The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVN O ST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JULY 7, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 157 Ponovna grozna najdba razkosanega trupla 14. juli j je bil primeroma varen dan To je tekom zadnjih let že deseti nepojasnjeni u-mor. Po vsej priliki je morilec sadistični blaznež. CLEVELAND, O. — Cleveland je postalo tako rekoč nekako mesto strahu in groze, ko so včeraj spet našli v Cuyahoga reki posamezne kose razkosanega Moškega trupla. To je tekom zadnjih par let že deseti nepojasnjen umor, katere je po vsej Priliki izvršila ena in ista oseba. Grozna najdbo so odkrili u-službenci na nekem mostu preko reke, ki so videli plavati po vodi velik zavitek. V zaboju je kil gornji trup nekega moške-&a> kateremu je bila odrezana glava, roke in noge. Policija in rečne oblasti so uvedle temeljito preiskavo, ki je odkrila še na-daljne kose trupla, toda glave dozdaj še niso našli. Kdo je ta zver v človeku, ki je izvršil že toliko nepojasnjenih umorov, ni znano. Oblasti sodijo, da je po vsej priliki kak blaznež ali kak sadističen nestvor. Doslej so našteli po vsej deželi samo okoli 500 nezgod s smrtnim izidom. Trideset mrtvih v Ohio. Iz policijskih rekordov ter iz rekordov koronerjev je razvidno,, da je bil letošnji 4. julij najvarnejši narodni praznik, kar se tiče poškodb in izgube človeških življenj, kolikor jih je doslej zabeleženih. Tekom trodnevnega proslavljanja dneva neodvisnosti je bilo po vsej deželi okoli 500 nesreč s smrtnim izidom. Skupno število smrtnih nesreč bo zneslo morda 650, ko bodo zabeleženi vsi slučaji tudi onih, ki so pozneje podlegli poškodbam. Največje posamezne tragedije so se pripetile v Texasu in Floridi. Ko se je v Mehiškem zalivu preobrnil neki ribiški čoln, je utonilo pet oseb. V državi Texas pa so bili trije mož- NAGLA POŠTA LEEDS, Anglija. — 6. ju lija. — Na tukajšnji poštni urad je prispela danes poštna dopisnica, ki je potrebovala za svojo pot sedemnajst milj, natančno 35 let. Pošiljatelj dopisnice je bil star šest let, ko je odposlal dopisnico svoji materi dne 12. januarja 1902. Njegova mati je danes mrtva, odpošiljatelj pa je oženjen mož in oče dveh otrok. Morilec pripoveduje o svojem ogabnem zločinu Pravi, da je svoje žrtve zadavil z zanko. — Po izvršenem zločinu je pokleknil k njim in "molil." Ljudožrci pojedli geologa LOS ANGELES, 6^julija. — Albert Dyer, ki je^Sznal posilstvo in umor trea|pnalih deklic, je danes dejal^da je pri-j pravljen, priznati saSa krivega, I ; če dobi v zameno delo v brivni-jetnišnice ter h izbegne ci MOST VZD1HLJAJEV BENETKE, 6. julija. — S svetovno znanega "mostu vzdihljajev" v Benetkah je bila ukradena cela svinčena streha, ki je vsebovala nad dve toni svinca. Tatvino so odkrili, ko je pričela deževnica polzeti v notranjščino, katero si je ogledalo že milijone ameriških turistov. Most vzdihljajev je bil zgrajen leta 1595. To ime je dobil po svoji svinčeni strehi, pod katero so bile ječe, kamor so zapirali zločince. Usoda teh jetnikov je bila strašna, ko je pripekajoče južno sonce razpali-lo svinčeno streho nad njimi. Clevelandske tovarne so včeraj zjutraj pričele z obratom Ves obrat se vrši pod zaščito miličnikov in policije. - Vojaštvu primanjkuje prostora v vojašnici. smrti na vešalih atiflk v celici, j --j kjer zaduše obso|^^ s pli- PARIZ. — Pariška akademi- ; nom. ja znanosti je prejela obvestilo ; 'če se priznam za krivega, j o tragičnem dogodku. Mladi me morejo obsoditi kvečjemu Mim^Kr,!* 7 vo|. i je več ko osem ur na dan.' To-L , , . .... .. . francoski geolog Jaquet je našel v dosmrtno ječo, nakar bi lah- "1UBBUUIU 1I1U L VUJ jJ^^ obratu;je 24 ur na dan Sef tajne policije v Ljenin- v puščavi Mavretaniji žalostno ko opravljal posle brivca v jet- mmi pripravami 1 Truscon inUpson tovarni, smrt. i nišnici," je dejal 32-letni mo- j r kjer so pričeJi z delom tudi v5e_ V AMERIKI SE JE PRIČELO UVAJATI PROTI DELAVSTVU FAŠISTIČNE METODE CLEVELAND, — Včeraj je*--- pričela obratovati v Clevelandu Odkritje Zarote, V ka-Corrigan-McKinney tovarna, ki je last Republic Steel korpora-cije. Na delo je baje prišlo cd 800 do 900 mož, ki delajo nadurno delo, plačano čas in pol, kar teri je mnogo duhovnikov KULT SAMOZVANEGA MENIHA PALERMO, Sicilija, 6. julija. Giuseppe (brat) Di Magio, sa- Učenjak je delal v tistem delu ! rilec, puščave, ki se dotika Atlantske- f Toda okrajni pravdnik Buron ga oceana. V teh krajih žive še J noče o tem ničesar slišati in ljudožrci. Jaquet je zapustil trd- I pravi, da bo zahteval zanj pred je ubiti in šest ranjenih", ko je nJavo Ledrou in bi se v Tidžiku : poroto smrtno kazer|.(. ekplodiral neki oljni vrelec. j priključil karavani, s katero jej V svoji dodatni (in podrob-Več kot tisoč oseb je bilo po- j hotel potovati skozi puščavo. V j nejši izjavi je morilec povedsji, škodovanih z raketami in umet-lTidžik Pa sPloh ni prispel. Dva j kako je po izvršenem zločinu nim ognjem, toda samo štiri o- domačina sta ga zvabila v pu-sebe so na mestu umrle, in si-1 ščavo, tam sta ga ubila in poje-cer ena v Ohio, ena v Rhode Is-|dla. Oba ljudožrca so prijeli pred land ter po ena v Massachu- kratkim ob sudanski meji. setts in v bližini Washingtona, Anglija pravi, da bo Nemčija pustila Italijo na cedilu v slučaju italijansko-an-gleške vojne. HENDAYE, Francija, 6. julija. — Trije lojalistični bomb raj zjutraj ob sedmih, delata začasno samo po osem ur na dan. Sinoči se je naznanilo, da se namerava jutri zjutraj ob sedmih odpreti Steel and Tube tovarno, ki je edina jeklarna v Clevelandu, ki še včeraj ni od- gradu odkril zaroto, ki je stremela za odstranitev vodij komunistične inter-nacionale. Pozdravi pokleknil k svojim prtvam ter j niki gQ bombardirali včeraj prla. pomolil za pokoj njihovih dus.jglavni gtan generala Franca v j Omenjene tovarne so se od-Svojo drugo izpo\jed je mori-; Salamanci ter ubili 50 oseb> iz.