Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČNI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Prihaja vsako nedeljo. — Cena: »Naši Kovin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tiidi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji»Lendavi št. 32. Izdavstelj : FERĐINHND HERMAN r. k. kaplan. Odgovorni urednik: HFIR1 LEOPOLD ev. p. duhovnik. I. Leto 5. štev. Dolnja Lendava, 20. juna 1926. Cena edne številke 1 Dinar. Ns HitŠ narod! Pisateij odgovarja sam za sebe ko borbo, ki se bije okoli ustave| 8. Reguliranje Mure, graditev i ze svoje reči,—tak uredništvo,! za jalovo držimo i v tom tali smo' cest, zvišenje zasliižne zmožnosti, Pod tem naslovom je bio na- kak tudi pripravljalni odbor odbije toga mišlenja, da je vsaka taksa da se ustanovijo fabrike, da si pisani eden članek v zadnji ste-, vse odgovornost i izjavi, da je on, borba za nas škodliva, nego na-j delavci lejko saslužijo svoj krtih, vilki „Naše Novine", štero je napi-1 s tem člankom služio le interesom-šega državnoga žitka fundament da se dobi z pomočjov države sal čakovački korrektoi lista i je naših nasprotnikov. |i edino garancijo v osebi Njego-' posojilo i. naj se razširijo zadruž- dao v list brez toga, da bi prv!e: Bolj previdno pri uredništvi i voga Veličanstva krala najdemo, ne ideje. urednik prečteo. Članek ne odgo- strogo po programi stranke idemo znto prekmurskega ljudstva po- 9. Ščemo naj se vse te naše varja niti bon tonu, štere so si pre-; naprej za dobrobit naše Prek- danost i vernost k nogam krala zelenja i celoga Prekmurkoga prestavile „Naše Novine",— niti paj murje, pa prosimo še enkrat, da položimo. ; bivalstva pravični interesi obarjejo. programi stranke i je v .celosti ! se nam pozabi ta napaka, štero| 2. Na gledoč zvunsko politiko! To je fundament, na šterom takši, da more na nas pravično se zgodilo i izven nas stoječi smo za to, da se z ohranjenjom Prekmurje stati moreči zadovol- v.| -VI . , . . 1 • I *-vi /-»/"l r* Ir rt ir j-, ? .ri 1 I-I i • « < w razsrditi en del naših somišle- stran proti nam i proti vam! nikov i -priateljev izven naše j Program je bil i ostane, kakor stranke. Zato so se včasl „Naše, bio razglašen i kak to v sledečem Novine" obdržale nazaj, i zato ne'obnovno damo tii: so naši naročniki dobili „Našej , ___ Novine" zadnjo nedeljo. Ar pa se že prej odposlalo Prekmurskomi Ijiidstvi mednarodnega mira, kak najprvo; nost i dobroto šče. V Božem odpre zvunska trgovina, gospo- 'imeni li napre ! darsko izmenjavanje, poravnanje! carine, da naši kmetje lejko po par sto ekzemplarov lista, kak se ta pomota opazila, za to je dužnost uredništva tak, kak tudi pripravljalnega odbora stranke, da Mi prekmurci smo politične razmere naše nove domovine ešče zdaj po sedemletnem opazovanji spoznali. Samo ešče zdaj so se to v celosti preklica i prosi sa-!ocjpr]e nage ggj, ^ s0 nagj p0_ movoljnoi javno se one, ki jih bi: naš narod ne po pravoj poti mogeo članek razsrditi na nas, da ^jjj. Namest0) da bi v boj šli nam naj ne zamerijo. Za opro-jza nage potrebčine, so notriprišli shtev ima vsaki dei čiste zroke v s|ovenske autonomije valove mlateči prazno slamo, za prek v sledečem: Pripravljalni odbor se sklicuje na progiam stranke, šteromi na čeli stoji edinstvo države i edna-kopravnost z liibeznom za vse mursko ljudstvo so se pa ne brigali. Z tem hodeče nezadovolstvo nas je na stranke razcepilo i raz-trošeni smo zgubili svojo moč i narodnosti, Či je politična vera'gratali smo hlapci tiijim interesom stranke taksa