k počitku: ples se nadaljuje, godba nam svira nepretrgoma v ušesih, zaziblje nas v polsen. V polsnit rajamo še vedno po taktu sladke melodije, vse do popolne onemoglosti... dokler se nam živci ne pomirijo in ne zajadramo v globok, zdraviden spanec. Živčna razdraženost je naravna in jaz se je ne bojim. Pač pa se strašim onih noči. kadar mi skrbi prekladajo glavo. Zaspati ne morem; ko pa me premaga, se pogreznem v bolesten vrtinec, ki mi muči telo in duha. Ne rečem, da si belim glavo z nepotrebnimi skrbmi — najmanj me vznemirjajo opravljivi, zlobni in zavistni jeziki v soseščini ter v sorodstvu — toda so stvari, ki vam ležejo na dušo, ki vas preganjajo še v sanjali. — Zgodilo se je. da mi je moj mož ukradel vso noč.« »Jaz sem bil tako nesrečen? Nikdar mi nisi tega omenila, ha-ha.« »Nisem ti, ker se mi je sanjalo, da si umrl.« »O, jaz srečni. Brez skrbi, še bom živel.« »Tudj o vas se mi je sanjalo, gospod Zore. Tako-le je biio. Moj mož mi pošlje oni teden s potovanja brzojav. ki se je glasil dobesedno^ »Prklem jutri s prvim — pošlji dekle kolodvor.« Prvi jutranji prispe ob 4. uri. Zgodaj, o jej. Skrb me je bila, če ne bomo morda zaspali, oso-bito še služkinja, ki spi kot tnalo. Nje ne zbudi budilka, razen ob 7. uri, ko se ie že naspala. Zato sem postavila budilko na svojo nočno omarico. Prihod mojega moža je bil nepričakovan, imela sem opravka drugi dan preko glave.« Oblakova je bistro pogledala Zorca. »In moji živci, gospa!« je nadaljevala živahno. »2e itak sem rahlega spanja, sedaj pa ta skrb. V polsnu sem ponavljala vedno ene in iste besede: Pošlji — dekle — kolodvor . . . Kako bedasta stilizacjja, je-li? Zbudila sem se. besede so mi vršale po možganih. Pošlji dekle . . . In zopet sem zadremala in bledla o "tem nezmiselnem pozivu. Zasaniala sem pregrozne sanje. Pomislite, da mi je umrl moj mož. Poslušajte, gospod Zofc!« »Strašne sanje!« Zorčeva je jedva dihala. . »Strašne, da,« ie skrivnostno vzdihnu la Oblakova in tiščala rok.Q na srce. Zore je drsal po stolu. »Takoj po pogrebu — hu — me je peljal vaš soprog na naš dom. Ondi sem odprla predal pisalne mize mojega moža in vzela sem v roko šop bankov-cev.« »Nimam doma ničesar, vse je v banki.« se je oglasil Oblak. »Nikar me ne moti! To je postransko. Štela sem denar, prosim, toda kako? Tako-le: Pošlji — dekle — kolodvor — pošlji — dekle — kolodvor . . . Vrgla sem denar po mizi, potem ga je štel gospod Zore. Gledal me je srepo. s prsti je pa štel. Kako? Tako-le: Pošlji — dekle — kolodvor — pošlji — dekle . . . Njegov glas je naraščal hreščal kovinsko. zadiral se mi je v možgane: Pošlji — dekle — kolodvor-r-r-r-r! — Planila sem s postelje — budilka poleg mene je besnela . . . Prosim, ali nisem res bolna?« »Pa še kako! je rekel njen mož in klical natakarja. Molče so se odpravili v garderobo. * Izza vogala je pridivjala ledena burja, Dami sta skrili obraz v kožuhovino gospoda sta si zavihala ovratnika zim skih sukenj do ušes. Oblak je ponudi roko Zorčevj, rekoč: »Gospa, povejte mi kaj novega o hčerki Danici.« Oblakova se ie oklenila Zorca; molče sta korakala za onima dvema. In ko sta nekoliko zaostala, je šepnila Oblakova »Ti si komedijant!« »Sorodna dušica, toda bolj rutinirau kot ti.« »Kaj se ve? Jutri v kavarni? Starega ne bo doma.« »Kakor želite.« Oblak in Zorčeva sta ju počakala Na križišču so se poslovili kot prisrčni prijatelji. slušen .je vedno dobre \*>lje. je delaven in štedljiv, je vzditžen (a'.kohola> in ne puši in je čist v mislih, besedah iu dejanjih. Obljuba in zakoni obsegajo ves smoter. ki ga ima skavtska -vzgoja. Program dela pa se zrcali v izpilili, ki jih mora skavt polagati. Teh ie trtnje, in sicer so postopoma težavnejši. Poleg teh treh strogo obveznih imamo tudi neobvezne izpite v raznih spretrtostih, ki jih skavt zna. Za vsak izpit as nosi navadil posebno znamenje na kroju. Izpiti zahtevajo razne športne, gimnastična in sploh telovadne spretnosti, ostre čute. poznavanje prirode, prvo pomoč pri nesrečah, pijonirske znanosti in mnogo drugih za življenje potreb rtih stvari. Taborniški pokret js ustanovil ameriški naravoslovec E. Tli. Seton z organizacijo gozdovnikov. Ker pa je ta organizacija premalo gojila patrijotični duh, je ustanovil Anglež Bad6n-Powell organizacijo skavtov, ki se je kmalu razširila po vsem svetu. Danes imajo skavte vsi količkaj kulturni narodi. Za Angleži so prvi ustanovili skavte Američani in Nemci, med slovanskimi narodi pa Celii in Poljaki. Skavtizem se r.e sme smatrati kot nekaj tujega, im-portiranega. ker je Baden-Powelk>va organizacija tako gibljiva, da so jo vsi narodi brez velikih sprememb prikrojili za njili naravo. Na ta način je skavtizem v vsaki državi nov, kakor bi bil ustanovljen za dotično državo posebej in vendar je to stari skavtizem. kakor je bil prvotno zamišljen. Skavtizem naj se ne smatra kot telovadna ali športna organizacija v novi obliki, skavtizem naj se smatra le kot najboljša državljansko- in človečansko-vzgojna metoda, ki uporablja vsa znana in preizkušena sredstva za dosego ideala človeka, ki stoji na višku telesne in duševne moči in lepote. Leta 1910. se ie ustanovila organizacija skavtov v Srbiji, leta 1922. pa v Ljubljani Bo Sloveniji se nahajajo skavti v Ljubljani, Kočevju, Mariboru, Trbovljah in Celju, ustanavljajo pa se že tudi v več drugih krajih. Želeti je, da se skavtizem razširi po vseh krajih, pri tem pa lahko največ pomaga učiteljstvo, ki je že itak poklicano, da vzgaja, in to ne smo v šoli, temveč tudi zunaj šole. Nadejamo se, da bo ta vzgojna metoda prišla v široko javnost, kjer bo izpostavljena najstrožji preizkušnji; trdno pa smo prepričani, da bo to izkušnjo s'-jajno prestala in da bo postala last vsega naroda, kakor je to že davno pri naših severnih bratih Cehih. Crnl Mrav. Zapišite si: „Cvetličarka iz Potsdamskega trga" bo filmska senzacija Ljubljane. Prihodnje dni Isino »Dvor'* OBOBOBOtOlOBOIOlOlO ■ B g - Jnventurna prodaja - q ® C luna-ser visi ■ U — p0 znižanih cenah — ^ o F. Čuden 0 g Prešernova 1. Prešernova J. q OIOIOIOIOIOBOIOIOEC Nemška mentaliteta Kako malo so spremenili Nemci tudi po strašnem polomu, ki so ga doživeli s svojo nasilno politiko v svetovni vojni, svojo men« taliteto, nam kaže ravnokar izišla izdaja Herderjeva konverzacijskega leksika (Der kleine Herder, Nachschlagebuch iiber alles, fiir alle. Freiburg, 1925.) Nekaj primerov ii tega slovarja bo zadostovalo. O udeležbi Srbije v svetovni vojni pravi: Srbija je radi avstrijskega ultimatuma vsled umora avstrijske prestolonasledne dvojice po srbskih zarotnikih, pustila, da je prišlo julija 1914 do vojne, kajti bila je sigurna, da ji Rusija pomaga. Bila je v jeseni 1915 popolnoma premagana in zasedena in šelo 1. 