|prle pod zaščito 2000 miličnikov, lec v toliko izpremenil, da je, med katerih jih je bila poiovica 384 mestnih policistov in 75 de- svoje žrtve zadavil z motvozom in ne z rokami, kakdr je izprva dejal. Morilec je trepetal in njegove ustne so nervozno podrhtavale, D. C. V Ohio je smrtno ponesrečilo ttiozvani frančiškanski redov-|tekom dvodnevne proslave Dne-nik, je ustanovil ženski kult va neodvisnosti 30 oseb, ki so "Peterih ran." Ko ga je cer- postale žrtev avtmh kohzij, vodena oblast pozvala! naj raz-1 de in "barenja. I^lfe Pusti ta kult, je odvrnil, da ga1 Je bo, "ker mi je sam Bog u- Računi za plin Kazal, naj nadaljujem s svojim i v , , , , delom " V nasem uradu lahko placate .»i Maggio, ki je bivši odvet-iračune za elektriko in plin._ nik. ni hotel sleči kute, ko je bil pozvan, naj to stori Kuta je DVOLIČNOST HITLERJEVE POLITIKE amreč oficijelno oblačilo nje-j 8°vega kulta "peterih ran," ki 77~ So identične s petimi ranami Nemški diktator v dokaj neprijetnem položaju. Ker ni Krista. bilo v Nemčiji že več kot leto dni nobenega "čudeža," ce Madeleine so potrdili, da je ^e se bo Di Maggio še nada- Iz hribov West Virginije pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. J. Birk. — Iz Windsor, Ontario, j ko je pripovedoval d zločinu, pošiljata pozdrave C. Urh iz Cle- j "Melba je jokala, ko je zagle velanda in M. Vesel Iz Chičaga. Iz Chicage pa se spominjajo svojih prijateljev Mr. in Mrs. Virant iz Euclida in Tony Mez-narich iz Chicaga. — Hvala! dala vrv v mojih roKan," je družini Toni Vrh in Mr. in nahaja Franz von PaPPen' nem" fjrs- John in Jennie Boštjančič. ški Poslanik na Duna^' v k*J Uanes so nooV ir««n kočljivem položaju. Dne 14. obisku Uradu so se oglasili Mr. in s. Frank Repar in Mr. in Mrs. Albert Valenčič iz Toledo, O. ^Premljala sta jih Mr. in Jack Mrnrrmv i T a Snllo Zah' Edina mogoča stvar, ki je sedaj Hitlerju na razpolago, je razširjenje na znotraj. S Češkoslovaško ni za enkrat nič, ker se je tam docela izjalovila politika nazijskega vodje Hein- njih hčerka res vzela v soboto tako knjižico s seboj. Novi naročniki g. so odpotovali nazaj, ko so ogledali Narodni Dom in dru- zanimivosti v naselbini. Pred °dom pozdravljajo vse pripelje „ Ribiški šampijon rib P0Č?tnic iz Kanade, kjer je e se je vrnil naš stavec r- Brantl, ki pravi, da je ujel Po vatlu dolgih rib. Je to ni - Stara ribja storija, zato se euditi, če je morda tudi mor-Sko kačo ujel. Mrs. Jelenič umrla 'noči ob 11. uri je preminula ter T Ana Je,eni^> vdova po Pe-Jeleniču, ki je bil grocerijski vembeC in ^ Preminul 29- no" stan ra' 1935, Družina je sedaj AvOVala na 9702 Parmalee l394EP°£reLPa.mn°g0 lGt "a Grd Na Enakopravnost so se naročili zadnje dneve sledeči: Mat Ule, Helen Tibjaš, Mary Debe leina, ki ne more naščuvati | nich, Frank Vidrich, Martin nemške manjšine v deželi doiyinsek, Frank Ziberna, Jack junija je prejel von Pappen u radni ukor od Hitlerja, v ka terem izraža slednji svoje nezadovoljstvo nad Pappenovo politiko v Avstriji, ki ni pokazala še nobenih uspehov. Hitler je dal von Pappenu rok enega meseca, v katerem času mora Pappen pokazati pozitivne uspehe. Ako se do 15. julija anvstrijski kancelar Kurt Schuschnigg ne ukloni zahtevi Nemčije ter imenuje v svoj kabinet nazijskega ministra, je Hitler Pappenu zagrozil, da ga bo odpoklical ter imenoval na njegovo mesto drugega, močnejšega moža. Britski zunanji urad je obveščen o nezadovoljstvu v Nem nezvestobe napram vladi. Zato je Hitler zopet vzel Avstrijo na piko. j Britski diplomatje se še prav dobro spominjajo, da je Hitler že poizkusil pobasati Avstrijo v svojo malho. London vidi sedaj Hitlerjevo prizadevanje, da bi tako zapletel Italijo z Anglijo, da bi se Italija potem ne mogla pridružiti francosko-an-gleški antanti ter ovirati pohoda nemške armade v Avstri- Sernel Carl Boje, Joe Dovich, in Joe Ponikvar, vsi v Clevelandu, O. A. Kandare, Fairport Harbor, Ohio. Vsem iskrena hvala! terih bombe so ubile samo dve osebi, toda materialna, škoda, ki so jo povzročili, je velika. RIM, 6. julija. — Premijer Mussolini, pripravljajoč se na morebitno vojno v Sredozemlju, je danes odredil celo serijo odredb, ki naj store Italijo neranljivo. Budžetu so dodali nove vsote za oborožitev. Mussolini, ki se INDIANAPOLIS, Ind., 6. julija. — Pogajanja za zopetno o-tvoritev Youngstown Sheet and Tube tovarne v Indiana Harbor-ju so obtičala na mrtvi točki nocoj, ko je governer Clifford Townsend izjavil, da so uradniki družbe zavrnili predlog, da bi izravnali svoje nesporazume z je odpovedal upanju, da bi do- , segel z Anglijo sporazum, se je 'delavci potem, ko bi ze odprli pričel z mrzlično naglico pri- tovarno. Arogantnost jeklarskih pravljati na vojno, katero pri- baronov je razvidna iz sledeče Papež in Hitler 26. St. Pogreb je v oskr -Sinovega zavoda. Več po-am° jutri. Odbn "Jud Za izlet Pevskega zbora aran" ima kratko gej0 n0 J zvečer ob 7:30 pri Joe Dov-nu' 15805 Waterloo Rd. čakuje tekom enega leta. Britski časnikarji v Londonu pravijo, da bo Nemčija v kritičnem času pustila svoje i-talijanske zaveznike na cedilu v vojni z Anglijo in da se bo Italija, ki bo v tem konfliktu sama, kmalu brez moči zrušila na tla. Pa tudi drugod so vidni znaki dvolične Hitlerjeve politike. Kar se tiče Španije, je znano njegovo naziranje o boljševizmu, katerega dolži za vse zlo, vendar pa je dovolil Kruppovi firmi prodajo topov in municije baskiškim "boljševikom," kajti ob padcu Bilbaoa se je izkazalo, da je bila večina baskiškega topništva Kruppovega izdelka in plačana z zlatom vlade v Va- RIM. — Tukaj so se razširile govorice, da namerava papež izključiti iz katoliške cerkve državnega kancelarja Hitlerja. V vatikanskih krogih izjavljajo, da take vesti širijo samo nepoučeni krogi. Vatikan ne bo storil