27. štev.
V Ljubljani, v trek . marca 1881.
Letnik IX.
Inaeratt se sprejomajo in relja risiopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat.
(9	«
ii ii «i i* - i,
ii ii ii ii 3 „ ?ri večkratnem tiskanji «e eena primerno zmanjša.
Rokopisi
je ne vračajo, nefrankovan»
pisma se ue sprejemajo. Naročnino prejema opravnifitvo
(aurr inimraeija) in ekspediciia no Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narofl.
Po poiti prejemir valji :
Z.a ceio leto	. . 10 jri. — kr. ta poileta S _ „ la četrt leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . S ¡ji. 40 kr za poi icta . . * ., 20 „ ta četrt leta . 'J ,, 10 „
V Ljubljani ua dom pošilian velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Rečne ulice
5t' 6"	''«¿»ŽE
Izhaja po trikrat na teden i»,-.', ¿t sicer v torek, četrtek in
mm
Pošteni Brestel.
Z Dunaja 5. marca.
Državni poslanec mesta dunajskega in bivši denarni minister Brestel je po dolgem bolehanji umrl. Predsednik grof Coronini se ga je v pričetku včerajSnje seje spominjal ter ga preslavljal čez mero. Zlasti pa je povdarjal, da je ranjki skušal kot minister vravnati državne dohodke in stroške. Tudi levičarji proslavljajo svojega ranjkega tovariša in hočejo jutri pri pogrebu njegovem posebno demonstrirati. Po izdanem programu se ima truplo iz stanovanja nesti preko državne zbornice v votivno cerkev. Pred trugo bodo šli nemški dijaki, da proslavi moža , ki se je boril za nemštvo in svobodo, kakor povdarja dotično vabilo nemškega dijaškega društva ,,Lesehalle". Za trugo pa pridejo poleg sorodnikov državni poslanci. Dr. Herbst namerava pred hišo govoriti o ranjkem in njegovih zaslugah. Ker bo ta govor zgolj politična demonstracija liberalne stranke, bi bilo od poslancev desnice gotovo jako breztaktno , ako bi hoteli priča biti napadov na svojo lastno stranko, in tako poveličevati sprevod strankarja Brestelna Zato je Hohenvvartov klub včeraj sklenil, da se bode le vdeležil cerkvene slovesnosti, trupla pa da ne bode spremljal, ker to na Dunaji tudi ni v navadi. Enako bosta menda storila tudi češki in poljski klub.
Liberalni listi prestavljajo ranjkega Bre-steljna zlasti zarad njegove nesebičnosti in in pripovedujejo več dogodkov iz življenja „poštenega" Brestelna. Ko bi hoteli po teh listih
soditi, Avstrija še ni imela izvrstnejšega denarnega ministra, kakor je bil Brestel. Človek bi mislil, da je ta mož, Bog v<5, kaj vse dosegel , da mu tako slavo pojo. Pregovor sicer pravi: „de mortuis nil nisi bene — o umrlih naj se govori le dobro," ali resnica zahteva, da se o možeh, ki so opravljali javne službe, sodi pravično, ne pa enostransko. Opravičeno je toraj vprašanje, ima li toliko prestavljam Brestel res tako velikanske zasluge za našo državo? Je li res kaj tako imenitnega dosegel, da mu ga v celi naši zgodovini ni para? Ako to natančno prevdarimo, moramo pa reči, da ga njegovi tovariši povzdigujejo brez zasluženja. Mi imamo sedaj pred očmi samo njegovo javno delavnost, o njegovih osebnih zadevah govorimo pozneje. Kaj je toraj minister Brestel tako posebnega storil, da je zaslužil tolikanj hvale? V zadregi smo, na to dati primeren odgovor; v njegovem delovanji ne najdemo ničesar, kar bi opravičevalo to hvalo in slavo. Brestel je res znižal državni deficit ali primanjkljej; pa kako? On je državni dolg unificiral ali zedinil, ter pri tem poslu zdatno segel v žepe tistih, ki so imeli državna dolžna pisma. On je znižal kupone ali obresti državnih obligacij in on je prodal jako veliko državnih posestev. Na ta način je pač lahko znižal državni primanjkljej. Ko bi danes kak denarni minister kaj takega storil, bi ga gotovo križali —- levičarji. Še takrat, ko je Brestel posloval, z njegovim ravnanjem niso bili menda po vsem zadovoljni, vsaj neki list poroča, da jim je ranjki večkrat očital, da so preveč bojazljivi, in da si ne upajo njegovim denarnim načrtom pritrditi.
In kako je z osebnim poštenjem ranjkega Brestelna ? Radi verjamemo, da je imel mož malo potreb, in da je bil sam za se kmalo zadovoljen. Neki list povdarja, da Brestel po-stavši minister ni hotel iti v krasno stanovanje, denarnemu ministru odmenjeno, in da tudi ni hotel vzeti 2400 gld. odškodnine za stanovanje ministrom odločenih, ampak je stanoval.v dveh malih sobicah. To kaže sicer, da je imel mož svoje posebnosti ali muhe,¡kakor pravijo, ne dokaže pa to nič ne, ako a tem primerjamo njegovo drugo ravnanje. Brestel je bil prej tajnik pri zavodu „Bodenkreditanstalt" in je imel v tej službi priliko prepričati se, kako le tam teče, kjer se maže. Tudi je moral poznati zveze tako imenovanih „giiinderjev in verwal-tungsratbov", ki so pri vseh rečeh vedno gledali na svoj žep, na lastni dobiček. Ako je bil res tak poštenjak, kakor ga prealavljajo liberalci, kako se je mogel potem pajdašiti s takimi ljudmi ? O prodaji državnih poseBtev ne govorimo, dasiravno tudi njemu kot ministru ne bi bilo moglo biti neznnno, kako se je pri prodaji imenovanih posestev nekdaj godilo, opomniti hočemo le še ene prikazni. Brestel je bil državni poslanec dunajskega mesta, pa se zarad svoje bolehnosti ni mogel vdele-ževati zborovanja. Le redkokrat je bilo videti, kako je Carneri svojega prijatelja Brestelna privlekel v zbornico. Pa dasiravno se ni mogel vdeleževati ne javnih in ne odsekovih sej, vendar nikdar ni prosil odpusta, med kterim državnozborne dijete prenehajo; ampak je dobival svoje dijete kakor tisti poslanci, ki od nobene seje niso izostali. Mi mu zarad tega nič ne očitamo, ker injgjo po postavi bolni
Slike iz domačega življenja. Moj prijatelj.