1918 prosta. Torej Srbija je pustila, da je prišlo do vojnel Med tem ko je v resnici Srbija •> odgovoru na avstrijski ultimat ugodila ti« sto vsem avstrijskim pogojem, samo da bi preprečila vojno, a je kljub temu Avstrija začela z vojno! O Jugoslaviji pravi ta leksikon med dru« gim, da tvori pol milijona Nemcev in ša več Madžarov, enako tudi kakor .druge go« spodarsko in kulturno višje stoječe obrob« ne pokrajine nemirno tuje telo v državi Katere so te «nemirne» pokrajine, nam pisec ne pove in mi si tudi no moremo pred« stavi jati, katere so, ker jih namreč ni. Najzanimivejše je citati poglavje o sve« tovni vojni. Da je pisano s čisto nemškega stališča, nas ne sme presenetiti. Vsekakor je pa presenetljivo, da prizna angleška pri« zadevanja avg. 1914., da se prepreči vojna, kar Nemci dosedaj nikoli niso hoteli pri« znati. Pod rubriko «Krainburg» stoji sledeče: serbisehe Bezirkstadt (Slov.-enien) in Krain, an der Miindung der Kanker in die Save. 2600 E.: SchloB Kieselstein (13 Ja.). Torej: Krainburg, Kanker, Kieselstein! O Koroški omeni, da ima 21% Slovenccv in da so prišli vsled delnega plebiscita 10. okt. 1920 mali deli k Jugoslaviji!... S ple« biscitom je bilo menda le malo drugače! Pri Ljubljani vsaj slovensko ime omeni, pri Ljubljanici pa nc. O Ljubljani pravi, da je srbsko mesto v Sloveniji in da ima to« bačno tovarno, predilnico in univerzo. I'a menda ne misli predilnice (stare sladkorne tovarne), ki je nekdaj stala tam, kjer stoji sedaj palača ravnateljstva državnih želez« nie? Leksikon kaže, ka ■ se tiče Slovanov, torej še vedno veliko neorijentiranost, kar sc tiče preureditve Evrope po vojni, pa popo!« no nerazumevanje novo nastalih razmer. Herderjev leksikon je katoliški in čc kato« liki. ki so v Nemčiji, kakor povsod, kolikor toliko nenacijonalni, kažejo tako mišljenje, koliko slabše m i potem biti v drugih kny gih nemškega naroda! Podpirajte Društvo slepih! Po slovanskem svetu Jezikovne naredbe na Češkoslovaškem Ministrski svet češkoslovaške republike je dne 3. (. m. odobril naredbo za izvedbo jezikovnega zakona. Ta naredba je Izšla v rbirki zakonov in naTedb dne 4. t. m. in se iznaša na ministrstvo notranjih del pravo-.-jstva, trgovine, javnih del in zdravstva, '..dalje tudi na javne korporacije, kolikor »ij!. Ta člen obsega štiri točke ta sicer določa: § 1. Dokler jezikovno vporabo v Podkarpatski Rusiji ne uredi deželni zbor, ■tljajo tudi za tam določbe te naredbe. 5 2. V ruskem iee&u se lahko vlagajo vicse pri vseh sodiščih, oblastih ta organih v Podkarpatski Rusiji. V istem jeziku se ložičku*, v «Smrti ni taranteli* in drugod. Njeni plesi so bili često povsem individuelnega karakterja, včasih sicer nekoliko primitivno pojmovani. V svojih plesnih kreacijah je ustvarila mar« sikaj samostojnega, originalnega. Sedaj je članica baletnega zbora »Fromanovih* v Za« grebu, kjer jo čaka sigurno dobra karijera, kajti tam ima prvovrstne učitelje in vzorne umetnike*plesalce. Letos je gledališka uprava v Ljubljani angažirala plesalko gdč. Tuljakovo, baletko iz šole ruskega klasičnega baleta. Preje je dama plesala v Osijeku. Baleti, katere je na« Študirala doslej z našim baletnim zborom so: eFavnova noč*, »Srce iz lecta*, »Ca pricc io espagnol* ter «Poziv na ples*. Ti plesi pri« čajo, da je gdč. Tuljakova vestna in mar« ljiva učiteljica. Iz plesov, ki jih pleše sama sklepam, da obvlada kot plesalka tehniko baleta. Je temperamentna ter se v nekaterih plesih individualno izraža. Manj sreče ima kot režiserka. Razmah ji onemogoča tudi uprava s pomanjkanjem razumevanja plesno umetnost. Nezadostna oprema, r.:' dovršeno in nezadostno naštudirano delo jemlje baletnemu zboru ves ugled. Kritika in občinstvo zahtevata gotov umetniški n:« vo uprizoritve, zahtevata dostojne opreme ter modernih del. Sredstva pa, ki jih nuii: uprava baletu, so minimalna in nezado :« na. Ako ni sredstev za opremo baletov, f • tem je tudi baletni zbor brezpomemben, i ' pominjam pa, da dokler se goji pri nas k ■ sična opera, da nam je dotlej balet neob« hodno potreben. Treba je pobijati trditev, da nimamo zmožnega baletnega naraščaja. Dobro študirani in dostojno opremljeni baletni v > čeri so dokazali, da se dajo z našimi bale« rinami doseči prav lepi uspehi. Baletni tr.o MoharfJapeljtSmerkolj in Jančar*Jezcr:. Jakše bi zmogel ped vod tvoru spretr baletnega mojstra zadostiti potrebam klasične opere ter smotrenim študijam tucu modernim plesnim večerom. Pariško glasbeno pismo Pariz, 1. iebruaTja. Pariz je postal po vojni romarska pot vseh onih umetnikov, kl bi radi kaj veljali v svetu. Naval na to mesto je ogromen, toda le malokateremu se posreči pridobiti si zaželjeno slavo ln bogastvo in nista vedno zmožnost in nadkriljujoče znanje, ki pripomoreta do tega cilja; češče so drugi, manj idealni vzroki nenadnega porajanja »zvezd« na nebu vseh panog umetnosti. Pravi ParČžan ne ceni toliko globine in občutenosti. kot estetično zunanjost in duhovitost; v glasbi Igrata zanj formelna zaokroženost ln zvočna barvitost večjo vlogo kot globokourr.ua koncepcija in Iskrenost. Sijaj in blesk sta Parižanu nad vse Irtrba In Erfflov stolp, kl zažari vsak tepovremni večer v tisoč lučkah, oznanjajoč Cltroeno-vo slavo, je bleščeči simbol »mesta luči«, kot se glasi ponosni prizivek Pariza. Koncertno živl-enje le mogočno razmah-njeno. Glavni njegovi činitelji so znani vodilni orkestri k observatorija, Concerts Co-lonne, Lamouremc In Pasdeloup, kl nastopajo vsak teden v soboto ln nedeljo z daljšimi sporedi. Concerts du Conservatolre, kj jih vodita ravnatelja konservatorila. Henrl Rabaud fn Phillppe Gatfbert, očttn-jejo klasično usmerjenost In prinašajo po večini velika dela svetovnih mojstrov. Con- certs LatnouTeux (pod vodstvom Camille Chevillarda In Paul Paraya), Concerts Co-lonne (dirigent Gabricl Piernč) ter Concerts Pasdelcup (vodji Rhentž - Baton in Albert VVoiff) pa prednašajo pestro niz kompozicij vseh časov, tudi moderne, izbrano več ali manj okusno ln v vrstnem redu, ki bi pri nas Izzval trop puščic iz tuljav bojevitejših kritikov. Zadnji Pasde-loupjev koncert je na primer očitoval sledečo vrsto skladateljev: Humperdinck, Rimsky - Korsakov, Haydn. Canal in Ri-chard Strauss. Običajni pa so festivali, posvečeni glasbi posameznih narodov; tako sem čul v Concerts Pasdeloup pod vodstvom A. Wolffa dobro uspeli »Festival Russe«, ki je prinesel poleg drugega Boro-dinovo h - mol simfonijo. Istega skladatelja »Stepno skico« ter Skriabinov »Poeme de l'extase«. Slavni dirigent Walter Straram je organiziral lastni, izborni orkester, s katerim Izvaja vsak četrtek v abonmaju Izbrana dela svetovne literature. Njegova umerjena. stroga gesta in plastičnost podajanja sta mu pridobili lepo število častilcev, ki napolnjujejo njegove koncerte. Dne 29. januarja je priredilo društvo »Le foyer francais« pod pokroviteljstvom baronice James - Henri de Ritschild slavnosten koncert, na katerem se je prvič izvajalo simfonično