ničesar, kar bi dalo Nemčiji povod, da bi lahko odpovedala konkordat. V vseh spornih vprašanjih hoče Vatikan ostati v okviru diplomatske akcije. MOSKVA, 6. julija. — Leonid Zakovsky, načelnik tajne policije v Ljeningradu, je izjavil, da je razkril razsežno zaroto, ki je imela namen umoriti Georgija Dimitrova in druge voditelje komunistične interna-cionale. V zaroto je zapletenih mnogo duhovnikov raznih veroizpovedi in narodnosti. V Vladi-vostoku so zaprli večje število duhovnikov zaradi sabotaže, vohunstva in celo zaradi terorističnih dejanj. Celo ameriški duhovniki niso izvzeti pri tej zaroti. "Gudok," organ komisarijata za trans-portacijo, poroča, da je bilo leta 1928 poslanih iz Amerike preko Nemčije 25 baptistovskih duhovnikov, ki so špijonirali v Rusiji. Časopis pravi, da to je bila samo ena skupina izmed mnogih skupin duhovnikov, ki so špijonirali pod plaščem du-hovništva. "Znano je," pravi dalje časopis, "da so v inozemstvu posebne šole za duhovnike, kjer jih uče vohunstva v U. S. S. R. V svojem oblačilu svečenikov so se potem razpršili po deželi, kjer so vršili svoje izdajalsko delo." čiji, glede katerega bo kmalu poročano, da mu je vzrok slaba letina. Toda v resnici je vzrok nezadovoljstvu vse drugje. Izza dne 7. marca nima Hitler pokazati ničesar, s čimer bi naredil vtis na nemško ljudstvo. Minilo je že nad leto dni, ne da bi se zgodil kak čudež — kar pa je skrajno nevarno za diktature. lenciji. Dalje britska diplomacija s sumljivimi pogeldi gleda na prizadevanje nemške diplomacije, ki si zadnje čase neprestano prizadeva ustvariti vtis, da Nemčija nasprotuje angleško-nem-škim načrtom samo zato, ker noče biti obtožena nelojalnosti napram Italiji. Prvorojenček Pri družini Mr. in Mrs. Frank Tomšič, 17208 Grovewood Ave., so se oglasile vile rojenice ter pustile sinčka prvorojenčka. — Mati in dete se nahajata v Glen-ville bolnišnici. Mati je bila poznana Josephine Hostnik, iz E. 72 Street. Pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Joe Tekavec, Sr., 1256 Norwood Rd., pošiljajo pozdrave iz St. Augustine, Florida, kjer se dobro imajo. Razprodaja pri Zadrugi Ta teden je posebna razprodaja v treh trgovinah Slovenske Zadružne Zveze. Gospodinje bodo napravile dobro, ako se o-glasijo v trgovinah in pregledajo sijajne posebnosti, ki se jim redkokdaj nudijo. Trgovine Zadruge so na 667 East 152 Str.„ 16721 Waterloo Road, 712-14 E. 200 Street. V nedeljo 11. julija bo imela Zadruga svoj letni piknik na Močilnikarjevi farmi. Ob tej priliki bodo razdali razna darila. Občinstvo je vabljeno, da poseti piknik. Prost pouk Prosti pouki v angleščini in državljanstvu so v teku vsako sredo med 1 in 3 pop. v sobi št. 216, Paul Revere šoli. Rabite vhod na igrališče. Bolan na domu Pod zdravniško oskrbo se nahaja na domu Frank Stefančič, 661 East 91 St. Prijatelji ga lahko obiščejo. izjave J. C. Argetsingerja, podpredsednika kompanije, ki je izjavil: "Naša pozicija je neizpre-menjena. Naša tovarna v Indiana Harborju bo zopet odpita tedaj, ko bo našim delavcem in njihovim obiteljim zajamčena zaščita. Mi nismo podpisali še ničesar in tudi ne nameravamo podpisati ničesar s komerkoli." CLEVELAND, O. — Država Ohio nudi izboren primer prvih korakov fašistične kontrole nad delom, je izjavil Sam Swer-dloff, organizator Ameriške lige proti vojni in fašizmu, sinoči tekom svojega govora v hotelu Allertonu. "Zdaj se ne vrši več borba samo proti C. I. O., temveč borba, da se zlomi vsak unijski pokret v Ameriki sploh," je dejal. "Ko smo prišli tako daleč, kakor PUŠKA PROTI TANKOM LONDON, 6. juilja. — Puš-karski strokovnjaki v Woolwich arzenalu so izumili in iz-gotovili učinkovito puško proti oklopnim tankom, s pomočjo katere upajo, da tanki ne bodo imeli nobenega učinka napram angleški armadi. Po triletnem intenzivnem eksperimentiranju so iznašli proti tankom posebno puško in top. Strokovnjaki pravijo, da bo pehota, oborožena s takimi puškami, prav lahko odbila napade tankov. Top proti tankom strelja izstrelke, ki tehtajo dva funta. Ta izstrelek prebije vsako o-klopno ploščo tanka ter eksplo- dira v notranjosti. En sam za-smo prišli sedaj, ko korporacije detek iz takega topa, pomeni lahko pokličejo na pomo. državne sile v svojem boju proti delavstvu, vidimo, da je kaj takega mogoče samo še v Italiji in Nemčiji." vse smrt za vse moštvo v tanku in uničenje vsega tankovega mehanizma. v bolnici Anton Podobnik, član pev. zbora "Zarja", se je moral podvreči operaciji na slepiču. Nahaja se v Mount Sinai bolnišnici na E. 105 St. Prijatelji in znanci ga lahko obiščejo od 2 do 4 pop. in 7—8 zvečer. Pogreb Peunica * , Pogreb Peunica se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina soc. lin Sinovi v četrtek dopoldan ob 9. uri v cerkev sv. Pavla in na pokopališče Calvary. Doma je bil iz sela' Dolnji Varoš, Stara Gradiška in star 55 let. Delal je v tovarni Cacron Brass na E. 40 St. 8TRAN 2«^ ENAKOPRAVNOST 7. julija, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays .'O raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; UREDNIKOVA POŠTA Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ,.,.:., .104 NEMA PRIČA GROZODEJSTEV Zdaj se je pojavila nova priča proti peklenskemu nasilju in tlačenju delavstva od strani tistih, ki imajo oblast v svojih rokah. Tako imamo važno pričo masa-krov Spominskega dne v Chicagu, ki izpričuje objektivno, brez strasti in predsodkov nasilje, kateremu so bili izpostavljeni neoboroženi stavkarji. Lažnivci in hinavci, ki so si že od pamtiveka prizadevali potlačiti resnico, pa stoje pred to nemo pričo ko okameneli. Ta priča je film, posnet ob priliki izgredov na Spominski dan v Chicagu, film, katerega se jim je posrečilo štiri dolge tedne zadržati izpred oči ameriškega ljudstva, dočim so podkupljeni časnikarji pisali članke, v katerih niso obtoževali morilcev, marveč