(Dalje.)
Jaz sem dobil prav ljubo mi družbo, ka-koršne ni vsaki dan, vendar me je mikalo ogledati si tudi druge mize ter iskati še kakega znanca, če tudi le na kratkih par besedi. Tako pridem memo mize, ob kteri je sedelo in stalo skoro največ ljudi in zato je bila tudi ena najživahnejših, najglasnejših v petji — pač ne ravno popolno ubranem — in pogostih govorih. Kmetje in drugo ljudstvo so se smijali skoro vsakemu stavku govora in slišati je bilo večkrat: „dobro je povedal, ta zna skoro tako, kakor oni, ki so na taboru govorili."
Ravno je zopet slišati: „tiho, bomo videli, kaj bo ta povedal." Jaz prerijem rajdo toliko, da vidim, slišim govornika, ki je ravno pričel svoj govor. Bil je to moj prijatelj. Se ve, da na-pnem tudi jaz ušesa. Govoril je, pa kako! Na odru bi ga bil vladni komiear že po prvih besedah vstavil. Tako se govori morda komaj v svobodni Ameriki, kjer ima vsak pravico govoriti in pisati karkoli in kakorkoli. Jedro govora je bil, da kmet je največ na svetu in da
Slovenci ne smemo trpeti med seboj nobenega tujca, ki nam kruh odjeda in naš jezik zatira; temu je bilo pripetih še mnogo druzih, nekaj celo prav dobrih misel, ki pa še niso bile dosti prerešetane in vsaj za 20 let prekmalu rojene. Govoril je čisto po domače, da ga je vsak „lahko" „zastopil", zato mu je večina poslušalcev tudi pritrdila. Kolike velikanske zgube so pa imeli cerkve, javni zavodi iu vsi posa mezni posestniki obligacij !
Poslušalci se zdaj nekoliko pozgube, da mi je mogoče preriti do njega, pomolim mu roko in ga ogovorim. Nič kaj dobre volje ni proti meni ali pa je morda ponosen na vspeh ravno končauega svojega govora, morda celo „tuhta" že druzega, kar me po par besedah odpravi:
„Pejte, pejte vi in kar vas je z Ljubljane! To ni vse skup nič. Da ste vi Slovenci, narodnjaki? Vi ste, bojazljivci, hlapci nem-škutarjev. Pejte, pejte! Povejte ljubljanskim veljakom, da Slovenci ne bomo dosegli nič, dokler ne bo nemškutnrjem pela palica."
S tem mi obrne hrbet in ker pevci za-pojo „U boj", krepko pritisne s svojim glasom ter z obema rokama bije takt — vedno hitreje, menda so mu prepočasno peli. Jaz se držim
blizo mize le še toliko, da zvem od enega njegove tovaršije ime njegovo, in kaj da je. Takrat še to ime ni bilo znano drugim, pozneje je postalo poznano pa vsaj po nekterih krajih in družbah. Izdal ga ne bom, ker vem, da ga bodo uganili vsaj tisti, ki so ga poznali.
Taboriti so se razšli, le nekaj jih je prenočilo v tistem kraji pri prijateljih in znancih, tudi jaz. Drugi dan 8em se imel odpeljati proti poldnevu , zato sem si zjutraj hotel nekoliko ogledati kraj in taborišče ter vzel seboj par prijateljev. Memo bolj ponižne krčme gredi čujemo ž nje petje, pač veselo iu glasno, pa že malo ubrano, ker vsak je le svojo gonil. Nalašč vstopimo v zakajeno sobo in še niso za nami vrata zaprta, že omahujem pod težo človeka, ki tre mi je na prsa zavalil in me stiskal in objemal kakor Bog ve kako starega znanca, kterega pa že več let ni videl ali ki mu je ravnokar z Amerike prišel. Pri tem vriska v enomer:
„O, prijatelj, prijatelj, ti ne veš, kako te imsm rad ! Še en bokal ali pa dva na mizo, krčmar, zato, ker so prišli naši prijatelji, ki ga bodo plačali. Živijo!"
Tudi drugi nas obsujejo ter nas vlečejo
poslanci popolno pravico do dijet, ali ker ga liberalni listi popisujejo kot moža, ki mu ga med vsemi drugimi poslanci ni bilo para, bi človek mislil, da je delal tudi v tem oziru izjemo, in da ni prejemal plačila, o kterem mu je morala njegova natančna vest in nesebičnost očitati, da ga ni zaslužil.
Sicer pa še enkrat rečemo, da teb reči ne pišemo iz nobenih osebnih ozirov, ali iz kakega mrzenja do ranjkega. Ali ker levičarji zlorabijo njegovo osebo za politične demonstracije, mora biti pač tudi nam dovoljeno, o njem spregovoriti, da dokažemo, kako liberalcem za dru-zega tudi pri Brestelun ni bilo mar, kakor rabiti njegovo ime in njegovo osebo za svoje . politične namene.
Še nekoliko o narodnih šolab.
vi.