delo »Dieu vainuueur« skladatelja Luciena Haudeberta s sodelovanjem orkestra Concerts Lamoureux, najboljših opernih solistov in zbora «Choeur mixte de Pariš« pod vodstvom dirigenta Parla Paraya. Pri orgijah je sodelovala slavna orga-nistka Nadia Boulamger. Skladba, pisana v monumentalnem slogu Cčsarja Francka, obstoji iz treh velikih delov, od katerih je najpomembne'ši drugi, se ne odlikuje toliko po originalnosti idej in veliki invenciji, kakor po lepi izobličenosti in dovršenem tehničnem znanju. Mnogoštevilna, elitna publika jo je sprejela dokaj gorko. Iz ogromnega števila solističnih koncertov naj omenim le klavirske koncerte svetovnih mojstrov Godovskeza, Trebinskega in Borovskega, violinski koncert Bronislava Hubermanna in harfistko Suzanno Stell, katere spored se ie odlikoval po bogastvu na modernih francoskih originalnih skladbah za harfo ln pihala. Ljubljančane bo morda zanimalo, da je pianist Borovski pravkar absolviratl pet koncertov pregleda mojstrskih skladb 19. in 20. stoletja ter se podaja na daljšp turnejo v Anglijo — od koder namerava obiskati spet tudi Jugoslavijo. Kakor sem posnel iz razgovora z njim, to-pot ne misli posetitl Ljubljane. Drugo glavno glasbeno torišče sta obe operi, predvsem tkzv. »velika« opera. Njen repertoar ie dokaj enoličen ter niha od Fausta preko Borisa k \Vagnerju, ki ga Francozi močno gojijo. Predstave se odlikujejo po luksuriozni inscenaciji in izbor-nem orkestru, solisti pa niso nadpovprečnih kvalitet. Pred kratkim sem čul v operi VVagnerjeve »Mojstre - pevce« pod vodstvom dirigenta Philippa Gauberta. Predstava je bila lepo zaokrožena vzlic nekaterim neosnovanim izpuščajem In v tehničnem oziru ne le brezhibna, temveč prav vzorna. Manjkalo pa ji je poglobitve v to delo pravega mojstra - pevca in interpretacija je bila omejena le na ljubeznjivost. V operi, kakor v vseh francoskih orkestrih, kar sem jih imel doslej priliko slišati, se odlikujejo lesena pihala, ki done kot pri orgijah; godala so sicer jako mnogobrojno zastopana, vendar ne zvene tako zaokroženo kot les; trobila po večini niso nadpovprečna, a vzlic temu je homogenost francoskih vodilnih orkestrov znana in vzorna. Ljubljančan bi se spočetka čudil predvsem dvema običajema v 'pariškem koncertnem življenju: prvič se vsi koncerti pričnejo komaj ob 9. zvečer, drugič pa v Parizu večina koncertnah obiskovalcev, tudi na najdražjih prostorih, ne običava odlo/žitt svojih plaščev v garderobi, kar bi se pri nas smatralo kot velik prestopek zoper elitnost. Nasprotno je videti često odlične zastopnike družbe, ki do početka koncerta ohranijo klobuk na glavi v k > certni dvorani. V ostalem je publika vz r ■■ in se skuša pogbbiti v podajane ski:'k kar sem posebno opazil pri solističnih 1. -certih. Mladine opaziš med publrkp Jal.1 malo, saj pa tudi razsežna stojišča, kot ?"■ nas, niso v navadi. Večina teh koncert:: ; obiskovalcev pa je osebnih prijateljev ■■'• sorodnikov nastopajočih umetnikov, ki padejo na koncert s tu zelo priljubljenimi z: > žanimi vstopnicami. Naj ta referat poda skromno sliko bogasj-va tukajšnjega muzikalnega življenja, Utriplje brez oddiha v ostrem ritmu ve' -mestnega vrvenja. V splošnem vlada vo.. nadprodukcija reproduktivnih umetnikov n med njimi prevladujejo (kot dandanes trenda povsed) ruski emigranti, ki so si zrj: bodisi z zmožnostjo ali sicer pridobiti " -ločilna mesta v kulturnem življenju. imeni skladateljev ali nastopajočih utc:-nikov pa Ie redko naletiš na pristnega francoskega človeka. večeri smeha pridefo v liino ,,Dvor" \ i Izseljeniško vprašanje Z nekaterimi statističnimi podatki in diagrami. Eden izmed glavnih znakov, ki spremljajo moderno civilizacijo, je izseljevanje. V dcbah gospodarskih pretresljajev se izseljeniško gibanje občuti še mnogo jasneje kakor v miru. Tako je n. pr. primer v Napoleonovi dobi zavzelo to gibanje tolik razmah, da so na njem interesirane države začele voditi o njem posebno statistiko. Ves devetnajsti vek tja do početka svetovne vojne ie izseljeniško gibanje neprestano naraščalo; smer gibanja je šla iz Evrope v Ameriko, zlasti v Zediniene države. Leta 1914. pa se je ta ogromni val nenadoma zaustavil. Prenehal pa ni, izpremenil je le svojo smer: začelo se je izseljevanje v vojujoče se evropske države, predvsem v Anglijo in Francijo, ki sta pritegnili nase velik del inozemskih rokodelcev. Z vseh strani sveta so se stekale nepregledne množine ladij, otovorjene z ljudmi, na obalah evropskih dTŽav. Pcčetkom leta 1920. se je izseljevanje preko oceana začelo znova. V dobi gospodarske nestabilnosti in političnih nemirov, ko je povojna beda zavladala med vsemi sloji narodov, je potreba po izseljenju postala naravnost neodoljiva. Toda Zediniene države, ki so bile pri izseljevanju najbolj prizadete, so se teirr.ai gibanju uprle z neizprosnimi zakoni. Vsled tega so nastale v izseljevanju fluktuacije, porajale so se vedno nove, včasih nepremostljive težkoče, na katerih so se zaman trosile življenske moči, da o materijalnih izgubah niti ne govorimo. 2e 1. 1919. je bil ustanovljen »Mednarodni rad dela« (Bureau International du Tra-vail), ki se ie z vso vnemo lotil perečega Izseljeniškega problema. Skušal je in še skuša v prvi vrsti vzpostaviti ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo in dajal ie izseljencem nasvete, kam naj se obrnejo, da dobe delo. Pred kratkim je izdal rezultate vsega svojega delovanja od ustanovitve pa do danes. V njih je vsebovan ogromen materija!, predelan po službenih statistikah nad šestdesetih držav, ki so ir.iu dale svoje podatke na razpolago. Ti podatki so zelo zanimivi, zato iih v naslednjem Izvlečku priobčujemo. Škoda le, da je v njih obdelana Jugoslavija le sumarično, zgolj v splošnem diagramu Evrope; krivda bo pač na nas samih, ki nismo izdali še nobene tozadevne statistike. Prekooceansko izseljevanje v letih 1920 <- i h tu- Dvorana v Kazini. Po fotografiji iz 1. 