umorjence in dočim so se delali načrti za nadaljna nasilstva in preganjanja o-nih štrajkarjev, ki so takrat odnesli s pozorišča zdravo kožo. Je to stara istorija, ki se pa zmerom iznova ponav- lja. Delovno ljudstvo, ti ponižani, siromašni, brezmočni, tlačeni in izkoriščani ljudje, so se zoperstavili oboroženi sili svojih tlačiteljev. Z golo pestjo so udarili po mogočni, oklopni citade-li sile in požrešnosti. Neoboroženi so se pogumno postavili v bran najmodernejšemu stroju masne destrukcije. In kakor zmerom prej, tako jih je tudi zdaj ta stroj neusmiljeno pomandral. In še vsak pot so bili poklani delavci tisti, ki so bili obdolženi agresivnosti iu nasilja. In še vsak pot so bile blagoslavljane še kadeče se puške morilcev. Še vsakokrat so bili morilci zaščiteni po sistemu, kateremu služijo. In vsakokrat je bila resnica zadušena pod odejo laži. Toda na Spominski dan, leta-1937, je bil morda prvikrat v človeški zgodovini dosežen rekord, ki ne more lagati — resnična zgodba cele zadeve je bila posneta na film, ki ne laže! ❖ * ❖ Masakriranje štrajkujočih jeklarskih delavcev, ki sta ga zakrivili Republic jeklarska kompanija in čika-ška policija na krvavo nedeljo dne 30. marca v South Chicagu, bi jeklarski baroni radi ponovili v vseh drugih jeklarskih centrih, kjer se delavci s pomočjo štrajkov bore za svoje legalne pravice — za pravico kolektivnega pogajanja, ki jim je zajamčena po zakonu Zedinjenih držav. Vsepovsod poizkušajo kompanije vzpostaviti vlado gangsterskega terorizma ter nekaznivega pobijanja delavcev. Girdler, predsednik Republic Steel družbe, je ?. neverjetnim cinizmom sam priznal, da so njegove tovarne polne orožja in streliva. Reakcionarno časopisje kaže dnevno na delavsko krivdo sedanjega položaja in že tudi vsi clevelandski ameriški dnevniki so pričeli pi sati ter pripravljati javno mnenje na ugoden sprejem la ži, da so sedanje jeklarske stavke pričele izgubljati na svoji popularnosti med širokimi plastmi ameriškega naroda. V Monroe, Mich., se je zatekla kompanija po pomoč mestnih oblasti,* oborožila je notorične gangsterje od črne legije, organizirala bando "vigilantov" ter te bandite deputizirala proti stavkujočim delavcem, nakar je ta o-borožena horda razbila stavkarsko stražo ter vzpostavila vladavino gangsterskega terorja. V Warrenu, Youngs-townu ter v drugih mestih so kompanije organizirale vigilante pod imenom "meščanskih legij." Jasno je, da hočejo jeklarske družbe — Republic Steel, Youngstown Sheet and Tube, Inland Steel in Bethlehem Steel — s pomočjo pušk in plinskih bomb, z umori in terorjem, zabraniti delavcem pravico do kolektivnih pogajanj in pravico unijske zaščite. Ta brutalni, krvavi teror kompanij in njihovih hlapčevskih mestnih oblasti mora poraziti akcija delavskega razreda. Proti temu terorju, ki se izvaja nad delavstvom, je treba mobilizirati celokupni narod, ki bo protestiral proti dejanjem takega nezaslišanega nasilja. Delavci po vsej Ameriki morajo podpreti Lewisovo zahtevo, da se Republic Steel ter ostale jeklarske korpo-racije razorožijo ter da jih vlada Zedinjenih držav zapre, dokler ne podpišejo kolektivnih dogovorov z unijo jeklarskih delavcev! Kam pa v soboto dne 17. julija? Cleveland, Ohio V naravo na prijazne Pintar-jeve farme, tam se bo vršil piknik ženskega društva "Naprednih Slovenk" št. 137 SNPJ. Kdo ne pczna tega popularnega društva, katero vam daje ob vsaki prireditvi mnogo zabave, tako se vam tudi sedaj obljubu-je najboljša zabava. Oni, ki imaste auto, vozite po ne vrjamete, pa pridite pogledat, začele bodo točno ob 8 uri zvečer v sredo 7. julija, tak je bil zadnji petek enoglasno sprejet predlog predsednice Mrs. Gorjanc. Nekaj članic je hotelo takoj začeti, dasi je padal zunaj dež, pa ker se moraš pokoriti večini, se je preložilo na sredo. Samo ko je prišlo do sklepanja, katera bo bos ali kakor bi rekel po naše, gospodar cele te zabave, je bilo razl^jno mnenje, ker vsa- St. Clair cesti do 260 ceste, ter ka si je krenite levo, po isti, ter pridete naravnost na prostor zabave. Kdor pa nima prilike iti z avtom naj vzame poulično karo St. Clair Nottingham do konca, od tam pa bus do Babbitt Rd. Tam vas bo čakal truck, kateri vas popelje na prostor kjer se bo vršila zabava do ranega jutra. Prvovrstna godba za plesa-željne, dobra pijača, in najboljša jedila, poleg tega vam bodo prijazne natakarice stregle z vsemi okrepčili, pripravljene bo W i Jail e^ii da lahko kaj ko- mendira. Sedaj je bilo pa zopet treba naše predse^iice, da je pomirila tisti "živžav," tako je, pa nič drugače, Mtera bo znala najbolj bolin«B|sredo tista bo pa bos, pa m^K Bosna. No pa si pomagaj, če si moreš, nekaj se jih je odločilo, da bodo takoj začele ko pridejo domov, nekaj da bodo začele drugi dan in tako naprej, seveda za Krašovke ni nobenih teškoč, ker to je njih navadna igrača, ampak za Do-^o mize za vse goste, balincar- lenke in Štajerke je bolj nerod-Ski prostori bodo razsvetljeni, nc, ker nimamo niti balinca, ara-da se bo lahko z balincanjem za- pak zvite glavce naših žensk si bavalo. znajo pomagat, vsaka stvar jim Da ne bo spet neprilike z raz- pride prav kadar se za nekaj za-svetljajo, kot preteklo leto, nam vzemajo, nekatere hodijo po je g. Pintar obljubil, da bo vse v strani špegat drugam kako se najlepšem redu. mečejo balinci, seveda možje si Poleg vse zabave vas bo pa tu- niso nič na jasnem kaj imajo di naš slavček z lepimi melodi- njih ženičke na programu, ki so jami razveseljeval cel večer. tako molčeče. Toraj v sredo 7. Zatorej se vabi cenjeno član- julija točno ob 8. uri zvečer se stvo, prijatelje in davno občin stvo, da nas posetite v največ jem številu. Toraj vsi na Pintarjeve far me, v sobcto dne 17. julija. F. C., članic začne balincat na Društvenega Doma Ave., v Euclid, O. prostorih na Recher la se > tubo ozi- Progrs. Slovenke, št. 