Da to vrsto člankov sklenemo, treba je zaradi dopolnitve in celote, da spregovor mo tudi o visokih slovenskih šolah , akoravno se takih v bližnji prihodnjosti nadejati ne smemo. Ako dobomo narodne srednje šole, postale bodo narodne visoke šole same ob sebi potreba, ker bodo učenci izobraženi na podlagi slovenščine hoteli v tem jeziku tudi više nauke poslušati, ker jim bo ta jezik najlože razumljiv. Slovenske visoke šole pa nam bodo potrebne tudi iz viših ozirov. Vprašanje se namreč poostri tako: ali hočemo doseči samostojno duševno življenje ali ne? Ako si tega ne upamo, potem tudi srednjih šol narodnih ne bomo moglo vzdržavati in tudi potrebne ne bodo; ako pa hočemo duševno svobodni in neodvisni postati, moramo hoteti tudi potrebne sredstva, in med te štejemo v prvi vrsti narodno vseučilišče, ki ima biti studenec vede in ognjišče izobraženja narodovega. Tu ne gre za vprašanje: je li mogoče ustanoviti slovensko vseučilišče, ali m mogoče; ampak tukaj se pravi: mora biti. Naj bo hiša še tako majhna, svoje ognjišče mora imeti, in kdor si tega postaviti ne upa, naj še hišo podre; kajti čemu bo hiša, če si lastnik ne more v njej hrane skuhati ali se VBaj ogreti? Ravno tako je Slovencem vseučilišče potrebno, naj bo še tako majhno in slabotno, ako nečejo svoje narodnosti za hrvaško ali pa za nemško zameni, kajti eden
od teh dveh slučajev je neizogiben, ker drevo brez krone se posuši, in tako tudi narodnost brez visokih šol, ako je obdana od izobraženih, kulturnih narodov. Kamor se nagne inteligen-cija, tje se bo nagnilo in padlo celo drevč našega naroda, inteligencija pa se nima drugam nagniti, ko na nemško ali pa hrvaško stran, odkoder bo svojo izobraženost zajemala. Ako pa hočemo ostati samostojen narod, moramo misliti tudi na samostojne visoke šole v slovenskem jeziku. Proti temu se ne d& prav nič ugovarjati. Sicer pa se z vsemi našimi napori temu cilju bližamo, in bolj ko bo naš napredek resničen in krepak, hitreje se bo spoznala potreba slovenskega vseučilišča; ali mar ni „matica" za to ustanovljena, da položi temeljni kamen za slovensko vedo in znanstvo? In ali mar ne bomo „matice" toliko bolj hvalili, bolj ko se bodo po njej priobčeni spisi odlikovali po svoji izvirnosti, ženijalnosti in znanstveni temeljitosti? Ali ne bo „matica" ravno tačas doživela svojega zlatega veka, kedar bo priobčevala spise samih učenjakov , in ali mar to ne bo ravno isti čas , ko bo naš narod dozorel za lastno vseučilišče? V istini, slepi in malo temeljiti so oni pisalci, ki iščejo možnost vseučilišča v številu učencev , v denarnih močeh, v bogastvu knjižnic in drugih učuih sredstev. Prva in glavna podlaga vseučilišča sta dva faktorja , prvič narod , ki je dospel že tako visoko v kulturi in samostojni izobraženosti, da stega hrepeneče svoje roke po najviših skrivnostih človeške vede , drugič pa več ali menj mnogoštevilna vrsta učenih, ženijalnih mož, ki so že dospeli na vrhunec človeške vede, ter so ob enem tudi zmožni in voljni, sad svojih trudapolnih študij prenesti na potomce, deloma po spisih, deloma po ustmenem poduku. Ali Be potem tega poduka udeleži 100 ali 500 učencev, to je za bistvo visokih šol prav vse jedno. Sokrat je le kakih deset ukaželjnih mladenčev okoli sebe zbiral, vendar so iz njegove šole izhajali najslavnejši filozofi, kakor Plato, Aristoteles itd. Mi popolnem priznavamo, da vseučilišče ni kaka dresura za pravosodnike, profesorje, zdravnike, in izgoja teh potrebnih stanov tudi nikdar ne sme biti glavni namen visokih šol; ampak po svoji svrhi imajo te šole služiti vednosti ne pa
praktični potrebi, one bi najraje izgojile same modrijane in učenjake. Ako pa kdo na visokih šolah pridobljeno vednost za praktične potrebe porabi, za posredovanje pri pravdah, za zdravljenje bolnikov, za podučevanje mladine itd., kaj to vseučilišču mar? Veda je prosta, šola je ukaželjnim odprta, iz tega namena, da se veda in znanstvo širi med svetom , ne pa iz namena, da bi se izgojevali uradniki, kakor v kadetnih šolah častniki. Kakor godca, ki je bil ua konservatoriji, prej vzamejo v službo, nego navadnega navžarja, ki mu više glasbene izobraženosti manjka, tako tudi država v svoje više službe rajši jemlje ljudi, ki so bili v visokih šolah, nego navadne, menj izobražene, tedaj menj sposobne možč. Vendar zavoljo tega še nikomur ni služba garantirana po končanih študijah, in glavni namen vseučilišča ostane vedno le veda in nje razširjenje, ne izgojevanje državnih dostojanstvenikov. Iz tega uzroka pa pri visokih šolah tudi ni število učencev in bogastvo njih podpornih zavodov ne glavna, ne bistvena stvar. Slovensko vseučilišče je mogoče, kakor hitro imamo vsaj kakih dvajset učenjakov raznih strok, ki stojč na vrhuncu učenosti vsak v svoji stroki, ki so zmožni v našem jeziku svoje misli zapisati, ter v tem jeziku tudi ustmeno širiti svoje znanstvo. če prav ni vsaka znanstvena stroka zastopana, če tedaj prav vseučilišče ni popolno, vendar je le visoka šola in stoji na svojem mestu kot ognjišče narodne izobraženosti. Napačna je misel, da se morajo po vseh visokih šolah ene in iste stvari predavati. Saj vseučilišče ni abecedna šola, da bi bili učenjaki primoram, o čem in kako jim je govoriti, ampak oni kot filozofi predavajo sadove svojih študij, naj že bodo stari ali čisto novi. Zato se tudi na nekterih vseučiliščih predavajo predmeti, ki jih bomo na drugih zastonj iskali. Visoka šola ostane visoka šola, če prav ni popolna, če prav niso zastopane vse stroke ; zato se Slovenci ne smemo precej vstrašiti, ako nam bi morda manjkalo profesorja za to ali ono vednost; s časom se bo tudi še tak našel. Toliko se bo pa vendar vsak tudi na slovenskem vseučilišču naučil, da bo sposoben za sodnika, advokata ali pa za profesorja srednjih šol. Saj za to ni treba, da bi bil učenjak,
za mizo, krčmar prinese vina. Pa čemu bom to nadrobneje popisoval? Kaj smo hoteli mi? Smejali smo se, plačali vino in se na tihem drug za drugim zmuzali iz preglasne družbe, vsak z izgovorom, da ima kratek opravek. Da nam družba, ki je bila vso noč tu ob vinu in petji prebila, ni ugajala , si lahko vsak misli. Jaz sem se le čudil vztrajnosti njenega načelnika, mojega prijatelja, ki je neumorno predsedoval in s hripavim glasom napitnice delal vsakemu, ki je za mizo sedel ali kterega so k nji zlekli.