1926. so jeli zidati leta 1836. in je bilo dve leti pozneje dogotovljeno. Društveni člani so bili razvrščeni v stalne in nestalne. Med prvimi je bil zabeležen leta 1834. in 1835. naš pesnik (Herr Pre-sehern. Doctor der Rcchte). Kot gosta je uvei Stanka Vraza na ples v Kazini, a ponemčena družba mu ni ugajala, tu ie prevladovala nemščina, vendar slovenščina ni bila izključena. Prešeren je v svoji drugi Uganjki --. meščani — celo duhovniki: knezoškcf Wolf. prošt Luka Burger. kanoniki, bogoslovski profesorji mestni župniki. Kazina ie bila tedaj skupno zabavišče ljubljanskega plemstva. uradništva in meščanstva, ko še ni bilo niti narodne niti stanovske ločitve v Ljubljani (LZ 1912, 167) Preobrat je nastal pomalem leta 1848., še boij pa 13 let pozneje, ko je stopila r.a junaški mejdan Čitalnica, ki je do-n■■ovala mnogo let nasproti Kazini v Souvanovi hiši. »Čitalnica naša — ko stena stoii. ie varna od strele nasprotnih oči«, ie pel o nji Miroslav Vilhar • Citiral po »Novicah* 1849 str. 39. di gimnazija. Pod vodstvom abbeja Gruberja se je znova sezidalo to poslopje kot Reduta. Pod njeno streho so bile še nekaj časa: gimnazija, normalka in anatomijski zavod. Gimnazija se je preselila s šolskim letom 1790—1791 na sedanji Vodnikov trg, kier je dobila zavetje tudi normalka. Dvorana v Reduti je bila leta 1786. popravljena. Deželni stanovi so šteli zanjo 7000 g!d. Kakor kaže naša slika, je bila prelestno opravljena; imponirali sta zlasti krasni karijatidi, noseči galerijo. Reduto so v zadregi zaradi učnih prostorov in glede na to. da se .ie z maskeradami motila , pred pustom šentjakobska služba božja, hoteli premestiti v nekdanji frančiškanski samostan: a so opustili to namero in premestili tja šole. Reduta ie bila namenjena zabavi, zlasti plesom. Plesni red iz leta 1775. je določeval, kako nai se vedejo posetniki j plesov. V redutno dvorano je bil dovo- j ljen vstoo vsem. razen livriranih po- ! strežnikov, in sicer s preobleko ali brez i nje, toda le z eno samo krinko ali zna- ; kom. Nihče ni smel priti na ples z ostrogami ali s puško, razen stražnih častni-kov in plesnih komisarjev, ki jim je bito ' nadzorovati ples in paziti na red. Pre- i povedano je bilo hrumenje in nedostojno ! vedenje. Leta 1792. je posečalo poprek vsak * Prešeren je rabil francosko: redut. certe (Fflharmoničnega društva. Glasbene Matice). Tu je zboroval do potresa kranjski deželni zbor; tedaj je bila vsakikrat razpeta železna veriga med Reduto in Stiškim dvorcem, da niso vozovi motili zborovanja. V redutni dvorani so se vršili srditi besedni boji med slovenskimi in nemškutarskimi poslanci. Nepozabni ostanejo trenutki, prebiti na ondotni galeriji, odkoder smo burno pritrjevali našim prvoboriteljem, a se razsrjeni zgražali nad govori poslanca Dežmana in njegovih tovarišev. Potres je leta 1895. hudo poškodoval Reduto. V novem, krasnem poslopju, ki ga je sezidalo mesto, se je otvorila dne 1. oktobra 1901 slovenka dekliška šola, ki .ie bila že prej 20 let v stari Re-duti. 3. Kolizej Kolos — velikan! Koliseum, velikansko zgradbo, obsegajočo 6 velikih dvoran in 126 sob. je zgradil graški stavbenik Ivan Benedikt Winhalm. Prešeren je v »Nebeški procesiji« sodil, da bo Ko-liseum zlasti nevaren služkinjam; duhovito je, obrnivši vrsto nazaj, razvrstil zloge: Koliseum pot k nebesom bo zazidal krščencam. Tri tam bo se um s kolesom, nova Sodoma bo tam. »Novice« (1845, 76) so veselo pozdravile Koliseum v predalčku »Urno, kaj je novega?«: Koliseum v Ljubljani so konec pretečenega mesca (aprila^ začeh zidati. G. Withalm iz Gradca nam bo to veliko lrišo napravil, ktera bo več namenov imela. Pervi namen je, da bo kasarna v nji kjer bodo tisti vojaki prebivali, kterim morajo mestni hišni gospodarji stanišče dajati; razun kasarne bo v sredi tega poslopja velik prostor za gledišče. Kar je pa nam pri ti napravi všeč, je, da bo Ljubljansko mesto poslopje dobilo, kakoršnega smo v taki velikosti in lepoti do zdaj še pogreševa-li. Ta hiša bo v jami poleg »Najbelta« stala. Ko so dne 31. aprila 1845. popoldne slovesno vzidavali temeljne kamene, jc kipel šampanjec, so pokali »štuki« in je godba igrala. Gledalcev je bilo brez števila. Pravo veselišče Ljubljančanov naj bi postal Koliseum; tako namero je gojil Withalm. Iz Italije je pozval slikarja Otavija Codecasa. da bi slikal veliko jezdarnico. Umetnemu vrtnarju je da: nalog, da obda novo zgradbo s prijetnimi nasadi. V Koliseja se je otvorila velika pivarna s kavarno in pekarna, iz katere sc je dobival najlepši in najboljši kruh . stanovsko gledališče na Kongresnem trgu. Po fotografiji iz l. 1870 4. Staro gledališče »Sezidalo se bo gledišče, ko se leto pomladi« — to prerokovanje Prešernovo v »Nebeški procesiji« se ni hotelo izvršiti. Pomlad je hitela za pomladjo, a novega gledališča ni videla Ljubljana; vzrastlo .ie šele leta 1892., potem ko je ponoči 17. februarja 1887. pogorelo staro gledališče, ki je bilo po Prešernovem poročilu »revno, v njem le smrad, tesna in mraz«. Na stavbišču starega gledališča se je širila poprej prostorna deželna jezdarni-ca, znana iz drja Tavčarja povesti »Janez Solnce«. Deželni stavbenik Lovro Proger jo je v šestih mesecih preobrazil v g!eda!išee leta 1765. Bilo je skromno nje, da je eden izmed najgotovejših in najpotrebnejših pripomočkov za po-vzdigo domačega jezika ta, da ga spravimo v pesmih aii v govoru v gledališče (N. 1848). Tedaj porojeno Slovensko društvo je jelo prirejati igre in bese--de: njegovo delovanje je bilo blagu-slovljeno. Zal, da je izpodletela osnovi Gledališkega društva. Nemec je oblastno gospodoval v deželnem gledališču; zaman je trkal Slovenec na gledališk s vrata. Slovenska Talija se je morala izza leta 1S61. zadovoljiti s čitalničnim odrom. Šele Dramatično društvo, ustanovljeno leta LS67., je doseglo, da sj se smele vršiti slovenske predstave vsak mesec enkrat. Navdušen :e si Staro strelišče Po fotografiji iz l. 1926. poslopje s preprosto zunanjostjo. Leta 1846. se je na troške deželnih stanov izvršila prezidava in prenovitev gledališča. Leta 1859. so mu pristavili pri vhodu podstrešek. sloneči na kamenitih stebrih z lepimi glavicami. Znotraj se je dvigalo v 4 nadstropja; imelo je tri vrste lož (69) m galerijo; v parterju ie bilo 112 sedežev in 8 klopi. Prostor .ie nudilo 900 do 1000 osebam. Vrli loka med parterjem in odrom je šla nekdaj prozorna ura. Na desni iti levi vhoda sta bila izprva nameščeni kavarna in bilard. Staro gledališče, na katerega mestu stoji izza leta 1891. filharmonija (Kino Matica), ie bila zibelka slovenske drame in opere; zato mu je ohranjen v zgodovini slovenske prosvete neminljiv spomin. Nemška igra in italijanska opera sta kraljevali v njem. »Tema« je bila; a šinil jc prvi slovenski žarek. Ko se včasih ni nihče nadejal, poroča Kopitar. da se bo pela slovenska pesem med laškimi, je začel pevec ali pevKa sredi spevoigre popevati domačo pesmico, ki jo ie zložil Zois, in v parterju in ložah ic zadonel vesel hrun in ploskanje. di ni meči noni«ati Tako :e bl- venskega občinstva je rastlo; »mraz« . -izginil in tuja »tema- se je čezdalje boi: umikala >luči«. Ipak slovenščina v starem gledališču še ni bila gospodarica. Zagospodovala je v novem od tcd-';. ko so si Nemci postavili svoje gleda! -šče, ki pa je sedaj tudi naše (A. Trste-njak. Slov. gledališče). 