3. Rešta, krožek št. 3. Progresivnih Slovenk ima Point." Ako. rih bo tudi preskrbljeno, tako Euclid Ohio ne tre^a n°bene pritožbe. Vas vabi članica krožka št. 3. NA GROBOVIH DAVNIH PREDNIKOV Učenjake in raziskovalce že' skoraj nobenih njihovih ostan-zdavnaj zanimajo tista stara, kov pa niso našli v tistih kra-samotarska in doslej še nikoli jih, kjer se je to versko proti-do vseh podrobnosti razkrita ih katoliško gibanje najbolj raz-preiskana grobišča, ki jim je mahnilo. Po nekaterih redkih središče nekje okoli Rogatice, napisih, ki so iz mlajše dobe, od koder vodi njihov venec čez je mogoče določiti imena pokoj-Sarajevo do Foče in Stolca. Nt- nikov in jih po raznih znakih kaj sledov teh grobov so našli celo uvrstiti med pripadnike vz-tudi v Dalmaciji in v krajih od hodne pravoslavne cerkve, dru-Nina do Budve ter v Podrinski gi napisi pa že sami po sebi o-Srbiji pri Gragujevcu in v sme- značujejo pokojnike za rimske ri proti Prokuplju, kjer pa so katolike. Po obliki, izvedbi in že bolj Sporadični. Po davnih načinu, kako so bili postavljeni, zatrdilih Kaera popa Petra so se pa ti grobovi prav nič ne jih bili našli tudi v Črni gori, razlikujejo od tistih, za katere Bolgariji, Istri, Hrvatski in ce- trdijo napisi na spomenikih, da lo daleč tam na Moravskem. so bili postavljeni na grobovih Osrčje teh grobišč bo vseka- visokih duhovnikov bogomilske ko tam, kjer so najgosteje po- ali paterenske cerkve. Vse to sejana. Prislovica pravi, da je jasno dokazuje, da ti starodav-Bosna naselila vse pokrajine o- ni spomeniki niso bili postav-koli sebe brez najmanjših po- ljani ločeno in z različnimi zna-sledic zase, in je zaradi tega ki po verski pripadnosti pokoj-verjetno, da so se ta grobišča nikov, temveč enotno zgolj po širila na vse vetrove iz Bosne starih narodnih šegah in po še vzporedno z izseljevanjem nje- starejših narodnih izročilih, nega prebivalstva. Starim slo-j Med Um narodom i. vanakim kamemtim nagrobni- majo ti 8pomeniki kaj čudna leom srednjega veka. ki so ae immA. mramorovi) mašeti (po danes v svojem bistvi, nerazis- tur-ki ^^ mašed) -n gtecd kani, bosta tedaj nemara zares (od be£}ede g } h prava domovina Bosna m Her-pa lahko skl u> da ao te cegovina in sicer v tistih kra-, nagrobnike v davnih časih j.i jih, kjer je nekoč vladalo žeslo| menovali ugodne kamne> bih nagih samostojnih banov m nišane. Sama grobišča so v kraljev. I poznejših časih dobila najrazlič-' Zaradi posebnih značilnosti, ticjša imena kakor Grško greb-velikosti, oblike in zaradi red- lje. Staro grebište, Eminovač-kih napisov, a prav tako tudi !:o polje, Svatovsko groblje, zaradi pomanjkanja vsake reli- Kaursko groblje, Madžarsko giozne krščanske emanacije, jih groblje; Lutoransko groblje in večina raziskovalcev najbrž ne-Gjurgjeve gomile, tujci pa so utemeljeno smatra za bogomil- jih enostavno proglasili za bo-ske ali patarenske. Zanimivo je gomilska grobišča. Kakor si te-namreč, da je teh grobišč zlasti daj niti narod ni bil na jasnem, mnogo tam, kjer se bogomilski komu naj jih prisodi, tako se pokret sploh »ni mogel razviti, niti učenjaki ne strinjajo v tr- ditvah o njihovem pravem izvoru. Največ teh skrivnostnih grobov je v vlaseniškem okraju, kjer so jih našteli nekaj nad šest tisoč, dosti pa so jih našteli tudi skoraj v slehernem okraju Hercegovine. Mrliči so v vseh teh grobovih pokopani tik pod spomenikom. Pri raziskovanju je bil položaj okostnjakov skoraj povsod enak: desna roka je bila' položena na spodnji del telesa, j z levo pa je bila podprta brada. Glava je bila povsod malo' nagnjena kakor bi pokojniki' premišljevali. Pod šestimi stec-ci v zlatiborskem okraju v Srbiji so našli okostnjake z desnico na prsih in z levico na licu, kar dokazuje, da so bile domneve o posmrtnem življenju izražane pri pogrebnih običajih povsod na enak način in brez vsakega ozira na versko pripadnost mrtveca. Kar se tiče starosti teh grobišč, trdijo vsi učenjaki, da so iz dvanajstega do petnajstega stoletja, a najmlajši iz prvih desetletij šestnajstega stoletja, ko je klasična epoha nagrobnikov začela pojemati. Okrasje spomenikov je razdeljeno na arhitektonsko, na ornamentalno in na figuralno. Pri arhitektonskem je bil najbolj priljubljen romanski motiv arkad. Po oblikah in orna-mentih je lahko naslutiti tudi rimske vplive, med katere spada obrnjen obelisk, viden pa je seveda tudi dekadenten vpliv barbarstva. Mešanica antičnosti in te primitivistične nezanesljivosti je ustvarila značilni srednjeveški bosenski tip. Čim bolj se približujemo morju, kjer so bile zveze z zahodom močnejše in vpliv kulture večji, so tudi oblike okrasja popolnejše in bolj umetniške. Ob morju so našli ponekod celo renesančne in tudi gotske sledove, vendar pa so v vseh krajih znaki križa ali kakšni drugačni verski znaki silno redki. Dunajski učenjak Hornes trdi, da je to posledica pomanjkanja verskega čuta in dokaz barbarizma tedanjega bosenskega naroda, vendar pa je po zatrdilih drugih ta trditev zmotna. Bosenski človek je bil nasprotno kar preveč pobožen in si ni upal profanirati različnih božanskih znakov na raztresenih nagrobnih spomen-kih. Pogosti znak, ki ga bo neuki človek smatral za križ, predstavlja le torzo človeškega telesa z rokami, sklenjenimi ali razširjenimi k molitvi. Najraznovrstnejši so drugi j znaki: spirale, zvezde, filigran-| ska kolesa, znana vzhodna sva-j stika, polmesec z zvezdo, ki naj j bi pomenil kult meseca, heral-j dična lilija, ki je bila že starim • Egipčanom in Babiloncem sim-I bol vstajenja, drevje, snopi ži-| ta, trta, triperesna deteljica, ščiti, meči, šlemi, loki, puščice, sekire in sploh bojno orožje, figuralni ornamenti, ki ne stre-I me toliko po umetniških efek-| lih, kakor po iskrenosti in neposrednosti v izražanju zlasti . folklorističnih značilnosti, i" f naposled viteški prizori z lova na konjih ali peš, s