Mi smo se toraj drug za drugim s sobe zmuznili, ob odločeni uri gt; odpeljai, med potom pa je kdo tudi čudnega našega prijatelja v misel vzel.
Nekoliko mesecev po tem taboru, ko sem bil svojega prijatelja že skoro pozabil, dobim tako pismo:
„Dragi prijatelj v imenu narodnosti in osebnega znaustva! — Slišal sem, da se Vam dobro godi in da Vam ni treba stradati za voljo Vaše, čeravno premrzle narodnosti. To me veseli! Taki ljudje morajo pomagati drugim, ki morajo živeti ob goli svoji službeni plači, z narodnjaštvom si pa nič ne zaslužijo. Tak sem jaz, ki moram vsak polič vina, če
ga prav na zdravje domovine pijem, sam plačati. — Zdaj sem zložil venec pesmi, krasnih, kakor jih svet še videl ni. Na svitlo pa morajo, da jih bo Blovenski narod bral in po njih navdušil se do prave narodnosti. Kar ima narod slovenski zdaj te baže, je vse le voda proti temu, kar mu bom jaz podal. Govoril sem o tem že & tukajšnjimi bogatimi narodnjaki, pa ti so vsi narodnjaki le na videz, prav za prav pa judje. — Zato se obračam do Vas s prošnjo — ne: z zahtevanjem, da Vi ali na svoje stroške preskrbite tisk mojih pesmi (ktere Vam bom brž po odgovoru poslal), ali pa mi dobite med tamošnjimi bogatejšimi narodnjaki koga, ki bo to storil; jaz namreč ne poznam toliko tamošnjih narodnjakov, da bi jih mogel ceniti po duhu in mošnji. Če bi pa tudi tega ne marali, poživljam Vas, da mi sami daste ali drugje preskrbite brezobrestno posojilo 350 gld. do tje, ko bodo razprodane moje pesmi, ktere bom potem sam na svitlo dal; toliko namreč utegnejo znesti stroški tiska in druge malenkosti. — Odgovora, oziroma novcev, pričakujem prav kmalu, če bi pa Vi to moje pismo malomarno pod klop vrgli, tresite se, jaz se znam maščevati."
Podpisano je bilo to pismo s polnim imenom in naslovom mojega prijatelja.
„O, kake ljudi je Bog dali" zdihnem jaz prebravši to pismo. Najprva misel moja je: „vrzi ga v koš!" ali ker je vendar-le preveč čudno, ga spravim v žep in zvečer pokažem družbi, s ktero sem se navadno ,shajal. Moral sem prej povedati vse, kar mi je bilo znano o mojem prijatelji, in še le ko so nekteri izmed družbe potrdili vsak nekaj tega, kar so v Celji in na taboru sami videli, so mi verjeli, da to pismo ni le predpustna šala, marveč gola resnica, da pisatelj je res pisal to, kar misli in res zahteva.
No, to je bilo smeha! Slednjič se oglasi eden izmed družbe, ki je vselej rad lesketal se z resnobnim obrazom, kedar je vse druge smeh lomil, in pravi:
„Zakaj se posmehujete, gospoda? Saj večina izmed vas tega — recimo: pesnika še ne pozna ne. človek se sme obsoditi še le takrat, kedar je kaj storil, kar je drugim znano. Kar tako pa ljudi ne smemo zametavati, ker, če bomo tako delali, bomo imeli malo pisateljev in pesnikov. Kdo ve, kak zaklad v tem človeku tiči! Moj predlog bi bil tukaj ta, da, če že posamezni ne more ali ne mara temu še nepoznanemu duhovitnežu, pač pa, kolikor je znano, iskrenemu narodnjaku z denarno pomočjo na roke iti, naj jih to stori več. Zložimo toraj skup ta znesek, jaz podpišem 1 gld."
in žalostuo bi bilo za slovensko vseučilišče, »ko si ne bi stavilo višega namena, nego samo jzgojo državnih opravnikov; ono mora v prvi vrsti iskati vedo in znanost visoko v zraku in globoko pod zemljo, pa z lastnim trudom ,jo mora iskati, ne pri drugih narodih izposo-jevati, ker le potem bo postalo zares ognjišče slovenskega duševnega življenja, in tacega ognjišča nam je treba, ako se hočemo duševno na svoje noge postaviti.
„fflilitarzeitung" in pa narodne srednje šole.
Nek vojaški list „Militarzeitung" se hudo pritoži čez težnje Čehov, Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Dalmatiucev, Madjarov, Rumunov, ker vsi ti narodi zahtevajo in deloma že imajo narodne srednje šole, in iz tega uzroka se znanje nemškega jezika med izobraženci čedalje bolj krči iu zgublja, to pa je po mnenji tega lista velika škoda za avstrijsko armado, ki je in mora ostati nemška, to je vsi častniki morajo znati nemški, ker to je „komando-sprache". List Be boji, da se bo zgubila enota avstrijske armade, iri da jo bo treba ločiti v razne oddelke po narodnostih, kar pa ne bo uspešno in koristno za armado; tako namreč misli imenovani list, čeravno dokaz dolžan ostane. Svoje premišljevanje konča list z logičnim sklepom, da morajo vse avstrijske srednje šole ostati ali pa postati nemške, da ne bo primanjkovalo nemščine zmožnih oficirjev. V tem ima list prav, da se bo znanje nemškega jezika v Avstriji toliko bolj krčilo, bolj ko bodo srednje učilnice narodne postajale, kar ne more oBtati brez upliva na razmere pri naši armadi, ki obstoji večinom iz Slovanov, le v mali meri iz Nemcev. Ker vendar ne gre, da bi se vsi nenemški narodi izključili od oficirske časti, in ker bi to bilo za armado samo jako škodljivo, ker avstrijski Nemci niso toliko talentirani, da bi zamogli prevzeti duševno vodstvo cele avstrijske armade, ne glede na to, da bi se Madjari, Hrvatje, Poljaki in drugi narodi lepo zahvalili za tako zaničevanje; ostaja toraj le dvoje mogoče : ali stroga germanizacija cele države zavoljo vojaščine, ali pa federalistična razvrstitev armade po narodnostih. Vprašanje nastane, kaj je več vredno, ali centralistična uprava vojaščine, ali pa vsi drugi kulturni in etični momenti , ki govorč za narodne srednje šole,? Odgovor na to vprašanje menda ni težak. Razni narodi hočejo živeti, za to življenje, za vso njih prihodnjost, za napredek iu kulturni razvoj je tem nenemškim narodom treba narodnih šol, te bistveno potrebne pravice se narodi ne odrečejo za nobeno ceno, tudi ne za ceno enotne „komandosprache". Da se za-more zmagati tudi z armado, sostavljeno iz raznih narodov iu jezikov, to se je že dostikrat dokazalo; tako so zmagali pri Lipsiji združeni Nemci, Rusi in Avstrijanci, pri Waterloo združeni Angleži in Nemci; da so se Angleži komandirali v angležkem, Nemci pa v nemškem jeziku, to zmage ni nič oviralo. Kakor hitro pa imamo dokaz, da se zamore zmagati tudi z armado, iz različnih narodov sostavljeno in z različnimi jeziki komandirano, tako hitro je tudi dokazano, da enota in eno-jezičnost avstrijsko armade ni absolutno potrebna. Nasprotno pašo narodom srednje šole v narodnem jeziku absolutnopotrebne. Toraj se mora menj nujna potreba umakniti nujnejši potrebi; toraj bomo prej pritrdili nasvetu, naj se armada po narodnostih razdeli, nego pa onemu, ki ga daje „Militarzeitung",
naj Be vse srednje šole zavoljo enotne armade ponemčijo. Poslednje tirjati, je sploh zdaj že nemogoče; kolikor tudi se vojaški za nemški jezik vneti listi široko ustijo, vendar Madjarov, Poljakov, Hrvatov in Lahov ne bodo tako daleč ostrašili, da bi si ti pustili svoje srednje šole ponemčiti. Tudi Čehi, poprej mehki in krotki, postali so v novejšem času trdni in značajni, na svoj jezik in svojo narodnost po-nosui; tudi ti se bodo ustavili ponemčevanju srednjih šol. Ostanejo tedaj le še pohlevni Slovenci, ki ravnopravnostiše niso deležni, in ki bi jim modrovanje imenovanega vojaškega časopisa pri njih težnjah škodovati zamoglo. Če pa že nam zamorejo zabraniti ravnopravnost v srednjih šolah, kar je mogoče le zarad popolne apatije in mlačnosti našega ljudstva, vendar zavoljo tega ne bo več dolgo mogoče, ohraniti pri avstrijski armadi nemški značaj Časništva in poveljništva sploh. Madjarski iu hrvaški častniki so se že od nekdaj čutili narodne tudi v vojaški suknji, ter med sabo občevali v svojem narodnem jeziku. Zdaj se opazuje že tndi prikazen „češkega oficirja", mlajši čehi namreč pri vojakih niso več nem-škutarji, kakor nekdaj, ampak narodni in se kot Čehe čutijo, tudi če so postali oficirji. Te prikazni se strašijo stari častniki, ki so smatrali Avstrijo za nemško državo, nenemške narode pa le za nekako smet v njej, ter so mislili, da se samo po sebi umeje, da častnik ne sme drugače govoriti, ko v nemškem jeziku. Ti možje iz stare šole bodo še več takih bridkost doživeli: tudi slovenski, rusinski, slovaški, rumunski častniki bodo sčasoma toliko dozoreli, da se ne bodo več sramovali svojega maternega jezika, in kje bo potem enotna „komandosprache"? Lahko bi se še pisalo o mnogih nepnlikah, ki nastanejo vsled tega, da se k slovanskim polkom prestavljajo častniki, ki polkovuega jezika niso zmožni; pa to si pridržimo za drugo pot, kedar bo to vprašanje na vrsti. Za danes smo hoteli zavrniti nasvete „Militarzeitung e", ki jih razpravlja v uvodem članku tudi „N, fr. Presse", kot nemogoče, neprikladne in krivične.
Politični pregled.
V Ljubljani 7. marca.
Avstrijske dežele.