5. Strelišče Za Gradom v ulici, ki ji je dalo ro strelišče ime. se dviga - ogromna stavba, noseča na visokem pročelju napis »Ljudski dom«; prejšnji se jc glasii: »Biirgerliche Schiesstatte«. Stari ljubljanski govorici ie bila beseda »strelišče« neznana; tekali so »šištat« aii lo »širštat«. Ljubljančani so se žc od nekdaj i vadili v streljanju. Star letopis poroča, da je bilo dne 14. juliia 1562. tekmova no streljanje v LJubljani »in der \Ven-den statt« ples. Vstopiti sme vsak, kdor je ■jstojno oblečen, razen mask in livre-7v Natančneje obvestilo na lepaku, /a ples dne 16. oktobra 1836. je znašala •stopnina 40 krajcarjev. Vabilo nagrabi da se trajno poskrbi za popolno Osvetljavo z voščenimi svečami, za ;Voro sestavljen orkester in izvrstno wstrcžbo. V zgodovini starega strelišča je va-ien 27. dan junija 1845., ko se je tarnaj slavila 251etnica županovanja Iva-.j Se p. Hradeckega. Čestitko mu je :0žil Prešeren, a sovo ril jo je dr. Lov-p Toman. "V streliški dvorani so do pred 60 leti •jzdeijevali jako slovesno konec šol-leta premije najboljšim gimnazijam dijakom. Po ooustitvi strelskih vaj ie mnogo let sitila ubožne sloje »Ljudska kuhi-na starem strelišču. Staroslav. Dopisi JE2ICA. Naš Sokol le imel 4. februarja v svoji telovadnici znamenito društveno slavje. Sprejel je na svečan način 8 na-raščajnikov k članskemu oddelku, kl je s tem narastel na lepo vrsto 15 rednih telovadcev. Na te naraščajnike sme biti Sokol posebno ponosen, sai sodelujejo pri njem večinoma vsi prav od prvih let Uspeh te njihorve vztrajnosti smo videli na neštetih prireditvah in vemo, da v bodoče še po-mnoiže svoje zanimanje za sok. cilje. Zato smemo upati, da bo Imela Jezica prav kmalu svoje najboljše telovadce samo v sokolski!) vrstah. Sploh opažamo zadnja leta, da goji na Ježici samo Sokol telovadbo zdržema in dovolj resno. Zadnji dve telovadni akademiji v Sokolskem in Orlovskem dom-j sta to prav očividno potrdili Za naše prilike naravnost prelepi Sokolovi uspehi naj bodre zlasti mlad:no k še lačjemu sodelovanju s Sokolom, dovolj pa naj opo-zore nas najprej in v prvi vrsti one, ki so doma Iz naprednih hiš, pa zahajajo v ta- bor nasprotnika. Starši, zdaj ni več izgovora, zdaj Imamo naprednjaki svoj dom! MENGEŠ. Sokolsko društvo v Mengšu priredi v nedelj0 dne 14 .februarja v salonu brata Funtka svojo peto maškerado. Zanimanje za prireditev Je veliko. Lepe in dostojne maske dobrodošle. KAMNIK. Sokol v Kamniku opozarja na svojo maškerado, ki se bo vrilla dne 13. februarja ob pol 9. zvečer v vseh prostorih društvenega doma v Kamniku. Prijavljenih Je že veliko število lepih in originalnih mask. Za zunanje posetnike ugodna železniška zveza. Prireditev je edina te vrste letos v Kamniku ter se priporoča odbor za številni obisk. RIBNICA. Plesna šola tukajšnjega Sokola ie v nedeljo 7. februarja v salonu hotela Arko zaključila plesne vaje z običajnim plesnim venčkom. Predsednik plesne šole g. Mrovlje se ie zahvalil pokroviteljici gospe] dr. Schiffrerjevi in s. Ančikovl za sodelovanje: pTvi ie bil Izročen šopek, drugi pa darilo. Plesnemu učitelju br. Mrov-Ijetu so plesalci ln plesalke poklonili spominsko darilo. Najlepša prireditev v ure ti- paš tu bo brezdvomno sokolska maškerada »Na obali« dne 14. februarja. Zveze zelo ugodne. Zdravo 1 LITIJA. Na pustno scboto dne 1& februarja priredi SokoJ svojo običajno »Veliko maškerado«. Vstopnina 10 Din. Pričetek ob 20. uri. Zbirališče mask od 19. ure dalje v gostilni »Mešek«, od tam skupni pohod v Sokolski dom. Po demaskiranju »velika tajnost«, kot posebna velezanimiva točka večera. Naj nihče ne zamudi prilike, — Vsi Iskreno vabljeni! Odbor. LOCE. Dne 26. Januarja je imela krajevna organizacija Sam. dem. stranke za Loče, Ziče in okolico svoj letni občni zbor. Izvoljeni so bili sledeči gg.: J. Kržač iz Loč, predsednik; Jože Gosak, pos. iz Zič, podpredsednik; Ivo Šalamun, priv. uradnik na Zbelovem, blagajnik; A. Pirjevec iz Loč, tajnik. Udeležba je bila povoljna. Pristopilo Je tudi 6 novih članov. Udeležili smo se v večjem številu Pribičevičevega Impozant-nega shoda v Celju. Vidi se, da organizacija pridobiva ugled med ljudstvom, ker so bili med nanovo vstopivšiml člani pristaši drugih strank. POLJČANE. Gospa Thea Suppanz iz Ma. ribora je naklonila »ičtalnici« znesek Din 200. Hvala lepal Posnemajte! Odbor. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo Je vprizorilo v nedeljo 7. t m. cb po-voljni udeležbi občinstva ljudsko igro »Deseti brat«. Na pustni torek cb 17. uri se bo vršila v društvenem domu domača zabava s plesom in maškerado. Vabimo V obilni udeležbi SV. KRIŽ PRI ROGAŠKI SLATINI. Dne 15. t. m. se bo vršila v farni cerkvi pri Sv. Križu redka slavnost, biserna poroka zakoncev Valentina in Marije Cverlin od Sv. Eme. Jubilant ima 88, njegova družica pa 77 let Coa sta sorodnika dobro znane Ogrtzkove in Zurmanove rodbine. r-1 Erna Poropatova roj. Bratuša Jožko Poropat L. poročena Ljubljana 9. II. 1926. Beograd -O Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 ■ —, Najmanjši znesek Din 10*--. lestaa Orjuna tirastnik-Dol ;eJ| 7 eoboto dne 13. t. \b ti. uri zvečer v tco-rusiik prustorili g. Ruša maškerado. Kdor b« - steno zabavati, aaj iiiuudi prilik«. 3811 »odolicirsko pcdp. društvo iuteke garniiije priredi ...'.-..io Oa« IS. februarja i. ob 20. uri v prostorih im-kega »Nar. doma* podoiicirski ples ' ebiliii adeleibi prireditve , vabijo vsi bivSl dt ti. iloiicirji, rezervni in vpo-., rl oficirji, uredništvo .jugo cenjeno občiufetvo. -r je čisti dobijek prireje ..amenjec samo za ■frodelro namene, se pred-iis hvaležno tpreejmajo. iMflisa za osebo 15 Din. 3302 Zveza šoferjev jrenii«, vabi svoje Staja ; rijateijd na zabavni družabni večer ga 'v>;ire354 Tapetniški vajenec se sprejme pri tapetniku Avgnrtu Pavle. Ljubljana. Vegova ulica 10. 3332 Fotograf, pomočnik vešč in zanesljiv, popolnoma samostojen, se išče. — Ponudb** z referencami na ateljo V. Vlašič, Maribor. 3324 Prodajalka Špecerijske stroke z večletno prakso in dobrimi priporočili te eprejme. Popolna oskrba v hiši. Ponudbe pod « Pro dajalka 1926» na apravo »Jutra». S30G Uradnik z* pisarniška dela in ekla-ki poloii kavcijo od zneska SO.OOO Din dalje, se sprejme pod ugodnimi po- ■•"i v Sokol. domu. ! poji. Pismene ponudbe pod •in^i. bajna. Vino iz- žilro »Eksistenca* na ua upr. »Jutra* £420 Pisarniški vodja z večletno trgovsko prakso, samostojen, reren, se sprejme za tehnično podjetje. Ponudbe na unravo »Jutra* pod tifro »Zahteva plače*. 3454 Dve va?enki prešivalki, iščemo za takojšen rartop. Javiti se je pri M. Novak & Comp., Gosposka ulica IG, tu. 3472 Sedlarski pomočrfk vešč pri vozovih in pleskanju, se išče. Lahko dobi turli delavnico v zakup ali jo kuT«i. Naslov pove upr. »Jutra*. 3292 Potnika sprejme trgovina vina. — Prv» mesece plača le provizij. Nastop takoj. Ponudbe r.a upravo j • parna rulksnizacija P Bkafai v Ljubljani Rimska testa ti 270 Pekarja se vzame v naj« m ali se kupi hiša s pekariju. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »Pekarija 2032«. 3397 Lepcsa sena polsladkega, ima vefi vagonov naprodaj po jako nizki ceni Franc Mastnakj Sv. Jurij ob južai železnici 8277 LIs-cc, kune, vidre zajce itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah P. Semko. Ljubljana, Turjaški tr s it. L 42 Fotografski aparat najnovejšega sistema, dobro ohranjen, kupi F. Ga-bri.ieičič, l.jnbljana, Kar-lovška cesta 4. 