sokoli ali z orožjem. Vsi ti znaki so vklesani čisto naravno, realistično, brez stiliziranja, brez pravega čuta za lej)oto in brez zmisla za plastiko. Po oblikah so nerodni, po potezah nepravilni, toda zmerom iskreni in zajeti neposredno iz življenja. Na nekaterih drugih spomenikih, ki so bili najdeni v krajih, kjer je bil vpliv zahoda dosti močnejši, so vklesani znaki že popolnejši in bolj umetniški. Najpogostejši so spet motivi z lova, a ponekod najdemo celo motive z viteških turnirjev. Najlepši med vsemi in umetniško najpopolnejši je Zgoščan-ski stečak, ki so ga bili našli v Crkvinj blizu Doboja. Okra-, šen je z bogatimi ornamenti in z nenavadno lepimi skulptura-mi. Odlični poznavalec teh spomenikov, dr. Ciro Truhelka, ga smatra za najdragocenejšega in misli, da je spomenik bana Štefana II. To je sicer hipoteza, a je precej verjetna. Tehnika in razvrstitev figur sta zelo podobni tistim na Vzhodu in v Egiptu, kar daje o različnih vplivih precej misliti. Zanimivo je, da so poleg raznih živali ki so bile vklesane sicer silno primitivno, a vendar tako, da jih še zdaj lahko ločimo, našli tudi Pegaza in sicer tistega pravega narodnega pegaza iz jugoslovanskih narodnih pesmi, a ne klasičnega grškega. Vplivi na ornamentiko teh spomenikov so zelo različni. Celo najstarejša in najsvetejša izročila je svoboda stoletij čisto! Med hudo burjo na morju izpremenila. Pri romanskih j vpraša gost natakar ja: vplivih lahko naslutimo bizan- j "Kaj naj bi pa človek ob tak-tinske spomine, a vendar sta jsnem vremenu jedel?" povsod jasno izražena naš na- j "Najcenejše, gospod," odvrne rodni duh in naše pralastno na- izkušeni natakar, rodno življenje. V arheologiji - "Eva je bila menda edina ženska na svetu, ki ji ni bilo potrebno, da bi bila ljubosumna." "Res je! Pa vendar so ljudje, ki trdijo, da je vsak dan preštevala Adamu rebra." je to razdobje nagrobnih sp"o- Meta: "Tvoj mož je zdravnik, menikov doslej še neznano. Kar a vzUc temu večkrat za dalje ča_ se tiče umetnosti, so nekaj pravjga cdpotu:je- Kako to?» preprosto izvirnega, in prav v Marija. „Saj gi dobi vgdej tem tiči njihova velika kultur-1 kakega namestnika.» no zgodovinska vrednost. Vse- Met&. „A tako, potem u pa ^ bina jim je življenje njihovega j pile,„ naroda, ki veje iz njih tem bolj j _ jasno, čim bolj preprosta roka 1 jih je klesala in čim bolj nai-j Miha je stopil do odvetnika in ven okus je izbiral okrasne mo- mu potožil, da mu sosed Jaka Ž2 toliko in toliko let dolguje toliko in toliko. Polovico da mu da, ako more dolg izterjati. Po dveh mesecih se je Miha spet oglasil pri odvetniku in ga vprašal, kako je z zadevo. "Težavno je. Svojo polovico sem že izterjal, z vašo pa najbrž ne bo nič", mu je odvrnil odvetnik. tive. Napisi na teh spomenikih nikoli ne izrekajo želje za mrt-večevo duhovno zveličanje. Pokojniki prosijo v napisih le to, naj se nihče ne dotika njihovih kosti in naj jih v njihovem miru nihče ne moti. Mnogi spomeniki kličejo celo prekletstvo na 1 tiste, ki bi se drznili motiti ve-! ličastni mir spečih. Veliko do-| moljubnost naših davnih pred-' nikov poudarjajo razni napisi, j ki pravijo, da je srečen, kdor 1 leži v svoji plemeniti rojstni i krajini. Iz vsega zveni jasno, ! da se je globoka narodna filozofija docela sprijateljila z ne-! izbežno usodo umiranja, j Vsi ti spomeniki so bili do-' slej preiskani le paleografsko, i a z umetniško zgodovinskega in kulturnega stališča le nekateri in še, ti površno in nepopolno. A vendar bi bil čas, da začne 1 kdo tudi s tem delom, saj so vsi ti spomeniki davnine res i pristno naše narodno delo. mani Zastopnica dobrodelnega društva: "Naše društvo je sklenilo poslati vsakemu kaznjencu štru-co. Ali naj jih spečemo z rozinami ali z orehi?" Jetnik: "Najrajši bi imeli v njih pile, gospa." PRODAJA TEMPLJA OSAKA, 7. julija. — Na javni dražbi je bil danes prodan tukajšnji krasen Tempelj člove-čanstva. Tempelj je bil prodan za staro železo. Tempelj, ki je bil prazen in zaprt, že odkar je vlada zatrla Hitonomiči sekto, ki je tempelj zgradila, je šel na javni dražbi | za $150,000. Zgradbo, ki je skoraj vsa iz železa, bodo podrli ter | železo prodali ladjedelnicam za nove bojne ladje. "Nu, kako je bilo pri posredovalki? Si našla kakšno dekle!" I | "Na žalost nobene!" "Seveda, zdaj poleti dobi vsa-ika službo." "Ni natančno tako. Kakšnih dvajset deklet je bilo tam, a te so že vse služile pri nas." V ordinacijo znanega zdravnika je prišla neka dama in na njegovo vprašanje, kje ji kaj manjka, je začela tožiti: "Sama ne vem, gospod. V želodcu i-mam pogostoma tako čuden občutek, dvigne se, pa se spusti dol, potem se spet dvigne, spet se spusti dol, se dvigne, pade, se dvigne in izgine." Zdravnik je zamišljeno poki-mal in menil: "Nu, nu, rnilosti-va, pa morda vendar niste požrli kakšnega . . . dvigala!" RAVNO TAKA POSEBNOST Naša posluša invalidnega vozu je ravno tako posebna In zaželjena kot naša pogrebna postrežba; odlikuje se z zanesljivo in točno pozornostjo. Kadar kličete ambulanco, hodite gotovi, da pokličete priljudno ambulančno postrežbo s tem, da pokličete SVETEK. AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd STREET KEninorc 20rt> aMFz I JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ' ENdlcott 0583 Avtomobili ln bolniški voz redno ln ob vsnkl url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo posereibo COLLINWOODHKI URAD: «52 East 152nd Street Tc,.: REnn.ore 81II 7. julija, 1937. ENAKOPRAVNOST r Sf&Sff 3, seznanite jav nost z vašo tr govino potom 'Enakopravnosti' THOMAS ALVA j. EDISON ~ BIRTHPLACE AT t, MILAN .OMIO _ ♦ittmrnffitttttffltttttmmmmsttm: ALEKSANDER LIČAN: tspommi Sibirije V Samari. — Niz po matuškje, po Volgje. — Sredi bogastva-. Prevrat. — Revolucija se širi. •— Boljševiška vlada. — Čehi na poti v Sibirijo. — Konec ruske carske rodbine. Dolgo časa