i se zgodi v cerkvi stranke en incident — makar naj To nas sili, da več nemo samo mirno gledali naše stvari, nego bo to harakiri enega pretirača to (ja se p0(j vodstvom naši najbogših ponesveči le cerkvo, ali niti naj|zdrQžim0 z re5jov. prekmurie manj ne utemni samo vero, ali pa' prekmurcom! Naša je zemla, voda apoštole te vere! |zrak j gospodje ščemo biti v svo- Uredm'k lista je potpuno za-[jem lastnem dvori. Brezi razlike poslen z organizacijo stranke, i na poklic, jezik i vero so enotne lista, ar je vse v začetki. Ne more naše potrebčine, v eden tabor se «p?S Ki> i2 autonomija? lejko notrispravijo. „Novine" in „Nepujsag" trdita, 3. V verski zavedaj želemo da je Prekmurska stranka vjedin-versko sloboščino, ohranitev starij! stva prevzela celi svoj program pravic različni veroizpovedi, vr-jod S. L. S., samo le pitanje auto-nitev verski šol z vsemi pravica- nomije loči nas od njih. mi i ka se katoličanske cerkve! Istina, da te da tou priznajo tiče, poravnanje patronatskoga pi- Novine, tudi povejo, da smo mi tanja. ' slobodnizidari, proti krščanski ve- 4. Gojiti i gori ščemo obdr- ri, komunisti i kapitalisti, — vse žati tri jezičnoga, tri verskoga to tak daleč, da što ne razmi to Prekmurskega prebivalstva brat- dijačko reč autonomija, bi mogeo sko ljubezen, v imeni državne_misliti, da tou se razmi podtem ustave zahtevamo za narodne maj-Irečom. Zato postavim to pitanje šine ednakopravnost, .jezično i' ka to dene autonomija ? kulturno slobočino. Želemo, daj Autonomija je takši položaj na vodilna mesta naši sinovje pridejo. 5. Želemo, da se davki (porcija) v celoj državi zednači, naj bode porcije plačevanje pravično med edne države proti drugi državi kak je to bilo med Hor-vatsko i Madjarsko pred bojom. Te so Horvatje meli skupne ministre v Budapesti z niadjarima i progresivno, naj se prenovijo pa ešče ednoga posebno svojega, katastri i zemliške knige, naj nas | tam v Zagrebi so pa meli ešče porcija ne zaduši, kak dosegamao. 6. Naj bo zakon ednaki v ce- banuše pa ministre, Tak so bili blagoslovjeni Horvatje iz Pešta i loj državi, naj ne bode vsakoj! iz Zagreba, pa tou je bila nji-vesi driigi zakon. Želemo nazaj. hova autonomija. e njem zameriti, či se zavupao(moremo združiti, da dosegnemo postaviti občinske i druge auto-! To je autonomija! Tak šče v somislenost svojega korektora j svoj cil, blaženost Prekmurja ! Z'nomne uprave, naj se dovoli uz-!s. L. S. svoje ministre meti tudi i je njemi aov'o o, da da v listjem cilom ščemo zviin zdaj ob- druženje i vsako zborovanje. v Ljubljani poleg ministvov v Be-svoj članek brez toga, da bi tou stoječi strank - stranko, štera 7. Naj se kak naj prvo voda [ogradi. Glavna vlada v Beogradi, P lepreeteo. Sto pozna samo naj de sluzila Prekmurskim interesom, končnoveljaven agrarni zakon, da filnialna vlada pa v Ljubljani. Janje, koliko posla da en list L zato goripozovemo, prekmursko ! se napravi konec najemniške ne- Kda se izjavila Prekmurska prestavj, da on ima skrbeti za ljudstvo, domačine, da se pod za- gotivnosti siromaškega prebival- stranka za jedinstvo države, in str! ! eS?e ZVUn tega orgamzlra|statov te stranke združijo z sle-[stva brez razlike na narodnost.1 proti za ispremenbo ustave, s tem 0’ Istl se ne more ntemi dečim programom: [Ravnotak se naj poravna pitanje spovedala, da nešče pustiti za to 2anieriti, za to pomoto. 1. V državnopravnom deli vsa-' urbalialski pašnikov. ! autonomijo žrtvom ni naj menjši Prekmurski interes, da je nam več se truditi za eden prekmurski grož, kak pa za to autonomijo, te na nas zmazala S. N. L., da mi branimo korupcijo. Kaj je pa tou? Tou je tudi dijačka reč, pa telko dene, da vlada se da podmititi, — da edni ministri, državni tajniki i poslanci so za mito kaj napravili. To trdi zdaj edna stranka proti drugoj v parlamenti i za to je tam boj, Naša stranka se tildi izjavila, da je proti korrupciji. Poglednimo zdaj štera je bole proti korupciji Klekinova stranka ali pa naša. Korrupcija se išče samo v vladi med ministri. Zdaj je vlada v Be-ogradi i bi se moglo rečti — či je istina korrupcija tam — ar je mesto vlade Beograd, bio je Beograd gnjezdo korrupcije. Do zdaj bi bilo samo edno takše gnjezdo v državi. S. L. S. šče ešče edno vlado, — ešče v Ljubljani meti za edno gnjezdo korrupcije dve! Tak se bori proti korrupciji? Zato smo mi za korupcio, ar neš-čemo edno drilgo gnjezdo korrupcije? Sto de tou vervao? Ali vzemimo, da bi se v Ljubljani takša autonomna vlada nastavila, štera bi za svoje ministre tajnike, poslance i t. d. vsikdar takše Ijiidi imela, da niti en nebi nastao nigdar korrupcionist. Kaj bi to za nas haska nosilo? Samo le to: 1. Da bi nas iz dve strani komanderali in cukali to je iz Beograda in z Ljubljane. To pa ml, kak dobri slugi znamo, da boljše ednoga gospoda služiti kak pa dva. 2. Ali til moremo tildi na to misliti, da dnes mamo v Beogradi 12 eli 16 ministrov, isto toliko državnih tajnikov. — vsako ministarstvo pa ešče 30-50 uradnikov i tildi 400 poslancev. To vse mi plačamo, — za to ide naša velika porcija. Či si pa tildi v Ljubljani nepravilno ministre, tajnike uradnike ivn poslance, te mo meli dvakrat telko izdatkov i dvakrat vekšo porcijo. Trbe nam vekše porcije? Ešče več tera, ar nam zdaj nej zadosta? Nej — nej gospodje S. L. S. manje ministrov in ta pametne poštene strokovnjake. obrekuje brata, ali što sodi brata,1 kravo vkradneš si jo lejko kilpi Nedelja po risala j strta. »Ne guCi po krivem proti svojem! bližnjem!« (VIII. božja sapo-vid). Proti bližnjem! na časti i na dobrem imeni škoduje on šteri ga i obrekuje, opravlja i podpihavlje. jz obrekovanjem greši, šteri o svo-ijem bližnjem prepoveduje kakše 'izmislene napake, hibe, eli povek-šuje njegove resnične napake, hibe. Obrekovanje jako nasprotuje pravici, ar jemlje človeki dobro ime, do šteroga ima vsaki človek pravico. Zato je pa grešno, jako grešno. Zato pravi sv. Jakob: »Ne obrekujte eden drugega, bratje! Što guči proti postavi i sodi postavo (4, 11)!» Sv. Hijeronim pravi: »Ci slišite koga, da obrekuje, daleč bežite od njega, kak pred kačov i pustite ga samega, naj ga bo sram i bo pusto druge pri meri!» nazaj, či pa mu dobro ime vkradneš več si je nigdar nemre nazaj kupiti. Znamo, da vsaki človek ima kaj slabega, či nej imeli, po tem bi bili — ne ljudje, — nego angeli. 1 zato nigdar ne storimo V fari, kjer je bio že duga leta driigomi škode na dobrem imeni i naj lepši mer, sosidje so se vsi dobro zastopali, je naidnok zaislo vladati strašno zavraštvo, štero je postajalo če duže vekše. Plevano-ša je to bolelo, zato pozove k st-bi najbolše može. Po ednom je pita, ka je vzrok temu velikomi sovr-štvi? Prvi je pravo: »Zato sam čemeren na sosida, da je strašno grde reči gučao meni.« Te reči čuje sosid, pa se za čudi i pravi: »Toga sam jaz ne gučao nigdar!« — Liki on me je grdo obrekovao! In tak je šlo naprej. Na pitanje što je to povedao je vsak iz teh povedao ime možkega, šteri je ne davno prišeo v to faro. V šteo je med temi pridti do veljave, da je bodo od enoga do drugega in je til tega, tam driigega napihovao. Ko so to vidili kmetje, so se od njega obrnoli i on se je mogeo za kratko vreme že izseliti iz tare. 1 potem je pa postao mir! O moj Bog! Kelikokrat rav-nok podpihovanje, obrekovanje vze-me celo blaženstvo že na tem svetu i večkrat tildi na drugem sveti. Kak grdo je tildi či dva prideta vkiiper i si gučita te že tretjega ogovarjata. Te že njegove slabosti nosita naprej i je trobita v svet. Kakšo škodo mu delata. Či komu ne gučimo vo njiive hibe, napake. Bodimo takši kakšna je včela, ona seda na giften cvejt, pa gift tem piisti i li samo med odnese. Politični glasi. Občinske volitve v Bosni i Hercegovini. Ljuba Jovanovič i njegovi to-varišje so v narodnoj skupščini predlagali naj se srbski občinski zakon tildi razširi na Bosno, Hercegovino i Vojvodino i naj se v te krajaj kak najprvle razpišejo občinske volitve, da bi več ne gospo-dtivali občinski komisarje, nego ode-brani županje. Tak se piše, da v Vojvodini zato ne razpišejo tak dugo občinske volitve, ar je tam dosta driigi narodnosti. Za Prekmurje bi bogme tildi preveč potrebno bilo, da bi se ednok razpisale občinske volitve, da bi se odebrali županje i zna se. da vsakom mesti ešče v Dol. Lendavi domačin, ki poznajo naše prekmurske razmere i potreb-čine. Za podpredsednika narodne skupščine je na mesto dr. Šibenika, ki je minister postao, odebrani radi-čovec Josip Pasarič. Podlistek. Bog ne bije z botom. Iz madžarščine. Tak se je zgodilo, da na ednoj jesenskoj nedeli popoldnevi Šari Imre i Katica pred oltar stopita i zdata se. Iz cerkvi so včasi v Šari Imrevo hižo šli, ne je sprevajo driigi, kak Pavel i Katicina krstna mati. Pavel je ešče ednok na srce obino sestrico, obino je Imreva i v roko je vzeo vandrarski bot i šau je sam, brezi pomoči, proti žitka valovam. Od tega mao je v Gaborovoj hiži tiidi več ne takši žitek bio, kak prvo. Vert je nigdar ne bio prisrčen, ali zdaj je esče bole čemerne nature grato, celi den je edne reči ne pregovore. Njegova žena je več jokala, kak jela, sinovje so den za denom delali, samo za več i več. Gabor Števana žena je skrvma večkrat obiskala Katico, ali Bog vari, da bi to vert zvedo, ar bi njo tiidi pregno. Kesno v jesen so se k gostiivanji pripravlali, najstareši sin Janoš se je Slaba, mala dekla je bila, preveč tenka i betežasta, ali njeni oča je dvafertala. meo i k torni velikomi verstvi sta samo dva bila, Terka i njeni brat. V vesi se je Ijiidem ne vidio, da Ga-borov sin z sosedne vesi pripela ženo, ali gospod Gabor je ponosno etak reko: v našoj vesi nega takše dekle, štera bi se šikala mojim sinom. Pred ednini mesecom gostiivanja je okrožni vrač Karaš bači doj ščeo zgučati staroga Gabora, naj se nezgodi ta ženitev. Jetiko ma tista dekla, stihi beteg ma, ne sme si janoš tisto vzeti. Ali Gabor Števan je ne posliišo na dobro reč. Par let je odišlo. Sejali i želi so, staro drevje se je vozpodrelo i novo je že zraslo. Gabor Pali istina z velikim trple-njem, ali donok je k čili prišo, pop (farar) je postano i ravno v svojo ves so ga odebrali z ednim srcom i diišov, drugi je ne bio proti njemi, samo njegov lastiven oča. Ali toga človeka je že nišče ne Ijiibo v vesi i ka so njegovoga sina odebrali za farara so to nigdar ne žalivali. Takšega pravoga duhovnika so dobili, ki je samo za ščeo oženiti, iz najbližnje vesinajbole bogato deklo Kallčš Terko si je zaročo. j svoje farnike delo. Puna je bila vsigdar mala cerkev, včasi so se komaj notri- j spravili ešče so odzviina stali. Samo; z Gaborove hiže je ne stopo prek, nišče cerkveni prag, kak je Pavel bio farar. Stari Gabor Števan je v prveši letaj tiidi ne trno bodo v cerkev, ali svojoj držini je zato gda—gda dopiisto iti. Ali zdaj je trdo vodao zapoved, naj nesme iti nišče v cerkev, ar de žnjim meo delo. Pri Gaborovi je ponadelaj tiidi vsaki mogo delati, samo za bogatstvo za več i več penez. Pa je bilo tam že z vse toga dosta, kak so v vesi gu-čali, so penezi gospon Gabora že go-rizdigali, od leta do leta je bogateši bio, i od leta do leta tiidi bole i bole čemeren. V cintori si je tiidi zato dao kripto napraviti, naj njegova držina tam tiidi ne bode vkiiper z drugimi. Siromaška mlada ženska je posta-nola prvi stančar nove kripte. Terka se je ne mogla dugo veseliti žitki, kak ženska, komaj za dve leti po gostii-vanji je mrla. V celom svojem poročnem žitki je več bila betežna, kak ne i gda je dete porodila je več niti gori ne stanola. Ostalo je za njov ve-j liko bogatstvo i edno betežasto dete. i V tom vremi je dao Gabor Števan | v cintori kripto zidati, on sam je tiidi j tam bio pri delavcaj i ravno je ta prišo Karaš doktor. Stano je da bi delo pogledno, potem se je pa k Gabor Števani obrno i reko njemi je: Preveč de lepo, ali zelem Vam naj v kratkom vremeni več mrtvi ne pride se. Vaš sin Janoš se meni ne vidi, preveč je loši, nema kakše fa-linge? Gospod doktor so tiidi takši, kak smrtni ftič, nema Janoš nikše falinge, tak je zdrav, kak žalod. Ali donek, gda je Gabor Števan domoprišo je pogledno Janoša obraz, ki je že nikaj ne mogo delati, nego samo je sem — ta bodo v hrami. Tomi gizdavomi človeki se je do tega mau vse po njegovoj voli posrečilo. Ali kak je Pali v ves prišo za duhovnika se je boj začno med očom i sinom. Istina, da je Pali, gda je v ves prišo, šau v očinsko hižo, da bi se zmiro, ali Gabor Števan ga je tak mrzlo i trdo sprejo, da je Pavel žalostno šau nazaj i zdaj je on tiidi go-rivzeoboj z svojim poštenim i krotkim orožjom, i Gabor Števan je na svaki način Krvavi dogodki v Pragi. Janija 11-ga je delavstvo protestiralo proti novim carinskim tarifam. Velika množina ljudstva je vkiiperprišlo. Policija je ne dopii stila ljudstvi po varaši skoz iti i tak je prišlo do krvavoga bitja, množina je policijo z kamenjem liičala, policaje na konjaj so pa z železnimi i lesenimi drogami vo-metali z sedla. Začnolo se je stre-lanje i oranjeni ljudi je ostalo okoli 100, med temi h6 policajov. Aretirali so skorom 70 Ijiidi. Razpravljanje potrebne stvari do polnoči v parlamenti. V petek se razpravljalo v parlamenti ober interpelacije g. poslanca Sečerova, ki se glasila sledeče : 1. Jeli znajo g. minister za poljoprivrede, da je v nevoli poljodelj-stvo države i kaj ščejo na pomoč temi včiniti? 2. Jeli so pripravljeni g. finančni minister to nevolo naših kmetov zmanjšati s tem, da pistijo žito i živino kmetov brez carine vo ? 3. Jeli so pripravljeni g. finančni minister znižiti carino pri uvo ži poljedelske škeri? sejanje cukorne repe hasnovito bo? Vsa ta pitanja se glasijo tak, kak či bi od naše stranke izišlo. Odgovorili so tiidi vsi ministri i so tildi driigi poslanci z arbili reč k toj zadevi. Najbole interesanten je bio govor g. Joca Lalloševiča, ki je pokazao na to, da gospodarske i poljedelske nevole rastejo po celem sveti. Rekeo je, da poljedelski delavci že tildi idejo na pot fabrič-nih delavcev, — i za kapitalizacijo poljedelstva. To nevolo pa ešče po-vekša brezpeneznost, visoki intereš pa velike porcije, — i najbolje ir-racionalni rešitev agrarne reforme-Zahteva, da prodajna cena zemlje naj nemore vekša biti istinite vred nosti. To pitanje je jako važno i zato nej je čudno, da so gospodje do polnoči razpravljali to. Mi našo mnjenje povemo tildi o tem v bodoči številki našega lista voščenosti to praviti, da je naša stranka madžarska samo. Prekmurskega ljudstva potrebčine so ednake, bodisi vogren, ali sloven. Naš ter je eden, naž težki križ je eden, da nemamo toliko kaj bi živeli, stradati moremo. Čakali smo že dugo od tisti, šteri pri naz razločne posle vodijo da na pamet vzemejo naš teški stan, vaše siromaštvo i nam bodo na pomoč. Ali zaman je bilo naše čakanje, kem dale, vse je htiše postano naš stan, naše razmere. Previditi smo mogli, da si sami moreme pomagati, či se rešiti ščemo svojega žmetnoga gospodarskega križa. Zato smo pa mi goristopili i organiziramo celo Prekmurje v neodvisnoj prekmurskoj stranke Ta stranka se bori i se bode borila za našega siromaškoga, zavrženega prekmurskoga ljudstva pravice. Istina, da je preveč dosta naši nepriateljov, šteri nas napadajo i preganjajo ali mi se ne bojimo od nevole, od trplenja, ar Hotiza. Na shodi neodvisne prekmurske stranke je bio za predsednika izvoljen vlč. g. Josip Tivadar ekspo-zit, kaplan. Nesreča. Junija 4-ga je prišo v Križevce na senje Voroš Lajoš z Foko-vec doma z svojov Ženov vred. Gda sta domo šla bliizi Panovec v logi je nekak na žensko strelo. Mož je nazaj šau v Križevce po vrača i zglaso je delo orožnikom. Ali orožniki so pri ženski najšli malo amerikansko pištolo. Svedocke so tak vadluvali, da je mož malo napiti bio i svado se je Ženov i prek jo je obino i v srce jo šteo strliti, ali žena me je dojvdarila roko i tak jo je dojšo sušna nogi. Mož je sledi tak vađliivo, da sta ne dobrb vidla, kak se je celo delo zgodilo, znabiti da se žena sama strlila. I zdaj je žena pravla, da se je resan sama strlila. Moža so driigi den v Soboto odpelali i zdaj sodnija išče pravi zrok celoga dela. Plan novoga katasterskoga zakona. Finančni minister je vozdelo plan novoga katesterskoga zakona, šteroga v najkračišem vremeni pred ministerski svet predloži. Te novi zakon v celoj državi odredi novo katastersko mero. Škarlatinka v Prekmurji. V zadnjem časi se je v Prekmurji preveč razširila škarlatinka, ne samo v dolnjem, Prekmursko pitanje. ljubimo svoje drago prek-i nego tildi v gornjem Prekmurji. Beteg Naši nasprotniki, naši nepria telje nam to mečejo v oči i to pišejo od nas. da je naša stranka, madžarska stranka i da mi samo mursko ljudstvo, samo za vašo dobroto i lepo bodočnost ščemo delati i či trbe, tak ešče trpeti. Mi poštujemo vse narode i na- 4. Jeli so pripravljeni g. željez- j madžarske interese ŠCemo | Mp- nički minister znižati željezniško rp~ o r«™ voznino, šterim bi naše gospodarsko življenje dosta oslobodjeno i naše poljedelsko blago bi lahko nosilo konkurenco v tujih državaj? 5. Jeli je pripravljena vlada kartel cukernih fabrik izkončati i T„ trditev pa mi odvrnemo s tem, {no de|atj za države z da ie naša stranka ne (samo) mad- . „ 9 X ' |1P>tTQr»QOO OT no »-> !t- O v* rA w-* r. ^-3 ^ žarska, nego prekmurska i zato j organizira i bode organizirala celo Prekmurje slovene i vogre, naj bode celo Prekmurje, kak eden mož, kak edna diiša. Zato pa naš* po kokšnem načini pomagati, da'nepriatelje ne morejo brezi ne- pokazati steo svojimi sini, daje edino blaženstvo na zemli bogatstvo. Pavel je pa ravno nasprotno duševne kinče držo za glavno, bogatsvo je samo za orodje držo, šterim je dosta dobroga lejko včini i ne za cilj, za štero je edino vredno živeti. zen i aldiivanje je zdignolo gori to cerkev. Gda so jo posvečiivali je tam bila cela ves. Lepi svetek je bio, je pa naša stranka ne madžarska, nego prekmurska i prekmurske interese šče služiti na blagor ljudstvi i državi. GLASI. Pismo iz Dobrovnika. Prosimo „Novine", da nrj drugoč na gyulejše , . .... v- . • n , (shode) takse ljudi pošlje, šteri zastopijo "e Je osta'° s1“h11 ^1’ j2 ‘e Pavel od j govornike, da ne bo teliko laži i obre-toga pregdo, kak velika moč je vera kovaoJa „ ktš{anskom |lsti >Novine„ i ljubezen, štera je to cerkev ponovila. | ferkeVjA.?.e:ifr'!eASlab^bila’ 0ble^ edna^žens^britko^okalafskrv-1 hodnj^'številld!^3 0đS°V0r ^ V Pavel jo je popraviti šteo dati, ali vesi | ma je prjgia se ocj bogati Gaborovi, najbogsi kmet ne samo, da je z ednimlg^g vsega dosta jeste i jokala je zato, filerom ne podpiro to delo, nego je j da je na svojega sina cerkev nikaj ne mogla dati. ešče proti delo: Zakaj bi jaz na cerkev dao svoje peneze, ka meni nazaj da cerkev za to? ^ . v , , • iac ^ uuusivo v cerKvenom ogracem a’i je cerkev ^ ^ t'i ' vT ^ S- °J’! vkiipernabralo i čakalo je je božosiiižbo. u.i ]e cerkev prva i tak pride drugo,'hnr . * - i tek nega konca vekivečnoj dači. i036 SleVa” Ie ravn° tam sau prek' Popoldnevi, na den posvečiivanja se je ljudstvo v cerkvenom ogračeki Pavel je denok gori dao zazidatč p°gled"°Jl ?°yo išteiria K začelo sosidno poslopje vužigati. Kvar cerkev, brezi očine pomoči. Najprvo je iistina Prostna bila, ali donok ljubljena | dnijo do 150 jezer Dinarov. °n sam dao na cerkev ednoga leta:o!Nep-;samo ^ ie se y Novjnah, ujs&g» jim ustanovi, na mesto; zemlje dobijo papir, na meslo krti-;priobCeni •mešrtari. ki hoteli jako dobro za peronosporo, Zato|ha liaj papir jejo Prekmurske ve-'pri prodaji zemlie mili#ne zasla' moramo večkrat i dobro špricati,! jep0se|;nj}ce pejja pre(j mjnjgtre ne 'žiti in ktem podobni lažljivi izrazi — pa tudi žveplati. Pri tem pa|za siromaško ljudstvo, liki za nji- tildi mene tičejo, bodo seti izrazi paziti, da špricanje tak, kak tildi: interesente, bori se da se naj; tildi likvidirali— ali ne spismom. r vsa^lh^lliidlrgroz‘|veleposestva stoječa pod agrarno! Vago vjsoko cenjen0 pismo ne dje dobi, da naj te btteg gon ne reformo za večno ceno prodajo, ali!, . , . „ .. ,,, , , i bom priobčil na Vašo željo v Nep- kda se to zakonsko dovoli, te se! obrne proti zakoni in prodaji, ker u^! ker sem Sa že dal k m°- stopi. Či vsi edaako dobro zvršimo to, potem se ne trbe bojati. Včelarne moremo postaviti v leti na senco, To je zato potrebno, ar so živele včele po naturi v logi i či je vel-ka vročina ?dsj tudi ideje vd iz včelarne, -štere pa notri ostanejo z krilo pa vrtijo, da hladni liift napravijo. Pri probi, či se en kaplar postavi na sunce, drugi pa na senco, bo se vidio da v senci vče-ie več nanosijo. Gospodarstvo. Dobro seme. Biižemo se k žetvi. Stara reč se zdaj pokaže, da fak boš žel, kak si seja!. Zato je važno, da za setev. dobro seme niicajmo. Pri nas je ešče io ne tak razvito, kak v Nemčiji. Tam si vsaki ve t za 3-4 lejt poskrbi novo seme za sejanje. To tčinijo zato, ar v tem časi vsako — tildi najbolše seme — zgiibi svojo prvoletno dobroto, Ali v Nemčiji tildi vsaka okolica ma svojo mesto, gde si to dobro seme leh-ko poskrbi. Mi pa neimamo še tak-šo organizacijo, kak Nemčija. Mi za takše svrhe nosimo naše pene-ze vo Dobro seme je pa nam jako potrebno. Da smo se sami tril-dili tildi za to, to kaže, da v boji je vsaki soldat prineseo v žepi malo seme domo iz tiste krajine, gdje se bojiivao. Tak mamo že zdaj več-fele seme. A dobrota semena se pa njegovo politično stanje tak želi. Vmes pa napade mariborske profesore, da pri dopolnilnem izpitu nekaterih prekmurskih učiteljev ni so bili dosta strogi. Mogoče jih ni zadosta padlo, še več bi bilo treba-Napada v »Novinaj» veliko piaco ministrov, p še od teh ogromnih šumah, s katerimi se prazni državna kasa. In je tihi, da stemi velikimi šumami ministri njegove stranke napolnijejo žepe. Tihi je od dnevne 300 Dinarjev poslanske plače, ker te dnevnice tildi on sprejema. Kda je njegova stranka na vladi, je prvo delo, de se par jezero uradnikov sem i tja premesti, in pri tem ima država na milijone škode, ker je te premešče-nje prihodnja vlada vse uničila. In uradniki so se lehko znova selili ne na stroške stranke, ampak na državne. Tudi v Prekmurji je več takih dogodkov bilo. Takšna je davke znižajoča politika g. Kleklna. Siromaški prekmurec, v davkih za zgornje milione se tudi tij potiš. Na prvoj strani evangelium, yfnes pa za pazijo moj redeči rob apoštolske reči, Ijiibezen Božja,jgek jQa ^ g03p0C[ poslanec, tildi znotraj nasprotje tega in na zad- |.jaz gem sprejel od tistih gospodov njoj strani sporočila za agrarne in- za trij d ni j dnevnih eden sto kron, Vime Či se otečejo pri kravi, to njoj fe- bro napravi i ne jej. Dobro je proti torni, či napravimo iz friškoga ilova z ocijom evo malto i s tem debelv namažemo. Pri tem moramo pa paziti, da kak se to posiiši, fčasi operimo doli i namažimo z friškim malterom. Fotografični odlomki. teresente; lil med drujgimi tij agrarni interesent zvediš, da si od hi-permaksimuma še kelko plugov lehko računaš; tvojo prošnjo kelko krat lehko apeliraš, in či ti Bog da moč in zdravje, gdaj nekdaj tildi odgovor lehko dobiš — ali zemlo ne vorjem. Vse to najdeš v »Novinah«, šterih lastnik in duševni voditelj je g. Jože! Klekl vpo-kojeni plebanos iu po volji ljudstva Izvoljeni narodni poslanec. Betežasti človik, vpokojitev je tildi sam proso, ali se s politiko krep-či. Gda ga ne mantra bolezen, razlaga agrarne zakone, stranke sprej- skupaj trij sto kron za mojo delo v beltninski hranilnici. Zakaj ne bi sprejel, če ste tildi vij lehko sprejeli od njih stroske za vaše zdrav-lenje, kakor tildi to ne tajite. Da ste se od čerenšovrkih vlomol pre strašili to verjem, da ste od tega obetežali tudi verjem ampak dvo-min, da bi Vam Obal zaradi tega plačal šumme za zdravlenje. Oči so se Vam ostavile na mojem redečem robčki? Kaj pa redeča zastava v Ljubljani Vam m j-kvarila oči, katero je Vaša stranka peljala na zmago na občinski volitvah. Ali so mogoče pod redečo jimi prijaznimispomini k Hinden-burgovi sliki, katero sem v svetov-noj vojni za navdušenje na bojišče dobo od Vas, takrat, kda ste ešče tildi vij visoko častiti gospod plebanos za zmago Madjarov molili. Bačič Arpad. GOSPODARSTVO. Tržne cene, Dolnja-Lendava, 15. junija. 100 kg. pšenice . . . . 340 Din žita • 220 „ » M ovsa .... . 180 „ n v kukorce . . . . 160 „ n n hajdine . . . . 250 „ v n Prosa .... • 210 PEJNEZI. Zagreb 15. junija. 1 Dolar 56 42 Dim. 1 Schihng . . . . 8 l Češka K 1.67 „ 20 zlati K 210-- „. 1 francoski fr. . . 1-64 1000 madžarski K . 0-79 „ 1 Šveicki fr. . . . 10-98 „ 1 italijanska lira . 209 „ 100 dinarov v Zurichi 9.11 Fr. Živina. MESO. 1 kg. govedine . . • • . 13 Din. n teletine . . . . . 18 „ svinskega . . . . 18 „ Špeja to »K is masti............... Edno jajce 75 par Tiskara V. TAKSlC, ČAKOVEC.