3363 Dobro sesa!ko (Drut-kptimpe) za preizkušanje parnh kotlov, kupi Frančiška Rozman, Stcžice St. 50. 3425 Steklenice od kisle vode se kupijo T večji množini in tudi posamezni komadi. Kje, pove uprava »Jutra*. 3105 Prazne sode ca Jtganje, ca 1000 litrov ln male do 60 litrov kupim Cenjene ponndbe s navedbo cene in itevila sodov poslati na naslov: A. Roječ, Stična. S403 Tračno žago (Bandslge), cirkularko In žago cytinder kupim. Ponndbe i najnižjo ceno na naslov: Jurij Gosar, pos. v Stari Loki 8, p. Skofja Loka. S185 Kupim vilo na Mirju aH pod Rožnikom — brez posredovalcev. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Vila 1942*. 3278 Stavbno parcelo v Krakovskem predmestja kupim. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Parcela 600«. 3274 Stavbo primemo za tvorniško podjetje iščemo v najem ali nakup v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro «Tovarna» na »Propaganda*, reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova nI. 7/II 8364 mo na prometnem kraju pri cesti proda Marija Boh, Trbovlje L 8407 Posestvo v Bavinski dolini, a vodno močjo, v bližini rudnika proda Marija Boh, Trbovlje L 3408 2 lepi hiši na periferiji Ljubljane naprodaj (posamezno ali skupaj). Ponudbe na upavo »Jutra* pod fiiiro »Periferija 2079*. 8459 Enonadstropna h"ša tri' tanovanjska. ob tramvajski postaji, naprodaj za 75.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Bližnja periferija*. 3452 R!ša f velikim vitom, pripravna za razno obrt v Bohoričevi ulici se zamenja ali proda. 3436 Novorzgrafena hiša enonadstropna, t velikim vrtom, r.a prometnem kraju tik Ljubljane, primerna za večjo obrt, tovarno, zavetišče, sanatorij itd. se takoj proda. Plačilni pogoji zelo UTOdni, tudi na obroke. Naslov pove upr, »Jutra*. 842G Iščem 2 sobi ▼ centru mesta od 1. marca, in sicer 1 za pisarno, 1 pa sa stanovanje za dve osebi, ako mogoče tudi s hrano za 2 osebi. Cenjene ponudbe z označbo cene na upr. »Jutra» pod šifro «2 sobi S. b.» S338 Opremljena soba blizu pošte se odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi «Jutra». 3440 Opremljena soba lepa, se odda samo solidnemu gospodu. Kje, pove uprava »Jutra*. 3443 Stanovanje dobi, kdor odkupi istotam pohištvo. Naslov so izve v trafiki pri sv. Petra cerkvi 8446 Čedno sobo solnčno, « elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom iščem proti dobri najemnini pri rodbini, ki oddaja samo eno sobo. Ponudbe pod »Mirni dom 2081» na upravo «Jutra». S473 Za 3 mesece naprej plačam najemnino, če dobim mirno, solnčno sobo, najraje v kaki vili na Mirju, cesti na Rožnik ali v bližini. Ponudbe na upr. »Jutra» pod »Solnce*. 8474 Soba moderno opremljena, nasproti sodišča, se odda v najem boljšemu gospodu. Nčaslov pove upr. »Jutra*. 8476 Opremljena soba lepa ln solnčna, v bližini glavnega kolodvora, se odda zakoncema brez otrok Naslov pov« upr. »Jutra* S447 Priklopni voz (Bclwacren) dobro ohranjen, ki pristoja za vozi1 o B S. A. 3^ HP (499 kem) kupim — Ponudbe na naelov: M. Rakusch, Celje. 8082 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Dobro ohranjen* ca up*. »Jutra*. 8415 Moško kolo kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dobre kolo*. 8441 Brzojavne droge borove, nekaj tisoč komadov od 7—13 m dolge, kupim proti takojšnji dobavi. Naslor pov« upr. »Jutra* 8485 Trgovina meš. blaga sredi mesta pri cerkvi, s stanovanjem. se ugodno da v najem, event. proda. Naslov pov« upr. »jutra* 8409 Lepa trgovina obstoječa nad 100 let, na prometnem kraju Ljubi ja-ne, se proda z vsem bla- fora in opravo. Le resnim upcem daje informacije oglasni zavod Kopitar v Ljubljani, Čopova ul. 21(111 8393 Manjši lokal na leepm kraju v mestu, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 8457 Iščem stanovanje 2—3 »ob s kuhinjo. Cena postranska stvar. Ponudbe na uor. »Jutra» pod šifro »A. £.» 8313 Lepo, prazno sobo solnčno, s hrano, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe z navedbo cene pod »Zanesljiva plačnika* na upravo »Jutra*. 8338 2 opremljeni sobi ▼ novi vili v mestu se takoj oddasta. Naslov pove uprava »Jutra*. 8276 Sobo lepo opremljeno, « strogo separiranim vhodom, B&« gospod v sredini mesta. — Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod iilro »Sredina me6ta». $421 Brezplačno preple-skam in preslikam stanovanj« onemu, kdor mi preskrbi stanovanje 1 sobe in kuhinje, najraje v fiiški Ponudbe poslati na B. F., Zgornja Slika 65. 8394 Opremljena soba v centrumu z vso oskrbo se takoj odda. Kje, pove uprava «Jutra». 8455 Opremljena sobica se takoj odda. Naslov v upravi »Jutra*. 3418 Opremljeno sobo išče mlad. soliden gospod Cenjene ponudbe pod »Dom samca* na upravo «Jutra». 8069 Trgovski zastopnik ki zastopa v Ljubljani več prvovrstnih tovarn, i S č e v&ied obilega posla sodelujočega družabnika (co) s kapitalom od 75—100.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe na poštni predal 122, Ljubljana. 82G4 Posodim 35.000—40.000 Din na hišo ali posestvo. Vdove s 3 otroci niso izključene. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Dosti denarja*. 8449 Resnega znanja radi večernih sprehodov iele tri vesele, samostojne gospodične s enakimi gospodi. Noanonimne dopise pod šifro »Ana, Djana in Jana* na upravo »Jutra*. 8414 Mlad gospod Ieli resnega znanja s popolnoma samostojno, mlado m bujnoraslo devojko. — Dopise na upravo «Jutra» pod značko »Pomlad 1876» 3391 Ločena žena po višjem državnem uradniku, a premoženjem, išče znanja z inteligentnim gospodom srednjih let. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Eleonora*. 3447 Intel, blondinka mlajša, simpatična, dobro situirana. Išč« v svrho duševnega razvedrila naobra-lenega gospoda 80—40 let starega. Ponudbe na upr. »Jutra* pod iifro »Pomoč pri ločitvi*. 8466 Rad bi spoznal gospod uglednega, akademičnega poklica mlado, stasito gospodično, trdnega značaja in globoke srčne kulture, najraje z dežele. Sorodniki so prošeni za posredovanje. Ol-rovore prosim na unravo »Jutra* pod &fr6 tJimd f«toia». 1490 Moj možiček Neizmerno se veselim svidenja! Si zdrav? Živa še, a malo, ker me preveč mu-čiS. Vroče poljube Tvoja zvesta! 8462 Dva akademika želita dopisovati z dvema gospodičnama (od 16—19 leta). — Dopise na upravo «Jutra» pod iifro »Janko in Joško». 3439 Hrano iščeta 2 osebi v boljši hiši v bH-Sini glavnega kolodvora. Cenjeno ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Hrana* 8335 Prepisi na stroj in prevodi iz srbohrvatskega in nemškega se preskrbe. Dopise pod »Prepisi in prevodi* na upravo »Jutra*. 8266 Gospod 40 let star, trgovec In večji hišni posestnik želi vsled ženitve znanja z gospodično ali vdovo, tudi s enim otrokom. Starost do 82 let z nekaj premoženja. Samo resne ponudbe s sliko pod »Treznost 2039» na upravo »Jura». Tajnost in povrnitev slike zajamčena. 