Študentovsko društvo „akadcinische Eieseltalle" bilo je od vlade razpuščeno, ker je prestopilo že večkrat meje Bvoje delavnosti ter uganjalo prusaško politiko, ako-ravno po svoji smeri ni imelo političnega poklica.
V državnem zboru je kupčijski minister obljubil, da bo v kratkem predložil postavo o poštnih liraniluicali. Pri debati o tej stvari je zlasti Poljak Hausner ustavovercem nekaj gorkih priložil, rekoč, da spoikopavajo državni kredit.
Kmečki odbor v Lincu je razposlal gor.-avstrijskim kmetom vabila, naj pristopijo h kmečkemu društvu. V tem vabilu Be pravi, da so konservativni poslanci izdali nemškega kmeta Čehom, Poljakom itd., ;da je finančni minister Dunajevski kriv, ako morajo nemški kmetje zdaj več davkov plačati, in več takih neumnosti. Slednjič odbor pravi, da se mora kmet odtrgati tako od liberalne, kakor od konservativne stranke, ter sam sebi pomagati. Je že prav, pa le lagati nikar, kakor bi se nemškim kmetom kaka krivica godila, saj so bili vendar do zdaj pred slovanskimi vedno na boljem pri davkih, še le po novi vcenitvi se bo menda davek bolj pravično razdelil.
Veliko prepira se pričakuje v državnem zboru o priliki hišnega davka. Nemci se čutijo povsod zatirane ; najraje bi bili brez vsega davka, ako bi bb dal ves na Slovane zvaliti.
Vnauje države.
Holandski izseljenci, Ho|erci v Afriki, ki bo nedavno Angleže dobro natepli, dobivajo vedno več simpatij v Evropi, ne samo na Ho-landskem, ampak tudi na Nemškem in celo na Angležkem. V Berlinu se je osnoval odbor za podporo ranjenih Bojercev. Kaj poreče angleška vlada na to?
Na Srbskem še vedno ne vedo, kteri družbi bi izročili zidanje srbskih železnic. Ponujajo se francoske, ruske, belgiške, dunajske, angleške banke. Banka „société générale Belge", ki ima 150 miljonov frankov premoženja , hoče izdati za 100 miljonov akcij in s tem kapitalom zidati železnice. Tudi hoče ta banka p »soditi denarja za ustanovo samostojne srbske banke v Belemgradu.
Izvirni dopisi.
X Dunaja, 4. marca. (Š tu d en t je.
— Vojaštvo in narodne šole. — Državni zbor. — Kučkerjeva oporoka.) Študentje so se pomirili, ker menda zdaj sami previdijo, da je bilo njihovo ravnanje in raz-sajanje jako neumno. V torek so izpustili zaprte dijake, ki so jih tovariši v procesiji sprem-Ijevali po mestu, preiskava zoper nje pa se nadaljuje, in ne more se še reči, kaj bodo spravila na dan. Razun tega je policija pričela tudi preiskavo zavoljo govorov in dogodkov pri Lessingovi svečanosti, kjer so peli pesem „deutsche Worte hör' ich wieder", dasi jo je bila policija prepovedala, in rektor Lorenz je študentom razodel, da je to, ne pa zadnji dogodki, glavni vzrok, da hoče gosposka razpustiti društvo „Deutsche Lesehalle". Študentje so bili tudi pri ministru Taaffetu, kjer so se pritoževali zoper policijo, pa minister jim je odgovoril jako odločno, rekši, da živimo v pravni državi, kjer je treba skrbeti za red in mir in za varnost vsakega državljana. Ako je policija sim ter tje bila preostra, se bode preiskovalo, pa tudi sodnija mora reč preiskovati in krivične kaznovati. Sinoči so imeli študentje svoje popivanje ali svojo knajpo na čast izpuščenim tovarišem. Imeli so pri tej priliki politične govore iu peli so peBem „die Wacht am Rhein". Vdeležil se je te knajpe tudi rektor z nekterimi profesorji, policijski svetovalec Landsteiner in sodnijski adjunkt Wachler pa, ki staj bila tudi povabljena, ker je prvi z dijaki sploh, drugi pa z vjetimi in zaprtimi lepo ravnal, nista bila prišla. Hujskanje na Lienbacherja je toraj pri kraji, zlasti ker se dunajski mestni zbor ni hotel blamirati ter posnemati zgleda svojih tovarišev vFünfhausu, da bi se bil v javni seji zavaroval zoper izrek Lienbacberjev. Gospodje so menda sprevideli, da se jim bodejo vsi pametni ljudje smijali, ako se potegnejo za vinske bratce, češ, da je bilo z njimi vred razžaljeno celo prebivalstvo dunajsko.
Ker so liberalni gospodje videli, da s pouličnim razsajanjem ne bodo dosegli tiste veljave, ki so jo nekdaj vživali, poskušajo zdaj na drug način dospeti do svojega namena. „Militarzeitung" objavlja namreč L t. m. članek, v kterem se skuša dokazati , da bi bilo silno škodljivo za vojaštvo, in da bi naša hrabra armada razpadla in bi ne bila več za rabo, ako bi se nemščina odpravila iz slovanskih šol. Prej so rekli, da bi bilo to uevarno za edinost in za moč države, ker jim pa tega
nihče ni verjel, zavili bo jo sdsj tako, da bi bilo to nevarno za edinost, moč in obstanek armade. Ti ljudje dobro vedo, ali bi morali vsaj vedeti, da je imela naga armada dovolj nižjih in višjih oficirjev, ko je bilo še silno malo šol v cesarstvu in so se naši fantje še le pri vojaštvu potrebnega izučili. Ker Slovani nečejo biti tako leni, kakor bo nekteri drugi, ki se po nobeni ceni nečejo učiti tujih jezikov, ampak bi najraje imeli, da bi zavoljo njih celi narodi popustili svoj materinski jezik, se bodo naši fantje v naših srednjih šolah nemščine gotovo tako popolnoma naučili, da bodo zmožni za oficirje, ako bi jih tudi strogi pisatelj „Militarzeituoge" izpraševal.Zato je pa skrb za našo armado, ki se v omenjenem članku razodeva, čisto prazna, in vsakemu se vrine v glavo misel, da bo hoteli s tem član kom le nekako uplivati na merodajne kroge, ki jim gre skrb za hrabro in izvrstno armado čez vse, ter na ta način zabraniti, da bi se v narodnem oziru enake pravice podelile vsem narodom. Vsled tega bi morala sedanja vlada, ki hoče biti vsem pravična, odstopiti in vsta-voverci bi zopet pnili nakrmilo. To je menda pravi namen omenjenega članka, ki je pa tem čudnejši, ker ravno vstavoverci niso imeli za vojaštvo dozdaj nobenega srca, ter so ravno oni očitali, da vojaštvo požre velik del državnih dohodkov.
Državni zbor je danes obravnaval nevažne reči. Poslancev je bilo jako malo navzočih, in razgovor se je vnel samo o napravi poštnih pomožnih blagajnic; zoper nasvet odsekov sta govorila Menger in Fux, zanj pa Lenz, ki je reč Bprožii in Kronavvetter. Poročevalec je bil Hausner. Predlogi so obveljali po nasvetu od-sekovem. Prihodnja seja bo v torek 8. t. m.
Kučkerjevo oporoko bo 2. t. m. našli v neki knjigi, ki jo je ranjki jako rabil, ktero pa so bili po njegovi smrti z drugimi vred v nemar pustili. Kancelijski vodja Kaindl je zdaj knjige pregledoval in našel tolikanj za-željeno pismo. Oporoka je bila narejena 28. februarija 1. 1878, ravno prej, ko je bil šel ranjki kardinal v Rim, in glavni dedič je deško semenišče. Tudi stavbena družba za popravo prestolne cerkve dobi neki precejšno svoto, reveži dunajski pa 5000 gld. G. Kaindl je izročil teBtament nemudoma mestni delegirani sodniji.
'Ma Dunajtl, 5. marca. Liberalni listi si ubijajo glave, kako bode pač gosposka zbornica sklenila o Lienbacherjevem predlogu. Kolikor sem jaz čul, je tako imenovana Brednja stranka pripravljena b konservativno glasovati za znižanje dolžnosti v šolo hoditi od 8 na 6 let, in bila celo pripravljena v šolskem vprašanji nadzorstvo zopet izročiti duhovnikom, tega pa nikakor neče, da bi se dotična oblast prepustila deželnim zborom. Ako je to istina, potem bode gospodska zbornica Lienbacheriev predlog bistveno spremenila. Mislim pa, da se to ne bo zgodilo tolikanj iz strahu pred deželnimi zbori, kakor marveč iz skrbi za liberalno stranko. Vsakdo sprevidi, da se liberalni deželni zbori ne bi mogli upirati ijud ski želji, ako bi Lienbacherjev predlog obveljal , in da bi morali tudi oni, ki so se v državnem zboru tolikanj upirali, šolstvo skrčiti. Da toraj ne pridejo v to nasprotje sami s seboj, prizadevajo Bi na vse moči zabraniti, da bi se deželnim zborom dotična oblast ne podelila.
Državni zbor bode v torek obravnaval postavo o novem hišnem davku. Solnograjci, Tirolci in Štajarci se močno upirajo zoper to postavo in bi Tirolci najraje imeli, ko bi tudi
t prihodnje ne imeli nobenega hišnega davka, kakor dozdaj ne. Ali Če hočemo kdaj vravnati državne dohodke in stroške, morajo imeti vsi enake dolžnosti in enaka bremena, kakor tudi vbí zahtevajo enake pravice.
Izdajatelj „Deutsche Zeitung", poslanec Reschauer, pri vsaki priliki natolcuje obrtnijski odsek. Tudi o včerajšnji seji 1. pododseka poroča, da ni bila sklepčna. To pa je laž; prišlo je bilo od 8 pet odbornikov, trije desničarji in dva levičarja, ali ker je imel poročevalec, župan Krakovski, v četrtek doma prvo mestno sejo in do včeraj še ni bil prišel na Dunaj, se brez njega ni moglo nič razgo-varjati. Odborniki so le privatno pretresali vprašanje, ali naj se obrtnijstvo kaj omeji, ali naj bo slobodno, kakor doslej. Konservativni poslanci so povdarjali, da mora vsak obrtnik dokazati, da se je obrtnijstva reB učil, ki ga hoče vstanoviti, liberalci pa so zagovarjali popolno slobodo kakor smo jo imeli dozdaj. Obrtniki, ki tako zelo tožijo čez slobodno obrtnijstv.i, naj toraj sami Bodijo, kdo želi zanje bolj skrbeti, ali liberalci ali avtonomiBti.
Z Dunaja, 6. marca. (Študentovsko društvo „akademische Lesehalle4) je cesarsko namestništvo včeraj razrešilo. Dotično pismo povdarja, da je to društo že večkrat prestopilo meje svojega delokroga, zlasti ko je lanskega leta telegrafiČno pozdravilo profesorja Macha v Pragu, in je letos 14. februarija pri Lessin-govi svečanosti pelo pesem „deutshe Worte hör' ich wieder", dasi jim je bila policija to naravnost prepovedala. Tudi je bilo društvo 24. februarija sklicalo zborovanje, ne da bi bilo to naznanilo, kakor postava o združe-ževanji veleva. Ob enem se je razrušil odbor, ki so ga bili študentje izvolili, da vsled raz-sajanja zadnjih dni skrbi za red in mir med dijaki. Društvo se sme sicer v 60 dneh zoper razpust pritožiti pri ministerstvu notranjih zadev, pa liberalni listi študentom svetujejo, naj tega ne storé, ker bi nič ne pomagalo, ampak naj pristopijo vsi k že obstoječemu enakemu društvu. Tudi jim priporočajo, naj bodo mirni, in naj več ne počenjajo kakih neumnosti, ki bi jim utegnile še bolj škodovati. Tako je toraj konec homatij, ki bo jih bili nemški vseučilišniki pričeli, ker bo mislili, da so tudi na Dunaji najglavnejše osebe, kakori v kakem malem zakotnem mestu.
Liberalna Btranka je poleg Brestelna zgubila še enega svojih zvestih pristašev. Včeraj dopoludne okoli desetih je namreč umrl baron Kari Krauss, bivši predsednik državne sodnije, v 93. letu svoje starosti- Krauss je bil od 1. 1861 8im ud gospodske zbornice ter zvest privrženec liberalue Scbmerlingove stranke.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. marca,
(Glasi s Primorja), vglasbil Avgust Leban, tako se zove zbirka novih napevov, ki jih izdaja iz KrajČeve tiskarne v Novemmestu znani slovenski skladatelj A. Leban. Obsega 10 pesmi. Cena I. zvezka je 1 gld. Na to delo opo-zorujemo slovenske pevske kroge.
(„Tisoč in ena noč"), te zbirke oriental-nih pravljic je izšel pri Krajcu v Novem me-že 11. snopič. Cena snopiča 20 kr. Vsak snopič ima po eno podobo.
(Lakota.) Iz Dolenje-Zemonske županije pri Ilirski Bistrici piše v „Narod" tamošnji župan, da razsaja v tem kraji huda beda, tako da ljudje že 1 a k o t e m r j ó. Ne ljudje, ne živine nemajo kaj jesti. Prikazujejo se tudi
že bolezni vBled slabe hrane. Župan prosi pomoči. Upamo, da Slovenci v pogledu take revščine ne bodo trdosrčni ostali, ter bednim No-tranjcem pomagali s b i t r i m i darovi. Milodiire Bprejema predatojnik županije Jablanice v dolenjem Zemonu pri Ilirski Bistrici, gosp. Josip Potepan. Tudi vredništvo „Slovenca" bo darove v ta namen radovoljno sprejemalo terjib županu odpošiljalo.
(„Copmija".) „Laib. Wochenblatt", ki 88 tiska v Gradcu vsaj v petek popoldne, da pride v soboto zjutrsj v Ljubljano, je v zadnjem listu imel nadrobno poročilo o Kalten-eggerjevem banketu, kteri je trajal v četrtek še čez polnoči. Poročilo toraj ni moglo odriniti z Ljubljane prej, ko b poštnim vlakom ob 1. uri popoldne in ne priti v Gradec prej, ko v soboto zjutraj, t. j. takrat, ko je list ves tiskan bil in že v Ljubljani. Iz tega se vidi, da je moralo že pred banketom tje po-slano biti. Koliko je po vsem tem vrednor naj vsak sam sodi.
(Novačenje) se je v Ljubljani pričelo včeraj, zato ie po mestu več vriša in ukanja ko navadno, pa vendar ne toliko ko prejšnja leta.
(Porotne sodbe) so bile v soboto končane, trajavši tri tedne.
Razne reči.
— Nesreča. Pretečeno nedeljo je Šla 67 let stara vdova Urša Šašek iz Stopič r mesto k 10. sv. maši. Popoludne se spet domtr vrne in ker je bila pot polzka in blatna, je domu grede večkrat padla in si obleko vma-zala. Da bi se nekoliko sprala, je med Gotno vasjo in Črmošnjicami stopila k vodi, ki je ravno ondi zelo globoka, odložila ruti in se začela umivati, a revi se prevaga, pade v vodo in vtone. Še le v sredo so jo iz vode potegnili. V četrtek je bila pokopana.
TelcKratlčnc deuarne cen« 5. marca.
Papirna rent» 78.70 — Hreuerna rent» 74 10 — Zlata renta 89 45 — 18601etno ariavno ponoiilo 130.76 Bankipe akaije 816— Kreditne akaije 287.60 -- London 118.80— — Ce«. kr. cekini 6.66. — 20-frankov 9.31
dva konja
domače reje, blizo 15 pesti visoka, oba od ene ogerske kobile, ki je bila z omenjenima žreb čkama v Ribnici 3krat p remi rana. Eden, Gari (Apfelschimmel) bo spomlad 5 let Btar, drugi, Baldc (Goldschim-mel), bo spomlad 4 leta star. Zdaj še nimata prave odločne barve, kadar jo dobita si bosta močno enaka in grozno lepo petičasta. Oba sta prav pohlevna, domaČa in dobro iz-učena, vzdignita kar na komando vse 4 noge po vrsti na kvišk itd., zraven sta pa tudi grozno ognjena. Pasla sta se skoz vse leta, od spomladi do pozne jeseni na prostem po kamnitni gmanji; tedaj sta prav utrjens, zdrava, brez vsega pogreška in sta vajeua vsacega dela; posebno pa se pristjeta za koč jo.
Struge pri Ribnici 14. febr. 1881.
(2)	Jožef H rese,
župnik.
Ravnokar je od znanega pisatelja ,,Dušni pomoči" i. dr. na avitlo prišla molitvena knjiga
„Nebeški kruh",
namenjena udom bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa.
Ker je bratovščina na Kranjskem mnogo razširjena in se zraven še dober namen doseže ; podpora deške sirotišnice, je upati, da bode z njo mnogim ustreženo.	(3)
Dobiva se z zlatim obrezkom po i gld,, vsa v usnji po 90 kr., v platni po 75 kr. ia na pol v usnji po 70 kr.
J. Itlaznioi nasledniki v Ljubljani.
Iidjtelj in odgovorni urednik Filip elap.