sem iskal v mestu upravo Samarsko-zlatoustovske železnice. Naposled sem le našel veliko poslopje, polno pisarn in Po dolgem izpraševanju vendar dospel pred nadinženjerjevo sobo. Čakalo pa je v predsobi že nad 50 strank in priti na vrsto ni bilo prav lahko. Opazil sem, da je treba nekoliko "primaza-ti" pri vratarju in človek kmalu odpravi. Stisnil sem mu skrivaj v roko bankovec, za kar mi je rekel: "Spasiloo" in me potisnil na'prej. Ko sem izročil nadinženjer-j Ju listine, me je vprašal, ali i bom kos svoji nalogi. I Upam, da boste z menoj in mojimi delavci popolnoma zado-| voljni", sem mu strumno odgovori. Železničar nas je nato odve-J del v leseno barako blizu posta-; Je- Uredili smo si vse potrebno, imenoval sem za kuharja Lovka iz Begunj nad Cerknico, zal snago in red v baraki pa t sem Postavil Primca iz Kosez* pri' Ilirski Bistrici. Delavce Bern' razdelil v skupine po 25 mož in' drugi dan smo že začeli z delom, j Ruski železniški tir je precej s,rsi kakor v drugih evropskih1 državah. Pragovi so postavljeni v razdalji dveh pedi in vsi ležijo globoko v pesku, ker kamenja tam sploh ne dobiš. Ekspre-sni vlak je vozil iz Petrograda, Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole Musleiole NI le mazilo. Je proti-iražiio ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporofta era mnoeo zaravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. Sews || Forward OR Backward Mak«« the •am« perfect Singer stitch In either direction. Little lever change« direction instantly, and regulate« exact number ol stitches per Inch. Dams, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price. Easy terms. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 ,, SMRT NARODNEGA ^ SVEČENIKA V svojem rodnem kraju na o-itoku Lopudu je dne 1. junija-umrl kotorski škof dr. Fran jo Uccelini-Tiče, star le nekaj mesecev manj kot 90 let. Pokojnik je bil od svojih mladih nog po-bornik za svobodo in uedinjenje Jugoslovenov in odločen pripadnik sokolske ideje. V svojih mladih letih se je mnogo bavil s književnostjo ter je prestavil na naš jezik Dantejevo "Božansko komedijo." Na čelo tega znamenitega prevoda je dal posvetilo: "Slogi in ljubezni istokrvnih in isto jezičnih bratov Srbov in Hrvatov." Cesarja Franca Jožefa je to zelo razjezilo in je brž poslal svojega ministra v Rim, da bi rimska kuri j a pritisnila na škofa, da odstrani iz knjige do-tično posvetilo. Toda škof Ucce-lini ni nič preklical in nič brisal. V novejšem času je goreče branil sokolstvo proti kleveti, da je Sokol brezverska organizacija. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plato surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and fpjm surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. » r Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE • End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of thst marvelous new metal, End uro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. ft You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going —— to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desir«. Special Introductory Offer: • Ckrlton 2-quart Sines Pan, tegular ▼sins $1.70, this w~konl, $J 0O Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 7. julija, 1937. M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN Mraz ga je izpreletel . . . ženska !... Pred prestolom strašnega, nepomirljivega starca Sik-sta V. je vstajala ženska in je gradila sama svoj prestol, da zavlada na njem s svojo vsemogočno krasoto! ... Ta nezaslišana domneva se je zdela Par-daillanu tako blazna, da je srdito skomignil z rameni in skoro na glas zamrmral: "Ni mogoče i: 'dolgo klati po svetu in gleda solnce, ki je ustvarjeno, da bi svetilo vsem, ter vidi dan za dnem, kako malo se jih sme greti v njegovih žarkih, ga obidejo vsakojake misli . . . Drugič : ako dežela res tako strašno potrebuje nekoga, ki bo pobiral davke, naj bo ta nekdo vsaj hraber, lep in plemenit nad vsemi..." "Mar niste s temi besedami ..." Inačrtali slike Henrika Guiške- "Uganil je mojo misel!" je|ga?" je dejala Favsta z ostrim rekla Favsta sama pri sebi. nasmeškom. "Zdaj ni več drugega izhoda . . . Pardaillan jo je začudeno po-Ali postane še to uro moj slu- gledal, ga . . . ali pa ne sme živ odtod!" Presunjenost ni nikoli dolgo držala Pardaillana. V pogledu, ki ga je zdaj uprl v čudno princeso, je bilo več radovednosti kakor strahu ali češčenja. "Gospa," je dejal, "ker ste mi že začeli odkrivati svoje misli, izvolite nadaljevati . . . Vidim, da ste prišli v Francijo z nameni, katerih sicer ne poznam, ki pa morajo biti ogromni . . ." "Začetek ste videli," je odgovorila Favsta, ki se je med tem obvladala. "Henrik Valoiški je pal na prvi udarec . . . Pobegnil je . . . Francoski prestol je izpraznjen . . . Kašne so vaše misli o Henriku III., vitez de Pardaillan?..." "Moje misli, gospa? . . . Vse, kar mislim o njem, je to, da je zbežal, kakor sami pravite." "Da ... A morda imate kak vzrok, da ste mu vdani? . . . Odgovorite po pravici." "Bože moj, gospa, ali niste slišali, kar sem vam imel p^ejle čast povedati? . . . Kako naj bo plemenit, kdor je stopil mrtvemu sovražniku na glavo? ... Kako naj priznam lepoto in hrabrost tistemu, ki sem ga oklofu-tal ? .. Vstal je in se naslonil na svoj rapir. -"Toliko da ga poznam, gospa. Videl sem ga samo enkrat ali dvakrat, ko je bil še vojvoda Anževinski, in priznati moram, da ga ne cenim Bog zna kako." Favstin obraz se je zjasnil. "Dobro," je dejala. "In kakšno je, mimo vse osebne mržnje, vaše mišljenje o vojvodi Gui-škem?" . j "Mislim," je mirno rekel vitez, "da mu je namenjeno zaseti francoski prestol! Tako se vsaj zdi Parižanom." "Da," je pritrdila Favsta. "Ali ga ne odlikuje vsa moč duha, ves pogum, vsa visokomiselnost in vsa prirojena neustrašnost, ki je potrebna tistemu, kdor hoče izvršiti velika dela? ..." "Hm, gospa," je rekel Pardaillan z nasmeškom jedkega prostodušja, tako da ni vedela, ali se šali, ali govori zares, "če vas razumem prav, me vprašujete, ali bo Henrik Guiški kot kralj vreden, da se ^a oklenejo vsi junaki?" "Tako je. Ne pozabite moje obljube, da izbrišem iz spomina francoskega kralja vse, kar ste storili vojvodi Guiškemu." "Najlepša hvala, gospa," se je naklonil Pardaillan. "Jaz pa narobe želim in upam, da bi Guise dobro pomnil tisto zaušnico. In kar se tiče mojega mnenja, se mi zdi pred vsem, da bi bil francoski prestol čudovito lep, ako ne bi bilo na njem nikakega kralja. Kaj hočete! če se človek "Doslej sem se šalil, gospa ... in tega mi nikar ne zamerite . . . Ne morem si pomagati, da bi smatral početje ljudi za resno. Zadovoljujem se s tem, da jih ljubim, kadar so ljubeznivi, da jih občudujem, kadar so vzvišeni, in da se jih ogibljem, kadar vidim, da so zveri . . . Guise je zver, gospa. Ne grajam ga; pravim samo, da se mi studi ... In mimo tega ... mimo tega ..." "Le govorite, vitez," je rekla Favsta s smrtonosnim nasmeškom. Molly's Hair Shoppe in new location 6724 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 4181 "Prav! Hotel sem reči tole: kaj, za Boga, delate-vi sami? ženska ste, čudovita, krasna ženska, pa ne mislite na nič resnega: ne na srečo, ne na ljubezen. Stvari, ki vam roje po glavi, so same take, da moram zehati, ako le slišim o njih ... Ali vas ni škoda, da se ukvarjate z načrti za-stran prestolov? . . . Oprostite... Saj sem rekel, da pri meni ne boste našli Bog zna koliko plemiške visokomiselnosti . . ." "Vaše besede me zanimajo, da povedati ne morem, kako!" je dejala Favsta z mrkim bliskom v očeh. "Nadaljujte!" "Hvala, gospa, saj nadaljujem ... če bi bile vse te kraljevske istorije le količkaj zabavne, naj bi še bilo ... Pa niso. Bolj ko mislim nanje, grje se mi sluti .. . Ali hočete, da vam povem kaj ? . . . Evo: Henrik Guiški ne bo francoski kralj! ..." "Kako to? . . . Zakaj ne? . . ." "Zato, ker jaz nočem, da bi bil," je prostodušno rekel Pardaillan. "Dajte, gospa, naj govorim prav iz duše. Prišli ste v Francijo, da bi izvršili ta načrt. Verjemite mi, da ne morete storiti boljšega, kakor če se vrnete v svojo prelepo deželo, kjer vse dehti po radosti in ljubezni, kjer je velikih slikarjev in blagoslovljenih pesnikov na stotine in kjer se smehljajo ženske kakor boginje . . . Pri nas, gospa, vam bo izpodletelo!" "Zakaj?" je mrko vzkliknila Favsta. "Zakaj ? . . ." "Zato, ker sem jaz uganil vašo misel, gospa! ženska, ki sanja o tem, da bi postala papeži-nja, namestu da bi delila radost in ljubav . . . taka ženska je bitje, ki me žali, bitje, ki ga biti ne sme! Tisti, ki hočete pokraj njega zasesti prestol, ne bo nikoli vladal — tega sem porok jaz!" "A zakaj naj bi mi izpodletelo? Zakaj?" je ponavljala Favsta z milujočirn glasom. "Zato, gospa, ker bom jaz iz-podnesel vaše naklepe!" To rekši se je Pardaillan globoko priklonil. Ni se še vzravnal, ko je začul presunljiv žvižg. Ko je vzdignil glavo, se je vprašal, |ali ni morda sanjal: skrivnostma princesa je bila izginila! . . . Bliskoma se je zavrtil na petah. "Oho!" se je zagrohotal, "zdi se, da papežinji resnica nič bolj ne tekne kakor papežu samemu! Vraga .. .trije . . sedem .. . dvanajst! .... Kdo pa ste prav za prav, gospoda? Škofje, kardinali ali mar celo cerkvenici? . . ." Tako govoreč je Pardaillan iz-drl svoj dolgi, široki rapir, za-slonil se skokoma v levi vogal sobe in nastopil . . . Zakaj tisti mah, ko je Favsta izginila skozi tajna vrata, je bila vdrla v sobo dvanajstorica ljudi s krinkami na obrazih ter z meči in bodali v rokah . . . Nihče izmed njih ni rekel besedice niti ne črhnil glasu .. . Orožje je zažvenketalo ... Tik nato se je začul kratek jek in zategnjeno tuljenje: eden izmed napadalcev je ležal mrtev, drugi se je ranjen umikal z bojišča. Pardaillan, ki je stal v svojem kotu, napet kakor vzmet, ni veliko mahal okoli sebe; toda sleherni njegov gib je bil pogubo-nosen kakor strela. Morilci so zadajali sunek na sunek, ne meneč se za število svojih ranjencev . . . Tedaj je vitez poskočil za tri korake naprej, obdajaje se s tako goščo jeklenih bliskov, da je vse odletelo pred njim . . . "Dober svet, gospoda! Hočete li?" Napadalci so molče naskako-vali in udarjali še besneje. "Zarotite me! Izženite mi hudiča!" je viknil Pardaillan in zadal nov sunek, ki mu je sledil nov bolesten jek. "Udri! Kolji!" so zavpili morilci, pozabljaje, da jim je bilo ukazano molčati. "S poti, cerkvenci! je kriknil Pardaillan. Nobene rane še ni imel. Izmed nasprotnikov jih je bilo pet mrtvih ali ranjenih; toda sedem novih jim je med tem prihitelo na pomoč. Ta sedmorica je bila o-borožena s samokresi . . . Pardaillan je bil izgubljen! "Pa bi bil vendar še rad izpre-govoril besedico z Maurevertom, preden odidem za Loizo v nebeški raj !" je zamrmral sam pri sebi. A tisti mah, še preden je kdo utegnil SMfožiti, so se odprla vrata. NfPpragu se je pojavil človek . . . Pardaillan je planil proti njemu kakor lev. Sunil je prišleca, da je odletgl deset korakov daleč, in je zaloputnil vrata za sebi « ■a tir so Ta vratff so bila tista, ki so spajala Favstin dvorec z gostilno pri "železni stiskalnici." In prišlec je bil vojvoda Guiški, ki sta ga Roussotte in Paquette pravkar zdramili iz omedlevice! Pardaillan je zletel skozi sobo, kjer je bila razvratna popiv-ka. "Drži ga! Drži ga!" so rjoveli Favstini morilci. Knez je preletel obe zadnji sobi in je dospel v pivnico. Vrata, skozi katera je ušla vojvodi-nja Guiška, so bila še odprta . "Prokleto!" pe viknil glas, ki ga je Pardaillan spoznal. "Do svidenja, gospa!" je odgovoril s prešernim grohotom .. Bil je na ulici... še trenutek in se je utrnil v temo . . "Hv«!p ' dejal, ko se kov od zlove- • "is .em pogledu ;em videl to oj prijatelj . x