8413 Inteligenten gospod srednjih let bi se rad poročil z gospodično ali vdovo s 1 ali 2 otrokoma, ki ima malo premoženje ali lastno hišico. Slike se naprošajo, tajnost obojestranska. Ponudbo pod značko »Resnost* na upr. »Jutra*. £443 Višji drž, uradnik samec, srednje starosti in srednje postave, soliden, plemenitega srca, lepe zunanjosti, izvrsten družabnik, z lastnim večjim premoženjem, ieli resnega znanja v svrho ženitve z njemu primerno gospico. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Planine*. Tajnost zajamčena. 8460 Klavir zelo dobro ohranjen, dober glas, radi razmer se ceno proda. Naslov pov« uprava »Jutra*. 3182 Pianino ali kratek klavir, dobro ohranjen, ee kupi Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Takoj 2072». £451 Mladi volčji psi pristne pasme se oddajo. Vilsonia, Bled 2. 8333 Pes volčje pasme star 14 mesecev, izvrsten Čuvaj, se proda. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Volčjak it. 77*. 8267 Zlata zapestnica se je izgubila v nedeljo od državnega kolodvora do glavne pošte. Poštenega najditelja prosimo, da jo vrne proti nagradi. — Naslov pove upr. »Jutra* Modni listi za krojače in šivilje s slovenskim poukom in veliko siiko, polletno 120 Din. — Krojna šola Stari trg 19/1. 1. mar<*a nov krojni tečaj za šivilje. 334S Radio-kllnika Rabljene radio aparate vseh sistemov, vsakovrstne sestavne dele, slušala, akumulatorje, kupujemo in prodajamo po ugodnih ce-nah. Sprejemamo v popravilo aparate in posamezne dele. Šelenburgova al. 7/1. 8465 Export — Import Trgovinski časopis Com-mercio Italo - Jugoslavo — Viale XX Settembre 65, objavlja naslove uvoznih tn izvoznih tvrdk, kakor tudi ponudbe in povpraševanja po robi vsakršne branže. — Oglasna pristojbina za objavo 8 lire. 2932 Več mask posodi Lina Kuclar, Tr» žaska cesta 11/11, levo. S470 K0TLARJE in dva vajenca sprejme kotlar Ivan Kapelj Ljubljana, Šiška, Aliaževa cesta. Polenovbo namočeno marlnade vseb vrst po konkurenčnih cenah merske In sladkovodne ribe dobite vsak dan v gne-cijalni trgovini „R1BA* Gradišče št. 7. Ljubljana. JAMA. Stara, dobro uvedena trgovina z železnino v velikem mestu Slovenije je na proda]. Vprašanja pod .Zlata jama® na upravo »Jutra". Msnje sreči! loterije JSS nepreklicno 1. marca 1926. Dobitki po Din 51.000, 25.000, 10 000, SOČO, 1.000 v gotovini in še razni drugi. Srečke se naročajo pri Jugoslovenskem sokolskem sadežu v Ljubljani (Narodni dom) pri vseh v JSS včlanjenih društvih in po raznih trgovinah in trafikah. Kuoujte srečke! Ne odbijajte sreče! Učinkov.ta obramba in lek zoper grlobol, hripa-vost, prehlad, nahod, akutne in kronične bron-(lite, katarje, hripo, influ-enco, naduho in zasoplost so razkužilne pastilje Neizogiben pogoj: Zahtevajte strogo v vseh lekarnah in drogerijah izvirne pastilje Samo v škatljicah z napisom VALDA 1 Kissrffli, ta;W, retaU In mM miti W in raCanslta shc;e. Barve, matrice in spec. papir za razmnoževanje" Burmi trakovi Plco iri Braco ter ogljeni cap r L. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica št 6. Telefon it JS0. II -11 a Telelos It nO, »..«««»«»t«»»♦♦»«*»<«*******»»»«»♦»>»« // velesejem 1926 // Splošni velesa em od 28. februarja do 6. marca Ž mobilija, reklama, knjige, čevlji in usnje, tobak, umetnine i. t d. Ltd. Tehnični velesejem od 2S. februarja do 10. marca elektrotehnika, železo, stroji vseh vrst L t d. L t d Tekstilni velesefem od 28. februarja do 4. marca Baze tava umetne svile od 28. februarja do 10. marca s Brezplačni vizum p 33 1 2° a Dopusta na železnicah v Nemčiji s Pojasnila daje častno zastopstvo STISJ M DRUGI, UU3USHA, 0UKDJSK0 CESTA 1 b — TELEFON 925 \ Sax Rohmer: 41 Rčeči četektiu — Policija! Policija! je zakrakal krokar. — Molči, ga je nahrulil Kerry. Dajte zverino spat! — Prav rad, je vljudno zamrmral Sin Sin Wa. Dvignil je roko do rame in krokar je iz nje splezal na prste. — Pridi, Tling-a-Ling, je dejal Sin Sin Wa svoji domači živali. Greš spat. Krokar je skočil s Kitajčeve roke in stopil v omaro. — Tako, lepo! je zamrmral Sin Sin Wa in zaprl omaro. Nato je sedel na klop poleg omare, položil roke na kolena in se smehljal. Kerry je počasi žvečil svoj gumi in tiho opazoval Kitajca, slednjič pa je dejal: — Stražnik Bryce, ali veste, da je tole Sin Sin Wa, posestnik te hiše? — Da gospod, je odvrnil Bryce. — Ali ste ga že kdaj preje videli? — Da, parkrat. — Parkrat? Lepo. Ali ste že kdaj bili v tej sobi? Stražniku je postalo to izpraševanje neprijetno, ko je pa videl, kako divje gleda rdeči detektiv, je priznal: — Da gospod, včasih. Kake pol urice v mrzli zimski noči, da sem se pogrel. — Gospodje so mi vedno dobro došli, je zamrmral Sin Sin Wa. Kerry ni zmaknil svojega ostrega pogleda od stražnikovega obraza, ko mu je dejal: — Sedaj, dragi moj, vas vprašam pa nekaj drugega. Nočem vas ničesar spraševati o toplih in mrzlih nočeh... vsi smo pač ljudje. Toda — ali ste kdaj kaj sumljivega videli, slišali ali duhali v tej hiši? — Nikoli, je resno odgovoril stražnik. — Ali ste kdaj opazili katerokoli stvar, iz katere bi bili mogli spoznati, da Sin Sin Wan nekaj skriva v prvem nadstropju? — Nikoli. Nikdar ni prišla kaka pritožba zoper njega. — Vse v redu, je spet zamrmral Sin Sin Wa. Kerry je še par trenutkov ostro gledal stražnika, potem se pa naenkrat obrnil proti Kitajcu in mu dejal: — Vašo ženo hočem videti! Sem ž njo! Sin Sin Wa je obupno udaril z rokami na svoja kolena. — Ona zelo hudobna ženska! Ona se ne preživlja pošteno. — Kaj kvasiš! ga je nahrulil Kerry, sem ž njo! — Moje žene ni tukaj, je dejal Sin Sin Wa in razprostrl roke. Kerry je stopil korak naprej. — Sem ž njo, ali pa... Potegnil je okove iz žepa svojega plašča. — Žalostno, je zamrmral Sin Sin Wa, če mora človek trpeti za svojo hudobno ženo, in pomolil je Kerryju svoje roke, da ga uklene. Kerry je divje grizel svoj gumi in postrani pogledal stražnika, — Ali ste kdaj videli njegovo ženo? je vprašal, — Ne, sploh nisem vedel, da je oženjen. — Ona je hudobna ženska, je znova zamrmral Sin Sin Wa. — Zadnjič vas vprašam, je dejal Kerry in stopil še korak naprej, tako, da njegov nos ni bil več kot pet oddaljen od Kitajčevega. Kje je gospa Sin? — Ušla je. je žalostno odgovoril Kitajec. Zelo hudobna ženska. Tatica. Ukradla vse moje dolarje. — A? Kerry je zmigal z ramami in zarožljal z okovi, Kitajec pa je nadaljeval: — Sin Sin Wa šef hiše, žena vzela dolarje, in — pff! Dvignil je roko in pri tem pihnil v zrak. V Kerryjevih očeh se je v tem trenutku pokazala divja, onemogla jeza. Slednjič je dejal: — Bryce, vi se ne ganete od tu, jaz bom medtem preiskal hišo. — Prav, gospod. Kerry se je nato zopet obrnil h Kitajcu: — A'i je kdo v prvem nadstropju? je vprašal. — Nihče. Sin Sin Wa je sam s svojim dobrim Duhom. Kerry je spravil okove v žep in privlekel iz njega električno svetiljko. Kitajca sploh ni pogledal, temveč je šel po ozkem hodniku do stopnic in začel po njih stopati navzgor. V prvem nadstropju je prišel v ropotarnico polno stare šare. Ko je ob zidu zapazil veliko omaro, je zmagoslavno vzkliknil. Stopal je po zaprašenih tleh preko polomljenih stolov, razbite posode in starih oblek do omare in jo odprl. V omari je visela različna obleka ln klobuki. Kerry je kratkomalo vse zmetal na tla. Ko je bila omara prazna, je stopil vanjo in začel trkati na njeno zadnjo steno. Oči so mu veselo-divje žarele in tako krepko je grizel gumi, ki ga je imel v ustih, da so se mu mišice na obrazu kar napenjale. — če nikoli nisem šel z glavo skozi zid, je dejal, bom pa to pot. Trkal je na vseh straneh, zgoraj in spodaj s svojimi krepkimi prsti in s svojo palico, toda zid za omaro je bil ravno tako nepro-doren, kakor povsod drugod. Kerry je naglo pregledal vso sobo, potem pa je vstopil še v sosedno, ki je, kot je spoznal, morala služiti za spalnico. Toda ta je ležala proti dvorišču in se ni dotikala zidu sosedne hiše. V obeh sobah so bila okna zaprta. Kerry si jih je bližje ogledal in je spoznal, da jih že zelo dolgo ni nihče odprl. V sobi, v kateri je stala omara, so bile celo zunanje oknice tudi zaprte. Vkljub temu je pa Kerry duhal, da diši v sobi po megli. Vrnil se je po stopnicah v spodnji prostor. Ugasnil je svojo žepno svetiljko, se široko razkoračil in opazoval Kitajca. Ta se je še vedno prijazno smehljal, držal svoie rumene roke na kolenih in nepremično sedel na klopi. Stražnik Bryce je sedel za mizo. Ko je Kerry rezko vstopil, je vstal. Kerry je rezko dejal Kitajcu: — Med to hišo in sosednjo so vrata. Moja informacija je točna. Dal mi jo je nekdo, ki je večkrat šel skozi ta vrata. — Prokleti lažnjjvec! je zamrmral Sin Sin Wa. — Kaj? je zakričal Kerry, kaj ste rekli, vi rumena opica? Stisnil je pesti in stopil korak naprej. — Velika laž! je razlagal nepremični Sin Sin \Va. Zelo hudobni možak je povedal to laž, da škodi ubogemu Kitajcu. V tišini, ki je sledila tem besedam, je bilo mogoče čuti, kako je Kerry grizel svoj gumi. Nato se je nenadoma obrnil proti stražniku. — Iditi in pripeljite dva stražnika s seboj, je zapovedal. Bomo že našli pot. — Dobro, gospod! Bryce je stopil k vratom in na obrazu se mu je kar poznalo, kako mu je odleglo. Odprl je vrata. Megla zunaj je bila gosta kot rumena zavesa. — Oho, je dejal Bryce, to bo pa že nekaj časa trajalo. — Vrnite se čim hitreje, pa glejte, da se ne boste obirali na potu! Občina Zdravilišče Rogaška Slatina razpisuje službo Nastop službe dne 1. marca 1926. Plača po dogovoru. Prošnje z dokazili o sposobnosti in o dosedanjem službovanju naj se v ože pri županstvu zdravilišča Rogaška Slatina do dne 25. februarja 1926. Župan: A. Hvaleč 1. r. NA JB OLJI iEli ZA KURJE OČI SMRT ZUDENMA' Zahtevajte samo orig nalni „Smr£ žulje* vima"! U apotekama in drogeriiama 1 zavoj 10 Dinara. LABORATORIJA LAMECO, Beograd. Kondina 11, 61-a Specifalna mehanična delavnica Z3 popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzoicu. Tehnična znamenja. LUB EIiaM. Ljubljana, Selenburgova ulica 6. ^ Telefon št. 080. Telefon St. 980. irafKsniiigDKHiimiiiHntaimtniimumiaHmiuumH Elektrarna na Dolu, r. z. z o. z. razpisuje s tem zmanjševalno dražbo igradbe elektrovoda za razsvetljavo vasi Dol pri Hrastniku. Podatki, načrti in podrobnosti so na razpolago pri načelniku zadruge v pisarnr »Hranilnice in posojilnice na Dolu" štev. 6. Ponudbe je vposlati najdalje do 28. februarja 1926. Načelstvo elektrarne si pridrži pravico oddati napeljavo omrežja ne glede na višino ponudbe. Anion Gnus, načelnik. oioaoioBoioaoBoioioiaioBoioaa> En velik ali dva mala za skladišče iščemo na Valvazorjevem trgu ali njega neposredni bližini. Vhod direkten. Tla tudi beton. Prilično svetio. Ponudbe na M. Novak & Goni?., Gosposka ulica 16. 0HC=>(ICDBCDHC>BCDBCD10«C=>B0B0HC3iC310i0 VAN ZAKOTNIH Sfi Odlikovane Tovarne ižisiiiŽilŽIiižIžžiiž: E. Frette e C, Monza (Italla) ^^^Sj^sssi-s-j za neveste lilij Dobave za hotele, restavracije la zdravilišča || OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU VIA MAZZINI, 30 L. Hiteuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 lzdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih pialie Stari eeinikl st nanovo preoblečen. MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon St. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavi* ljnnir" verande, lesene ograje Ltd. Giadba lesemb mostov, jezov io mlinov. Tovarna furnirja. ♦ Parna Saga. 43* ' ♦ • ♦♦♦♦♦♦»♦»»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•♦•♦♦••♦»»'♦M**«««*«*******«*1 3 E Hipotekama banka Jugoslnvanskih hranilnic v LJubljani TS- u—i (prej Kranjska deželna banka) i——i izvršuje vse bančne posle in transakcija Sprejema vloge na hranilne knjiiiee in tekoči račun proti naj> ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstno kredite In predujme* Nakup In prodaja valu« In devla. Na obroke In posodo fnre »vetovne fabrikate: ETEOrWAY, fObSTEH. BOSEiBOB' FE3, Original ETIKOL itd. dobite let pri Bmzlku-strokovujaku (bivšem učitelju Glasben« Katice) ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3, poleg magistrata. btotam najbogatejša izberi vsakovrstnih godal, mojstrskih violin ln najfinejših strun. Najrevnejša tvrdki Jugoslavije! Ma »■■■■■■■■■■■■■■H BCE3S Ameriški povratniki 'Sče;o v Sloveniji več posestev n deželi, industrijskih podjetij ter v in hiš v mestih. Ponudbe.s ceno in opisom sprejema: Dr. Ivan Čeme, Gospodaiska pisarna Ljubljani. 821 BBnaaaBiiaa«a!»BanaMm»aiojinwKr?s« M«« čJllišeje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času „JUGOGRAF1KA" KL1SARNA F L-JhJiL-JANl, SV. PE1RA NASIP SI. 23. JVaročua sprejema tudi oglasni oaaelek uprave „J'utraPrešernova ulica F P J f, i m p - H ta jTJ t j Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje. I I. 1926 priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširno novelo Franceta Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode cele vrste drugih pisateljev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina znaša za celo leto v Jugoslaviji Din 120-—, za inozemstvo Din 150-—. r3 ES I g h. ! i ■. Naročite ga takoj pri Tisbouni zadrugi u h Prešernima ulica št. 54. Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor (udi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovaniu. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Telefon itev. 16 Ustanovljena 1.1889 Poštni ček 10.333 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska Stedionica) LJUBLJANA, Prešernova ulica. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodiSča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice,