Izdaja Zavod r.a gospodarsko nropagondo • Domžale, Ljiib-[jtin«*ko H2 — Ure ju uredniški odbor - Odgovorni urednik Milun Klerin — Izhaja vsakega 25. v mesecu — Žiro rucuii u(H>-207MI2-fc — Cena 20 dinar-te» — Tiska tNkurno »loneto Tomšiča« v Ljubljani Lelo II. — št. 9 — Domžale. 25. X. 1965 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE HUMANA AKCIJA ZA POMOČ BRATSKEMU MAKEDONSKEMU LJUDSTVU Katastrofalni potres, ki je konec meseca julija prizadejal glavno mesto Socialistične republike Makedonije, je v vsej jugoslovanski javnosti napravil zelo globok vtis. Mnoge žrtve, velika materialna Škoda in množim ljudi, ki je ostala brez prebivališč, je ponovno bolj kot kdajkoli prej /bližala jugoslovanske narode in pokazala, dn v revoluciji skovano bralstvo in enotnost jugoslovanskih narodov še živi in da ga ne more porušili nobena še tako nenadna in nepričakovana katastrofa. 2e prve dni po pol resu se je ta enotnost pokazala V polni luči. saj so vse naše republike sprejele številne makedonske ponesrečence, predvsem otroke in skušale lako v materialu in denarju pomagati prizadetim Skopljancem. Potres v Skopju pa je pokazal, da imn Jugoslavija tudi v sveto mnogo prijateljevi ki so bili priprav-V Ijcni pomagali v tej hudi naravni katastrofi in da je Jugoslavija dobila le prijatelje s svojo politiko sodelovanja in medsebojne pomoči v današnjem viliar-nem svetovnem vzdušju. Tudi občani domžalske občine smo z razumevanjem priskočili na pomot! ponesrečenemu Skopju, saj je vsakdo izmed nas po svojih močeh skušal pomngnfi. da bi se slvari v Skopju čimprej normalizirale. Milijardna škoda, ki jo je prizadejal potres, je stvar vseh Jugoslovanov, zato v tej humani akciji sodelujemo vsi. Naša skrb je, kako si bo 20(1 tisoč Skopjnnrcv uredilo stanovanja, da ne bodo v prihajajoči zimi ostali pod šotori, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikom in mrazu. Ko je Zvezni izvršni svet razpisal ljudsko posojilo za pomoč porušenemu Skopju, je tudi v naši občini ta akcija naletela na polno razumevali je. Teden dni pred zaključkom vpisa posojila statistični podatki kažejo, da so naši občani po svojih močeh prispevali vidika denarna sredstva in da so naši delovni kolektivi pravilno razumeli vpis posojila za porušeno Skopje. Občani domžalske komune so do-sedaj vpisali že preko 102 milijona dinarjev posojilu, kar pomeni za vse nas veliko moralno oddolžilev. Tako je bilo do 11. oktobra že vpisanih 102.6ir.000 dinarjev in sicer: 6760 delavcev in uslužbencev je vpisalo 60,155.000 dinarjev, 79 kmetijskih proizvajalcev je vpisalo 221.000 dinarjev, 358 ljudi izven gospodarstva 3,581.000 dinarjev, 3S gospodarskih organizacij pa je iz svojih skladov vpisalo 38,680.000 din. (C naredimo kratek pregled posameznih delovnih organizacij ki so vpisale večje zneske, dobimo naslednjo sliko: Gofpodsffki oriomi/ucija I/ osebnega (tuhoilku lz skladov Mlinostroj . . . . 1,279.000 1,500.000 Melodija..... 1,778.000 1,000.000 Papirnica..... 6,347.000 10.000.001) Indiiplali .... 7.847.000 3,500.000 Irak...... 1,234.000 1.000.000 Vata...... 4.54K.000 5.000.000 Universale . . . . 3.109.000 1.000.00(1 Tok o...... 7,902.000 2.000.0110 Napredek .... 1.145.000 500.000 Termit..... 1.468.000 2,750.00(1 LIP...... 5,048.000 500.000 Z KI...... 4.400.000 7.000.00(1 Občinska skupščina 1.705.000 — STUS..... 1.485.000 500.000 Gradbeno podjetje 1,018.000 200.000 Ce gornju tabelu prikazuje samo večje gospodarske organizacije, pa dosedanje povprečje vpisa posojila v občini kaže. da je vsak zaposleni občan vpisal 9600 dinarjev posojila kar pomeni, du so u.isi ljudje pravilno ruzumeli moralno obvezo do porušenega Skopja. Akcija za vpis posojila po krajevnih organizacijah Socialistične zveze pa je še v polnem teku, vendar dosedanji rezultati kužejo. da bo ludi na terenu ta akcija dobro uspela. Posebno obrtniki so v tej akciji poka/ali veliko razumevanju, saj so nekateri vpisali znnl-na sredstva. Med njimi se je najbolj izkazala lastnica uvtoličnrskc delavnice v Domžalah. Fani Kokalj, ki je vpisala 200.000 dinarjev. Pa tudi mnogi ostali obrtniki so vpisali velike zneske, individualni kmetijski proizvajalci pa ravno v leli dneh vpisujejo posojilo na področju občine. Celotna akcija ugodno poteku in bo do določenega roka (udi v celoti izvršena. Ce pa izračunamo višino posojila na podlagi zaposlenih, dobimo da so največ vplačali delavci iu uslužbenci v gospodarski organizaciji Mlinostroj, Člani kolektiva »Mlinostroj«, tovarne mlinskih strojev Studa pri Domžalah, čakajo v vrsti na vpis posojila za obnovo in izgradnjo porušenega Skopja. Pomoč Skopju Katastrofalni potres, ki je prizadel mesto Skopje, je sprožil niz akcij za pomoč prizadetemu ljudstvu, katero je poleg človeških žrtev utrpelo tudi ogromno materialno škodo. Ena mnogih občin, katere so se takoj vključilo v akcijo, je bila tudi domžalska, ki je po vseh svojih močeh prispevala denarna kakor tudi materialna sredstva, poleg tega pa nudila tudi začasno bivališče "21 materam in T9 otrokom. Poleg gotovine pa so nekatere gospodarske organizacije prispevale tudi v hrani in materialu, tako npr. tovarna Sončnica 2 toni olja v vrednosti 550.000 din. Kmetijska zadrugu Lukovica 1 vagon gradbenega lesa v vrednosti 380.000 din, Takoj prvi dan po potresu je bil pri občinski skupščini formiran štab za pomoč, ki se je ravnal po navodilih okrajnega in republiškega štaba, veliko pa je organiziral samoiniciativno. Polno razumevanje pa so imele tudi naše gospodarske organizacije in vsak posamezni občan. Finančna sredstva, ki so bila zbrana na teritoriju občine so znašala skupno 11,726.315 din in sicer če pogledamo po panogah dejavnosti: Iz prispevkov posameznikov 2,852.300 150.000 295.906 338.770 99.900 226.800 I.+64.400 /KI Domžale 2 milijonu v materialu, tovarna Universale 200.000 din v materialu, tovarna Vata 208.000 din v materialu itd. Solidarnost posameznikov se vidi tudi v tem. da se je čez 500 oseb prijavilo za oddajo krvi, zaradi velikega števila prijavljenih pa vsi niso prišli v pošu-v. Kakor smo Že omenili, so bile v Domžalah začasno nastanjene tudi evakuirane matere z otroki in sicer v Višji gospodinjski šoli v Grpbljah. Za njihovo nastanitev je bilo v najkrajšem času pripravljeno vse potrebno, tako glede prebivanju, prehrane, kakor tudi glede pedagoškega, zdravstvenega in socialnega delu. Veliko truda je vložila predvsem uprava Višje gospodinjske šole, ki je matere in otroke sprejela s polnim razumevanjem. Takoj prve dni bivanja jim je bila poleg ostalega nuđena pomoč v obleki in obutvi, saj je bilo nekaterim uničeno vse. rešili so edino golo življenje. Po 19 dneh bivanja v G robijah se je nekaj mater z otroki vrnilo nazaj v Skopje ali pa k sorodnikom, ostale pa so bile premeščene v Dvorsko vas pri Begunjah v dom Toneta Cufarja, nekaj pa v internat Višje medicinske šole v Ljubljani. Stroški celotne oskrbe so znašali 6~0.533 din. V prvih dneh po katastrofi so Domžal-Jani T, odprtimi rokami in / bratskim sočutjem sprejeli žrtve iz Skopja, ki so v nesreči rešile le svoje golo življenje, jim nudili prvo pomoč v denarju in obleki, skrbeli za njihovo dobro počutje in jim tako pomagali da so Inžje prenašalo nesrečo, ki jih je prizadela, Nesreča združuje ljudi in narode. Skopska katastrofa pa je le enkrat dokazala, kako velika je ljubezen, ki jo Slovenci goje do bratskega makedonskega naroda. Iz lastnih Sredstev 1. industrija .......... 4,598.200 2. kmetijstvo in gozdarstvo..... 3. gradbeništvo ......... 100.000 4. trgovina in gostinstvo...... 5. obrt............. 6. stunovanjsko-kom. dejavnost . . . 7. zdravstvo........... 100.000 8. kultura in ostala dejavnost . . . 400.000 9. družbene organizacije...... 10. državni organi ........ 1.000.000 Število šoloobveznih učencev na šolah v občini V šolskem letu 196V64 obiskuje pouk na vseh osnovnih šolah v občini 4138 učin-cev. Od 1. januarja 1963 dalje je v vsej občini sedem centralnih šol. na katere so vezane podružnične šole. katerih je 14. število učencev na posameznih šolah, centralnih in podružničnih, je naslednje: Iz te tabele je razvidno, da število ni novo Vpisanih učencev v prvi razred že nekaj lel pada in da je bilo novincev pied tremi leti 112 več kot lelos kakor tudi da velika večina učencev pride do šestega razreda, medlem ko osmi razred dovrši, oziroma se jih vanj vpiše le 55 °/o onih. ki so se pred osmimi leti vpisali v prvi razred. Vedno manjši vpis v prvi razred nam kaže nu hitro upadanje rojstev, odstotek onih. ki končajo osemletno šolsko obveznost v osmem razredu pa na 10, da bo še treba iskali oblik dela in melod, da bi le la odslotck povečal, posebno še, ker se vedno ostreje zahteva kot pogoj za vpis v katerokoli šolo ali vključitev v poklic uspešno dovršena osnovna šola, tj. dovršeni osmi razred. Z.'ip. t S 0 1 a I. II. III. IV. V. VI. VII. Vili. Skupui učenci oddelki 1. 50 44 36 "8 81 74 51 30 404 13 2. Podr. šola Krašnja...... 13 20 21 11 — — 1 7 73 3 3. 10 10 14 15 — — — — 49 2 4. 2 — 13 — — — 2 3 20 1 5. Podr. šola Cešnjice...... 7 4 7 10 5 3 2 — 38 1 6. 7 10 10 7 3 — 1 — 38 1 7. 49 48 38 49 74 63 52 30 423 15 8. 8 6 16 12 — — _ — 42 2 9. 4 6 7 5 — — 3 1 26 1 10 52 64 65 72 10'- 101 75 52 589 18 11. Podr. šola Jarše........ 19 27 31 26 — — 1 —l — 105 4 12 19 23 15 21 y — — _ — 78 4 13 49 68 55 61 75 69 75 57 509 16 14 Podr šobi Dragomelj...... 20 17 22 13 — — 72 2 15 Osn. šola Mengeš....... 70 65 69 74 80 79 83 4" 567 19 In Podr. šola Trzin......... 18 28 . 23 21 __ — — 90 4 17. Osn. šola Moravče........ 38 55 58 66 90 73 47 31 476 16 18. Podr šola Peče , . , 7 13 15 8 _ 5 2 58 2 19. Podr. šola Vrhpolje....... 13 15 11 U _ -1 • 51 2 20. Osn. šola Radomlje....... 47 44 65 47 51 * 57'- 23 381 15 21. Podr šola Rova 6 8 9 _ _ _ — _ 23 1 II. osn. šola posebni odd...... 8 4 8 8 — — - — 28 2 516 595 628 578 567 527 444 283 4138 144 Ob dvajsetletnici kočevskega zbora Jnlijii l'U3 so zavezniki dosegli nove velike zmage. Rdeča armada je na o/.keai področju KII is ku bojevala doslej največjo bitko v zgodovini, Dejstva, da je npr, » eni sami bilki sodelovalo na obeli slraneli čez 1900 tankov in da so imeli Nemci samo v dveh dneli preko 120.(MM) mrtvih, jasno pričajo o Ogorčenosti bojev na vzhodni fronti, 10. julija je ves svobodoljubni svet prisluhnil novi radostni vesli. Angloameričke čete so se po sijajni zmagi nad italijanskimi in nemškimi enotami v severni Afriki izkrcali na Siciliji. Italijanski vojaki so se množično predajali in vidika buržoazija je hitela, da se čimprej znebi »glavnega krive« vojne« Mussolinijn in si ustvari pogoje za pogajanju z zavezniki ter za častni mir Si rmogla v I jen je Vlussoliniju 25. julija je bil že dokaj viden znak. da bo Fašistične Italije kmalu konec. Razvoj dogodkov v sosednji Italiji je prilegnil še posebno pozornost jugoslovanskih narodov, ki so ječali ludi ood jarmom italijanskih okupatorjev. Vodstvo na rod n oos v obod i I nega gibanja v Jugoslaviji je v predvideni kapitulaciji llaliie videlo velike možnosti /a nov razmah NOR Vrhovni štab NOV ni POJ je zalo začel s temeljitimi vojaškimi prlnravami. V sklopu l*»h prinrav sla bili v Llnveniji osnovan \IV. in XV. divizija, v Ljubljansko pokrajino oa so prilegnili tudi vse razpoložl iive večje enote iz Štajerske in (ioren jske. Rre/.potro'< no kapitulacijo Italije, ki jo je rcnera! Risenhovver objavil H. septembra l')45. je naša vojska pričakala pripravljena in uspehi niso izostali. Brigade in odredi so takoj stopili v akcijo in osvobodili vso Ljubljansko pokrajino, razen Ljubljane in železnice proti Trslu. kar so že prej zasedli Nemci. Svobodno sla zadihali tudi Primorska in Slovenska Benečija. V partizanske roke je prišlo tudi orožje treh Italijanskih divizij, ki so bile ob kapitulaciji na slovenskih tleli. 1'riliv novih borcev v NOV in POS je bil tolikšen, da je bil v dobrih Ireh lednih po kapitulaciji Italije osnovan VII. korpus s tremi divizijami. Partizanska vojska je tudi uspešno oB-računala z občina kon I ra revol učiona m ima i* i šeškov doni v Kočevju, kjer so zborovali od 1. do 5. oktobra 1**5 odposlanci slovenskega naroda in izvolili najvišji organ slovenske ljudske oblasti. formacijama na Slovenskem, z. belo in plavo gardo, Vojaški uspehi pa predslav-I jat JO le del velikih dogajanj po kapiln- laeiji Italije. V tem razgibanem obdobju so dozoreli pogoji za nadaljnje izgrajevanje ljudske oblasti in postopno ustvarjanje lastne slovenske drža v nosi i. II. septembru je IOOI' razpisni volilvc. za zbor odposlancev slovenskega naroda. Od 20. do 2". septembra so moški in ženske od dopolnjenega 17. leta dalje na javnih zborili izvolili za področje vsakega terenskega odbora Oh' po enega odposlanca in še na vsakih nadaljnjih 500 prebivalcev tudi po enega. Partizanski bataljoni pa so predstavljali posebne volilne t note in so izvolili po dva odposlanca. Seveda so se pogojev razpisa lahko držali povsem le na osvobojenem ozemlju, Na Gorenjskem in Štajerskem so bili z razpisom volitev seznanjeni šele konce septembru, kratko odmerjen čas in tudi obilica nemškega vojaštva v obeh pokrajinah prav v tem času nista dovoljevala predvidenega načina volitev. Tudi obmejne enote so Nemci močno okrepili, da bi se osvobojeno ozemlje ne razširilo tudi na njihovo okupacijsko področje. Zato se je le maj* hen del Štajerskih in gorenjskih odposlancev prebil na Dolenjsko. Odposlancu kamniškega okrožja Francu Zupančiču --Marjanu lo ni uspelo. In vendar je bilo ,...... T"**«1 } MM {...:..,. .. \ Nova, moderna šola v Radomljah je že skoro dograjena. Učenci in učitelji so se vanjo že vselili, slovesno pa bo odprla za praznik Republike. tudi prebivalstvo našega področja zastopano na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. I ju so poslali svoje odposlance bataljoni Slandrove brigade, ki so sodelovali v akcijah okrog Novega mesta. Razpisane volitve predstavljajo višek demokratičnosti v danih pogojih io slovenski narod je sredi vojne vihre prvič dobil svobodno izvoljeno najvišje predstav nišho. 572 odposlancev se je v času od 1. do 3. oktobra zbralo v dvorani Šeškovega doma v Kočevju, da v prisotnosti predstavnikov AVNOJ. Vrhovnega štaba NOV m POJ. CK KI*.), angleškega vojaškega odposlanca majorja VV. Jiniesu in drugih goslov spregovori o rezultatih dosedanjega dela Oh' in postavi temelje nase nadaljnje narodne usode. Odposlanci so iz svoje srede izvolili 120-člunski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). ki je predstav-1 jul vrhovni organ slovenske ljudske oblasti, isti člani pa so kot vrhovni plenum Oh predstavljali najvišji slovenski politični organ. Izvršilni organ SNOO je poslalo njegovo desetčlansko predsedstvo, iz istih članov pa je bil sestavljen tudi fOOF kol izvršilni organ vrhov nega plenuma. Nadalje je bila na Kočevskem zboru izvoljena tudi 4-ll-člansku delegucija za AVNOJ, najvišje predstavništvo celotnega jiigoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Odposlanci so posebej poudarili, da želi slovenski narod v prihodnosti živeti v skupni državi z drugimi ;'igoslovanskiini narodi Na Kočevskem •boru so odposlanci sprejeli še sklep o -iilošni mobilizaciji vse ljudske sile in vseh gmotnih sredstev slovenskega naroda za zmago nad okupatorjem, sklep o jugo-slovanski begunski vladi, kateri so z ozi-rnm na njeno Izdajalsko politiko odrekli pravico zakonitega predstavnika slovenskega naroda in končno je zbor izrekel IOOF priznanje za dosedanie delo. S temi sklepi je tudi slovenski narod dokončno stopil v krog suverenih nnro-dov. Izpolnile so se preroške besede Ivanu Cankarja, ki jih je izrekel skozi usia Jermana v Hlapcih.: »Narod si bo pisal sodbo sam: ne frak mu je ne bo in ne talarl« Program dela delavske univerze Domžale v sezoni 1963/64 Celotni program izobraževalnega dela v tej sezoni bo zajel vsa tista področja, na katerih se čutijo največje potrebe po-šolskega izobraževanja in vzgoje in sieer v obliki večernih šol. seminarjev, ciklusov predavanj in samostojnih predavanj. Izobraževalno delo delavske univerze bo zajelo naslednja področja: 1. ideološko politično 2. družbeno-ekonornsko 3. strokovno 4. splošno področje. IDEOLOSKO-POUTICNO PODROČJE Na tem področju bo dan največji poudarek večernim političnim šolam in pa vzgoji vodstev družbeno političnih organizacij. Tako bodo v tem obdobju dobivale naslednje večerne politične šole: — večerna politična šola s splošnim programom v Mengšu in Domžalah. — večerna politična šola II. stopnje za absolvente dosedanjih oddelkov večernih političnih šol in za vodstveni kude r delov u ili sk u pnosl i. — večerna politična šola za mladinske kadre. predvsem predsednike mladinskih aktivov. 1'rograrni vseh teh šol bodo sestavljeni tako. da bodo mimo teoretičnih postavk vsebovali tudi razpravo o konkretnih gospodarskih in družbenih problemih, ki se pojavljajo v našem družbenem razvoju. Večerna politična šola II stopnje pa bo konkretno obravnavala ekonomiko naše komune, njeno družbeno ureditev in skušala analizirati posamezne pojave, ki se dogajajo v našem gospodarskem in družbenem življenju. Da bi vodstva posameznih družbeno političnih organizacij bila bolje seznanjena in vpeljana v svoj delokrog dela. bodo za ta vodstva organizirani naslednji seminarji: — zavodstva osnovnih organizacij ZkS — za predsednike krajevnih odborov SZDL — za vodstva mladinskih aktivov — za mlade člane ZK. Vse programe teh seminarjev so pripravile posamezne ideološke in idejno-Vzgojne komisije. Da in bili politični aktivisti širše seznanjeni s problemi, ki se pojavljajo v mednarodnem delavskem gibanju in v svetovnem gospodarstvu, bodo organizirana stalna politična in gospodarska predavanja, ki bodo zajemala predvsem proble- me današnjega sveta. I'a predavanja bodo med drugim obravnavala vprašanja, si so ak-laalna v zadnjem obdobju pri razvoju mednarodnega delavskega gibanja, gospodarske in politične probleme razvijajočih se držav in pa odnose, ki se pojavljajo pri reševanju medna rod n i h problemov, I ako bo ideološko-pol i t ično področje zajelo celotno tematiko d ru žbeno-pol i t ičnega dogajanja doma in v svetu. DRUŽBENO EKONOMSKI) IZOBRAŽEVANJE Na podlagi ugotovitev, da bo potrebno družbeno ekonomski v zgoji naših upravljal cev in občanov posvetiti več pozornosti tildi program sam stremi za tem. da bi čim širšemu k rogu upravljavcev dali osnove ekonomike in gospodarskega življenja nasploh. To izobraŽevanje Bo v tej sezoni potekalo v dveh oblikah. Prva oblika je .sindikalna šola t, katere program bo obsegal liste družbeno ekonomske postav ke. s katerimi se vsak dan srečujejo naši proizvnjavci pri reševanju gospodarskih problemov. Tu šola naj bi bila intenzivnega značaja, razdeljena na jesenski in spomladanski del. Zajela pa naj bi 30 do 60 predstavnikov samoupravnih organov, ki že imajo osnovne ekonomske pojme Druga oblika pa naj bi bili seminarji in predavanju po s.iuiili delovnih organizacijah, Ti seminarji in predavanju naj bi zajela vse upravljavce, ki delajo v samoupruvnih organih, programsko pa naj bi bili prilagojeni izobrazbenemu nivoju in osnovam, ki jih imajo upravljavci s področja ekonomike. I i seminarji in predavanja bodo potekali po vseh gospodarskih organizacijah. Pri izdelavi statutov 1)0 delavska univerza s svojimi strokovnimi kadri nudila strokovno pomoč pri dokončni izdelavi statutov delovnih organizacij. To strokovno pomoč delavska univerza že daje v posameznih manjših gospodarskih organizacijah, ki nimajo strokovnih kadrov. Za izdelavo statutov krajevnih skupnosti pa bo organiziran seminar, ki naj bi pomagal pri izdelavi teh statutov in razjasnil pojme o važnosti formiranja krajevnih skupnosti za nadaljni razvoj našega komunalnega sistema. Za nove odbornike občinske skupščine bodo preko kluba odbornikov organizirali občasna predavanja o komunalni samoupravi, iu gospodarskem življenju komune. Namen t<• 11 teh predavanj bo. posredovali odbornikom nove občinske skupščine značilnosti našega ko* miinalnegu sistema in osnove gospodarskega razvoja domžalske k o i n 1111 e. Tako bo na družbeno ekonomskem področju dan največji poudarek široki vzgoji naših upravljavcev. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Področje strokovnega izobraževanja 00 zajelo: -- večerno šolo za odrasle — večerno srednjo ekonomsko šolo — jezikovne tečaje — nemščina in angleščina. Poleg lega pa bo delavska niverza pomagala pri izvajanju strokovnih programov izobraževanja po gospodarskih Organizacijah in sicer pri izvedbi programa s področja družbene ekonomike in naše družbene ureditve. Velik del lega programu bo izveden skupaj s šolami in gospoda rskimi organizacijami. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE Področje splošnega izobraževanja bo v prvi vrsti zajelo Razvoj kinomalografskih podjetij na področju domžalske občine v zadnjih letih kaže dvoje poglavitnih značilnosti. Na eni struni lahko ugotavljamo, da je integracija kinopod-jelij Domžale-Kadomlje pozitivnu, na drugi strani pa ugotavljamo, da se zapirajo posamezne kinodvorane. Verjetno bi bilo potrebno analizirati vzroke, zakaj je prišlo do ukinitve kinopodjelja v Lukovici in v Jaršah, ker se moramo zavedali, da filmska vzgoja doprinosa h kulturni razgledanosti našega občana. Ali res ni mogoče iz nobenih sredstev dobiti približno 500.01)0 dinarjev, da bi lahko ponovno odprli ki- področje splošne vzgoje. Tu bodo organizirane pri vseh osemletkah v občini lole za starše, pri podružničnih šolali pa občasna vzgojna predavanja. Namen teh šol je predvsem ta. da lii Staršem posredovali principe sodobne vzgoje doraščajočega otroka in mladine in jim pomagali odstranjevati mnoge družinske probleme, ki se pri njih pojavljajo. Za inlidiiio bo organizirana šola za življenje, ki naj bi pomagala odstranjevati nejasnosti v odnosih med fantom in dekletom ter o organizaciji zakonskega /i v ljenja. Področje splošnega izobraževanja bo Zajelo občasna predavanju s področja znanosti in tehnike, zgodovine in geografije, kulturnega in političnega življenja, Celotni program dela Delavsko univerze Domžale v sezoni 1963/64 izhaja iz dejanskih potreb izobraževanju odraslih in seveda želja, da bi naši občani spoznali osnove naše gospodarske in družbene ureditve in da bi se aktivneje vključili v nas samoupravni sistem, Podroben program delavske univerze pa bo izšel v posebni knjižici še ta mesec. nodvorano v Lukovici in Jaršah in začeli luko vplivali na izkoriščanje prostega časa, pred' vsem mladine iu zaposlenih delavcev!' Sedaj lahko ugotavljamo, da te dvorane niso izkoriščene iu dn ne služijo svojemu namenu. Odprto pa Je tudi vprašanje kinopodjelja v Mengšu in vsiljuje se misel, če bi ne bilo dobro priključiti ga k obstoječemu kinu Domžale-Radonilje, To bi prav gotovo vplivalo tudi un samo programsko politiko in pripeljalo do lega. da bi tu bila bolj smotrna in da bi bili filmi kvalitetnejši. kiuoobiskovalci pa zadovoljiiejši. Ugotavljanje šl Potres, ki je iznenudil 19. maja moravsko dolino in nn-daljni pol resa i sunki so- povzročili veliko več škode, ku-kor se je prvotno mislilo. Do-sedaj je prijavilo škodo nad 80 hišnih lastnikov. Prijavo je sprejemala organizacija SZDL Moravče in jih predložila odboru za pomoč oškodovancem, ki je bil osnovan pri ObLO Domžale. Določena komisija tega odbora bo ugotavljala škodo prizadetih, ki je zelo različna. Kei je danes gradbeni material drag. pomeni tudi nekaj sto strešnikov in popravilo razmajanih zidov precejšnje izdatke. Oškodovanci vedo. da so sredstva omejena, zato tudi razumejo, dn bo odbor za pomoč prizadetim pomagal ode po potresu po stopnji povzročene škode. Govorilo in pisalo se je. da bo oškodovancem dol škode poravnala zavarovalnica, kakor je to storila za Makarsko in njeno širšo okolico. Zato so tudi zastopniki zavarovalnice obiskali vse prizadete po potresu in Ugotavljali škodo. Po zadnjih informacijah pa baje zavarovalnica ne bo izplačevala DOmOČi za povzročeno škodo. Zato pa 1)0 nudila pomoč občina deloma iz svojih sredstev, deloma pa iz prispevkov prebivalstva in gospodarskih organizacij. Prizadeti žele vedeti, koliko je že napredovala akcija za pomoč oškodovancem in kaj lahko pričakujejo od odbora za pomoč. Kriza naših kinematografov? STATUT OBČINE DOMŽET,S Naš sodelavec je obiskal lov ariša Ivana Vidalija, predsednika komisije za izdelavo statuta občine Domžale in mu zastavil nekuj Vprašanj V zvezi z delom komisije. Po sprejetju ustave je vsekakor ena najvažnejših nalog, ki jih ima občinska skupščina, izdelava in sprejem statuta. Kot predsedniku komisije za izdelavo statuta bi (i rud postavil nekaj vprašanj, ki brez dvoma zanimajo bralce našega lista. Najprej bi te prosil, da nam poveš, kakšne so bile dosedanje priprave in kje ste trenutno z. delom za dokončno izdelavo stntutn naše občine? Statut se pripravlja že u.uj časa. Menda bo zdaj minilo že kar lelo dni. ko smo se prvič sestuli in ga zaceli pripravljati. V tem času je komisiji uspelo zlasti s prizadevnostjo načelnika za splošne zadeve občinske uprave Štefana Horvata, pripraviti dva predloga statutu. Prvi je bil dokončan nekako zadnje tedne lanskega leta. približno tedaj, ko se je začela javna razprava o naši novi ustavi. Ta predlog je bolehal predvsem za leni. da je bil preveč splošen in preobširen, da je nekako želel zajeli čim več gradiva, ki zadeva občino, njene pravice, dolžnosti in podobno. Po drugi strani pa je bil vse preveč širokosrčen glede sedanjih predpisov in jih v marsičem ni upošteval. Te pomanjkljivosti so razumljive, saj je naslajal, ko nismo imeli na razpolago še niti predosnutka ustave. Drugi predlog, nekaj poglavij iz tega je naš Poročevalec tudi objavil, pa je bil že mnogo bolj slvuren. usklajen z. uslnvo in našimi stvarnimi možnostmi in potrebami. Po volitvah, ko je začela z delom novo imenovana komisija, nam ta drugi predlog služi za izhodišče sedanji, že tretji inačici. Zelo verjetno se bo kdo vprnšnl, Utkaj bdiko težnv, deln in čnsn nn teh predlogih stalu ta? Vse to nase dosedanje spreminjanje obsega Razvrstitve gradiva in oblikovanja besedila izvira predvsem iz načela, ki je prevladovalo že takoj v začetku priprav za izdelavo statutov občin, da naj namreč vsaka občina zase najde najbolj ustrezno obliko in vsebino statutu. Zato se ni izdelal noben vzorčni statut, ker bi ga verjetno po občinah prepisovali in posnemali, tistih značilnosti, ki so bistvene za domačo občino, pa najbrž ne bi ugotovili in vnesli vanj. Predosnntek statuta, če ga smem tako imenovati, se torej dokončuje. Naše bralce verjetno zanima, kaj bo vseboval statut in katere zadeve so še vedno nc povsem ali ne dovolj razjasnjene? Po dolgotrajnih razpravah vsepovsod po državi se je končno izoblikoval nekak temeljni okvir, katerega poglavja naj statut vsebuje. Vrstni red bi v našem statutu bil nekako naslednji: po splošnih določbah in ugotovitvah, kaj je občina in kdo so njeni člani, o nekaterih njihovih te- meljnih pravicah in dolžnostih bi sledilo poglavje o usmeritvi razvoju občine. Nato bi obravnavali sredstva občine, posebne sklade, za leni pa bi uvrstili določila o organizaciji občinske skupščine in njenih organov. Naslednja poglavja bi obsegala določbe o krajevnih skupnostih, zborih volivcev in drugih oblikah neposredne demokracije. Po tem bi obravnuval statut razmerju med občino in delov n i m i organizacijami, odnose občine z okrajem ter Sosednjimi občinami in končno naj bi vseboval določbe, ki bi urejevale način, kako naj se slalut uveljavi. ker je statut temeljna listina občine, ki bo v veljavi daljše obdobje, naj bi vanj zajeli le bistveno važna vprašanja. Precej zadev bomo morali zato urediti z drugimi akti. lako bo verjetno potrebno že kar vzporedno s statutom pripravili poslovnik občinske skupščine, predpis o notranji organizaciji občinske ujsrave, odlok o se-slavi svetov in morda še kaj. Ce bi poskusil zdaj odgovoriti še na drugi del tvojega vprušanju. ali smo že razčistili vse nejasnosti, potem moram zal reči. da je še vedno precej odprtih vprašanj. Nekako najbolj nerazčiščeno je področje krajevnih skliptiosli. dalje ni vse jasno glede medsebojnih razmerij med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami in po mojem mnenju tudi Še ni vse dognano okrog nove vloge svetov občinske skupščine. Dokaj odprla so Se vprašanja zagotovitve načela javnosti, marsikaj pa je nejasno tudi glede občinskih skladov iu tako dalje. Rekel sem že. da je največ nerešenih problemov na področju krajevnih skupnosti. Tako je pereče zlasti rpraianje velikosti območij, način usta nov it ve krajevnih skupnosti in njihovo f i na nci ra n je. Posebno 'določitev območij krajevnih skupnosti povzročp precej težav. To zlasn zato, ker vidijo nekateri občani zaradi pomanjkljivega poznavanja njihovega bistva, v ustanavljanju krajevnih skupnostih, vračanje k nekdanjim KLO ali celo k majhnim občinam, kar pa je seveda v jedru zgrešeno. Krajevne skupnosti niso niti stari k I,() niti OfoLO niti niso to krajevni odbori, ki so do nedavnega, do sprejetja ustave, obstajali v naši občini. Skupna značilnost vseh teh odborov je bila, da so bili vsi oblastni organi. Krajevne skupnosti pa nimajo prvin oblasti, marveč so samoupravne družbene organizacije občanov nekega urbanistično in komunalno zaokroženega okoliša. To so. če naj se zares preprosto izrazim, neke vrste društva občanov zn urejanje skupnih zadev. Prav zato bi bilo treba glede njihovih območij, njihovega števila in njihovega teritorialnega obsega zavzeti v statutu precej prožno stališče. Izhajati je treba iz dejstva, dn so to organizacije občanov, ki jih po potrebi ustanavlja io obrani sami. Ker ustava zadolžuje občinsko skupščino, da s statutom določi območja krajevnih skupnosti, naj bi se to ustavno določilo morda izpolnilo tako. dn bi se v statutu določila predvsem naselja, ki pred- stavljalo tako celoto, v kateri bo mogoče uresničiti naloge, ki jih krajevne skupnosti imajo in vnesla določba, da se prepušča občanom, da sami odločijo, ali želijo imeti krajevno skupnost ali ne. Nu-tuučnejši obseg krajevne skupnosti in njenih meja pa naj določijo stututi krajevnih skupnosti. Veliko smo doslej razpravljali in verjetno boda diskusije še nekaj časa trajale tudi o načinu financiranja krajevnih skupnosti. Ustava zavezuje občine, da M dolžne zugotoviti krajevnim skupnostim sredstva. Brez dvoma je od ureditve tega vprašanju odvisen dobršen del uspešnega delovanja krajevnih skupnosti. .Naša občina je že doslej poskušala vsaj delno rešiti problem financiranju dosedanjih krajev nih odborov, in to nu način, da jim je prepuščala del cestnega sklada in dej dokiad od kmetijstva. V prihodnja bi bilo morda dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim bolj ustrezno, če bi se sietl-stva delila sorazmerno celotni gospodarski moči posameznih krajev, sorazmerno potrebam in značaju posamezne krajevne skupnosti. Sredstva krajevnim skupnostim naj bi se določila vsako leto z družbenim planom nn temelju programov krajevnih skupnosti. Zelo težavno je tudi vprašanje odnosov med občino in delovnimi organizacijami. Ta statut stalno zndevu ob dve stvari: po eni strani občina ne more in ne sme kršiti samoupravnih pravic gospodarskih organizacij, po drugi strani pa je zavezana, da v imenu družbe skrbi za splošne koristi. Nobene skrivnosti ne bom izdal, če povem, koliko je vsako leto težav za to. da občina dobi od podjetij del sredstev za financiranje skupnih občinskih potreb. Zato je razumljivo, da bi se občinska skupščina takim neprijetnostim rada izognila na ta način, da bi s statutom obvezala delovne organizacije, da bi bile dolžne dajati sredstva v te namene. Takega določila pa statut ne bo mogel predpisati in najti bomo morali neki drugi način, da bi vsaj delno, če že ne gre v celoti, uredili ta problem. Po vsej verjetnosti bomo vnesli v statut določilo, da bodo delovne organizacije dolžne o priporočilih občinske skupščine razpravljati in da bi v primerih, če bi se s priporočilom ne strininle. lahko navedle tudi svoje pomisleke. Glede svetov bi bilo verjetno treba razmisliti, ali smo letos, ko smo nekatere svete združili, imeli povsod srečno roko ali ne in če ne bi kazalo še kaj spremeniti, dn bi se npr. svet za industrijo preimenoval v svet za proizvodnjo in bi vanj vključili tudi področje dosedanjega svela obrti, da bi dalje svetu za komunalne in stanovanjske zadeve dodali še zadeve krajevnih skupnosti, kot to predvideva osnutek stntutn občine l.iuhliunn-Centrr. Morda ne bi bilo tudi napak, če M svet za šolstvo preimenovali v svet za izobraže-Nadaljevnnje na (>. str. 40 (Let JndupdatC J.aKSc Pred štiridesetimi leti. Sneg in dež sta pogasila žerjavico na pogorišču Jinajčcvega mlinar. Prcneka-teri mlinar je bil ob zaslužek — mnogi otroci ob kruh. katerega so ponujale žu-Ijave roke staršev. Temne misli so se razblinjale ob dejstvu govoric, da bodo pričeli graditi na pogorišču tovarno. Marčni veter 1923 je prinesel v Jarše novo življenje in delavec gradbenega podjetja -.Obnova«. Delo je hitro napredovalo in vroče poletje je že prvikrat ogrevalo prostore, pokrite z betonsko streho. Skoro ob istem času so na železniški postaji raztovarjali vagone s potrebnimi tekstilnimi stroji. Bili so to stari in do-služeni stroji, toda za Jarše in njihove prebivalce nekaj novega. Monterji in mojstri so opravili svoje delo, s prihodom inštruktorje pa se je pričelo redno delo INDUSTRIJE PLAT-NIMH IZDELKOV Jarše - D. Z .O. Z. Rilo je to 23. septembra 1923 — pred 40 leti. Razpoložljivi podatki in zapiski še povedo, da je bilo tri četrtine delnic last inozemskih kapitalistov četrtina pa jugoslovanskih 1'rvi izdelki iz Induplati so bili surovo laneno platno, brisače, blago Novejši del tovarniških objektov — pogled z južne strani. Nadaljevanje s 3. str. v a nje, in končno, da bi svetu za telesno vzgojo dailali še področje tehnične vzgoje. Kdaj predvidevaš, da bo končno besedilo predloga statuta prišlo v javno razpravo in kako si komisija za statut zamišlja postopek za sprejem? I paru. da bo besedilu prečiščeno do konca tega meseca. Tedaj bi ga dali v razpravo najprej vodstvom občinskih političnih organizacij in klubu odbornikov, da ti najprej izrečejo svoje mnenje o njem. S temi popravki, ki bi jih vnesli na temelja pripomb, ki bi jih dula tu ožja razprava, bi nato predlog statutu razmnožili in dali v roke čim večjemu številu občanov. Po tem bi o njem razpravljali na zborih volivcev. Na temelju vseh pripomb bi nato pripravili dokončno besedilo in ga predložili v razpravo in sprejem občinski skupščini. za ležalne stole in podobno. Okoli 50 delavcev je te izdelke tkalo na 40 statvah iz materiala, katerega so uvozili iz čeških tovarn, kjer so imeli novi jurski gospodarji matične tovarne. Ze leto dni kasneje so z novogradnjami povečali prostore tovarne-. Prvi zidovi predstavljajo le danes spodnjo tkalnico, katera je dobila torej že pred desetletji svojo določeno velikost in obliko. Minila so leta, ko se ni zgradilo nič novega. Razvoj podjetja pa je zahteval nadaljnji razvoj tudi v gradbeni dejuv-prostor in jo opremili s starimi Izrabljenosti, Prestavili so kotlarno na sedanji nimi stroji (ki morajo služiti še danes), dogradili so prostore za oplemenitilnico, postavili so zgradbo za predilnico in pričeli sami izdelovati prejo za tkalnico. V ta namen so kupili lunarno v Viškov-cih na Hrvatskem, kjer so za lastne potrebe pridelovali iz. lanene slame — vlakno. Tuji in domači lastniki tovarne v Jaršah so dve dolgi desetletji mislili izključno le na dobiček, katerega bodo iztisnili iz delaželjnih jarških delavcev. Dve desetletji je bil cilj vseh gradenj, vseh naprav in vse opreme samo služiti gospodarju in njegovemu pohlepu po profitu. Kdo bi si drznil omeniti delitev zaslužka, kdo prositi za stanovanje, kdo je pomislil na prehrano in na garderobe. Mislil že, mislil. Zal so misli ostale samo želja po nečem, kur si velika večina niti predstavljati ni znala. Toda, tudi v Jaršah so bili ljudje zvesti svojim idealom in političnim ciljem. Bili so ljudje, ki so organizirnni v sindikalno organizacijo, vedno glasneje zahtevali upoštevanje človekovega dostojanstvu, ki so zahtevali več kot skromne dinarje, s katerimi so se tedensko napotili domov — da z milodarom preživijo nov teden v upanju, da bo prišel dan. — ko bo delavec lastnik in gospodar svojih strojev in naprav. Vojna vihra je zahtevala največje žrtve. Padali so možje in žene — padli so za ideale, iz katerih je zraslo novo — svoborlno življenje. Induplnti Jarše SO dali flesetinc svojih najboljših na oltar svobode. Delavci v tovarni so ostali zvesti svojim tovarišem v svobodnih gozdovih. Podpirali so jih in tako je minila štiriletna doba v borbi za delavčeve pruvice. Zmagala je revoluciju, ki je že desetletja Oznanjala novo in boljše življenje. Tudi nad Induplati je zavihn.la zastava svobode. Za tovarno se je pričela nova doba. Zgodovina je obrnila list in zapisala »maj 1945«:. Zabrneli so elektromotorji v predilnici in pognali kolute in vretena, ekseon-tri v tkalnicah so premikali ročice na Statvah in ti udarjali po čolničkih, pura je segrevalu barvalne kopeli, da se tod v oplemenililnici obarvajo platna po želji in okusu naročnikov. Delavnice so ustvarjale iz starine domala vse, kar je bilo potrebno in drugod nedosegljivo. Stari in novi delavci v Induplnti so Zavihali rokave ter se složno podali v novo borbo za izgradnjo požgaue in izropane domovine Trg je potreboval izdelke, — potrebo val jih je veliko, zalo v prvih povojnih letih kvaliteta niti ni bila najvažnejša. Sloves tovarne: v Jaršah pa kljub vscinii ni dovoljeval izdelovanje nekvalitetnih Izdelkov niti tedaj — ko konkurenčnost ni prišla v poštev. Delavci so v svoji tovarni kmalu pri Čeli z delom na dve izmeni ter se vedno Živahne,je vključevali preko svojih orgu nizacij v upravljanje tovarne. 27 let po ustanovitvi INDUSTRIJ i PLATNENIH IZDELKOV .je delovni 81« vek v tovarni prevzel upravljanje v svop roke. Ob 40-letnici num je: mogoče pn merjali razvoj podjetju v dveh enak-dolgih etapah — predvojni in povojni. Pred vojno razen Zgraditve same to varne iu neknterih udobnosti za njene lastnike pruv gotovo ni bilo ničesnr narejenega. In ko j nnm je dala druga polovica: stanovanj.i. garderobe, urejene delovne prostore, polurni odmor med delom, menzo in dvorano in še in še in še. Pred 40 leti je bilo znposlenih v tovarni 50 ljudi, elane-s jih je preko 1.100. Eno pa se v vsem času obstoju podjetja ni spremenilo: težnja — dati potrošniku lepe in kviilitetne izdelke — nuditi mu sodobne: in moderne artikle-, kateri mu bodo vedno v ponos, kajti POJEM INDUPLATI JE POJEM KVALITETE. Slnvnost ob 40. obletnici obstoja tovarne Induplati. (lani komisij in odborov občinske skupščine Občinska skupščina Domžale je na podlagi 35. člena statuta občine Domžale na 2. seji dne 2. juliju 1963 sprejela SKLEP o sestavi komisij in odborov občinske skupščine Domžale 1. V mandatno imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti občinske skupščine se izvolijo: za predsednika: Vodopivee Milena, profesorica iz Domžal za člana: torek Anton. Mlinostroj Gradišek Janez, Mengeš 2. V mandatno imunitetno komisijo splošnega zbora obč. skupščine /,a predsednika: I.ipur Ivo, Mengeš za člana: Mav Anion. Lukovica I eka ve Ja kob, Ra folče 3. V razpisno komisijo za imenovanje direktorjev za predsednika: Sink Prane, Mengeš za člane: Škrlj Mnlka Varšek Miro, Domžale Lož Jože Kržan Albert 4. V komisijo za prošnje :n pritožbe za predsednika: Bevk Eranrka, Količevo za člane: Haba I Stane, Trzin Breznik Herman, Vir Lipovšek Eranc, Prevoje Firm Angelca, Moravče 5. V komisijo za ugotavljanje delovne dobe in drugih obdobij, ki se vpisujejo v delavsko knjižico za predsednika: Deržič Ivan. Induplati Jarše za člane: Zule Vid. Sončnica Vir Spora i' Fra ne. I tomžale Kristijan Drašček. Induplati Jarše Eranc Košeninu. ZSSZ Jože škofic. 'loko l lomžale Jože I ZR Domžale Tone Loncnnr .ZR Domžale 6. V disciplinsko sodišče za odločanje o pritožbah zoper odločbe, ki jih Izda disciplinska komisija oz. delovni kolektiv gospodarske organizacije na I. stopnji za predsednikii: Požek Miroslav, sekretar tovarne Vata za člane: . Gubane Peter. Agrokombinat Mengeš Starin Marjan. Lil* Radomlje Blejc Vinko Termit Domžale ("lana in njegovega namestnika delegira občinski sindikalni svet za vsak primer posebej, 7. V komisijo za vprašanja invalidov in borcev NOV za predsednika: Lonček Roris. Domžale za člane: Pirš Jože. Radomlje Jemee Janez. Trzin Tomšič Ivan, Mengeš lircgar Aluks, Moruvčo Povz Slavko, Alalu Loka Lož Jože, Domžale ižuii i'rune, lliuu Korošec Slavko, Sp. Loke . V komisijo za odlikovanja za predsednika: Viuuli Ivan, Mengeš za članu: Bujcc Vido, Domžale Zun Eranc, Dob Orehek Auton, Pupirnica Količevo Kosir Mane, tovarna loko Domžale Vidmur Muricu, odbornik. Domžule Povž Miru, ObLO Domžale 9. V komisijo za volilne imenike za predsedniku: Zibelnik Junez, odbornik. Mengeš za člune: Gabrovšek Eranc, za namestniku predsedniku i Vidmar Zdravko. ObLO Domžale, član Cerur Minka, ObLO Domžulo. namestnik članu lerstenjuk Niko. ObLO Domžule, člun Merčun Jože, Mengeš, namestnik člana 10. V k.....isijo za narodno obrambo za predsednika: Pogučnik Jože, predsednik obč. skupščine Domžule zu člune: Povz Ludvik, tajnik Obč. skupščine Domžule Kalan Eranc. komandir PLM Krcvs Jozc. načelnik oddelku za notranje zadeve Varšek Miro. sekretar obč. komiteju ZKS Lenič Jernej, predsednik obč. odboru SZDL Domžule Vitas Ulja, podpolkovnik JI.A Dcletič Dimitrijev, načelnik oddelka za narodno obrambo 11. V upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij za predsednikii: Janša Janko, direktor Termit zu člane: Otrin Junez. direktor Termit Rilitnr Sandi. Papirnica Količevo Bogataj Vida. Loko • Peti član je direktor banke, kjer se vodijo sredstvu Sklada, 12. V odbor za izdelavo sedemletnega perspektivnega planu za predsedniku: Sonc Ivo, direktor Papirnice Količevo za člane: Klemene Albin, direktoru KR Domžale llabjau Eranc. direktor Sončnice Vir Kropivšek ing. Metod Lenič Jernej. Domžule Marine Kamilo direktor Induplati Laznik Tone. uslužbenec \R Domžale Rogunič Abdulah. načelnik oddelka za finance Pavlin Albin, načelnik oddelku za gospoda rstvo Rlejc Anton Mengeš Skrlj Malka. ZSZ Janša Janko. Toko Domžale Ilorvnt fitefun. načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe obč. skupščine [ dr. Maks Kremžar 6. oktobra 1963 je po kratki bolezni nepričakovano umrl zdravstveni delavec in organizator zdravstvene službe v domžalski občini, dr Maks Krem Žar. Z izredno delavnostjo, široko razgledanostjo, doslednostjo in tovarištvom si je pridobil zaupanje in hvaležnost velikega števila ljudi. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal trajno v lepem spominu. prof. Ladislav Kralj Komnj dober teden po smrti svojega najboljšega prijatljn. dr Kreinžaija. se je poslovil od nas tudi profesor biologije nn I. osnovni šoli v Domžalah. Ladislav Kralj, star komnj 36. let. Rojen v Trstu je po prvi svetovni vojni pri bežal s starši v Jugoslavijo, kjer se je že kot študent v Kočevju vključil v napredno gibanje. Zaradi svojegu prepričunja poslan v Makedonijo, od lam pa v Rosno, kjer je preživel vojna letu. Od lel.i 1*4* dalje je kot odličen biolog vzgajal generacije domžalske mladine in ji odkrival • skrivnosti in lepote nnrnve. Njegova prezgodnja smrt bo zn ustanovo, kjer je služboval, težko nadomesti ji\u izgubil. Vodovod za Mengeš S red i letošnjega avgusta so delavci Vodne skupnosti Cerklje-komenda-Vodiee-Megeš zasat lili lopate v središču Mengša, na Glavnem trgu. Tako je več kilometrov dolga glavna žila vodovoda, ki se začenja visoko pod Krvavcem že skoraj dosegla svojo zadnjo točko. Tako težko pričakovana in Mengšu in njegovi okolici tako zelo potrebna pitna voda bo-kmalu pritekla v mengeške hiše. Ze nekajkrat so prišli v javnost glasovi, kako težavna je bila doslej preskrba z vodo tega ravninskega predela Gorenjske, ki razen Cerkelj in Kranja do nedavnega ni imel vodovoda. Ljudje so se oskrbovali z vodo iz vodnjakov, za katere pa je ugotovljeno, da so v pretežni večini neprimerni, in kar je še huje, da ob sušah večinoma usahnejo in nato prebivalci uporabljajo vodo iz umazanih potokov, ki teko skozi naselja. Zalo so v tem gosto naseljenem območju ljubljanskega okraja nalezljive črevesne bolezni že kar vsakdanji pojav. Marsikrlo se seveda sprašuje, kako je mogoče, da ti sorazmerno napredni in premožni kraji niso doslej imeli vodovoda. Najgloblji vzrok temu je vsekakor v tem. da v vsej ravnini ni izdatnejših in primernih studencev in da širše zasnovani vodovodi presegajo zmogljivosti posameznih krajev. Ze pred drugo svetovno vojno se je veliko govodilo o vodovodu, ki naj bi ga gradili iz Kamniške Bistrici;. Predračuni pa so pokazali tako velike številke, da je načrt že takoj spočetka padci v vodo. Pred nekaj leti pa so se naši vodovodni strokovnjaki čedalje bolj začeli ogrevati za misel, da bi SC zgradil vodovod vsaj za ta prede! ravnine, ki leži levo od železnice proti Kamniku, in to z vodo. ki izvira nad Cerkljami pod Krvavcem. Ze leta 1935 so bili pripravljeni prvi programi za ta vodovod. Vendar je prvotni načrt puščal ob strani Mengeš. Loko pri Mengšu in Trzin ter vodiško kotlino, ker niso bili raziskani viri vode. Ze prvi površni pregledi studencev pod Krvavcem naslednja leta pa so vsak dvom o količini vode razpršili in 1959 je bil pripravljen in odobren načrt za skupinski vodovod Corkljc-Vo-d ice-Mengeš. Vode je več kot dovolj. Samo iz studencev, ki sO v dolini potoka Peke |e je toliko, da bo mogoče kriti potrebe po njej tudi še čez ")() let. Zajete vode je poprečno 150 litrov na sekundo, medtem ko je bo ob največji potrošnji potrebno 100 litrov. Kadar je veliko deževje se količina vode poveča tudi na 250 litrov, medtem ko še nikoli ni padla v sušni dobi pod, 120 litrov. Mimo tega je v bližini zajetih studencev še en neza-jeti izvir prihranjen za morebitne povečane potrebe in ta ima vode za okrog 40 litrov na sekundo. Ti studenci ležijo 600 do 700 metrov visoko v hribih in kakovost vode je izredno dobra. Zajeta voda se steka iz dveh manjših zajetij v eno samo zbirno in od tod odteka preko dveh raztežilnikov v zbiralnik nad Gradom pri Cerkljah. Od tod gre del vode na območje kranjskega vodovoda (30 litrov), drugi del pa v zbiralnik Pož.c-nek. Tu se odcepi na letališče v Urnikih in na cevovod prtiti Komendi, kjer je tretji zbiralnik. Od tu teče voda v Vodice (kasneje bo šla od lod še na Ska-ručino in v Bukovico — Senkov tu rn), delno pa v zbiralnik Mengeš, od koder se bosta napajala tudi Loka in Trzin, oziroma bo tekla na Križ in v Podgorje. Največji zbiralnik je mengeški, ki ima 500 kubičnih metrov prostornine. Vsi štirje do sedaj zgrajeni zbiralnik pa imajo skupno prostora za 1240 kubičnih metrov. Mimo zajetij in že omenjenih zbiralnikov je zgrajen glavni Cevovod do letališča, do Vodic in Mengša. Prvi obratuje že od oktobra lani. do Vodic pa od maja letos. Letos bo predvidoma dograjen tudi cevovod do tovarne Lok v Mengšu. Številke o tej gradnji so zares velike. Dolžina vseh cevovodov tega vodovoda, ki bo napajal milno kranjskih potrošnikov še okoli 15.000 prebivalcev, bo 123 kilometrov, samo glavnih cevovodov pa bo od tega 40 kilometrov. Teža doslej vgrajenih cevi je 650 ton. medlem ko je gradbenega materiala ugrnjenoga 1600 ton. Vrednost dosedanjih del znaša 385 milijonov dinarjev, celotna investicija pa bo stala po predračuna 990 milijonov, torej skoraj eno milijardo. Največ sredstev za gradnjo vodovoda so doslej prispevala podjetja iz Mengša, kar je razumljivo, ker je kvaliteta vode za nekatere delovne organizacije, da tako rečemo, življenske-ga pomena (Lek, tovarna kvasa, tovarna filca). Njihov prispevek znaša 105 milijonov dinarjev. Velik delež nosijo dalje občini Ljubi jana-Šiškn in Kamnik ler vodna skupnost Ljubljnna-Sava, od katerih je vsaka prispevala preko 40 milijonov dinarjev. Toliko približno znese tudi prispevek članov (36 milijonov). Domžalska občina je doslej udeležena s 30 milijoni dinarjev prispevka. Vodovod naj bi bil dograjen v petih letih. Da bo v celoti zgrajen, bo potrebno še skoraj 5H0 milijonov din. Od tega zneska odpade na domžalsko občino še 24H milijonov, od tega v prihodnjem letu najmanj 33 milijonov. Mengšane zlasti zanima, kako bo vodovod potekal po Mengšu in kateri deli naselja bodo najprej oskrbljeni z vodo. Z glavnega trga bo že letos zgrajen odcep do Leka. Ta cevovod bo napajal Prešerno- vo, Gorenjsko in Kamniško cesto ter Zavrte vse do Zadruž-niške ulice. Drugi odcep, ki je v resnici nadaljevanje glavnega voda, pa bo šel po Kidričevi cesti, Trdinovem trgu in dalje po nekdanjem Malem Mengšu in Pristavi vse do zbiralnika v bližini opekarne. Na Trdinovem trgu pa se bo odcepil še en cevovod, ki bo napajal Blejčevo eesto, Gradnja mogočnega vodovoda je torej v največjem razmahu. Njegova hrbtenica, glavni cevovod z zbiralnikom, bo prihodnje leto dograjena. Vendar pa to ne bo niti polovica vseh del. Toda prebivalci krajev, ki jih bo oskrbel vodovod z vodo, se dobro zavedajo izrednega pomena le gradnje iu čeprav bo trebu do končnega uresničenju premagati še veliko te-žuv in zanj še veliko žrtvovati, vedo. (lil bodo tedaj, ko bo steklu po ceveh voda, težave kuj kmalu pozabljene. Tako se bo tudi ta predel pod Kamniškimi planinami, od Cerkelj in Vodic do Kamniku in Mengša uvrstil med lisic kraje, ki so sc za vselej znebili hudih skrbi za zdravo pitno vodo. »Adam Ravbar« na Krumperku V soboto 7. seplembra zvečer, ko se je stemnilo, so zu-(lonele fanfare OB Krumperku. Naznanile so začetek slovesnega sprejema Adama Buvbnrju. Osvetljena fasadu kruinperške-gii gradu je uapru vila mi in nožico gledalcev, ki se je kljub slabemu vremenu zbrala na grajskem dvorišču, svečan vtis. Naenkrat je bilo vse tiho in mirno. Pred grnjskimi vrati so se zbirali pevci in srednjeveška grajska gospoda. Po nekaj prizorih iz operete Jožefa La v-težarja .»Adam Ravbar« je napovedovalce naznanil prihod Adama Bavbarja. Spel so se oglasile finfare, vmes pa je bilo slišati vriskanje llavbarjeve vojske. Navdušene gledalce je pozdravil Adam Ravbar v vi- tešk i obleki, za n j i m pa je pri jahalo okrog trideset konjenikov, ki so oblečeni v starinsko kmečko obleko, oboroženi s sla- rimi sabljami in baklami v rokah dali predstavi svojstven izraz. V vlogi junaku Adama Bavbarja, ki je 22. 6. 1393 odločilno pomagal porazili Ilirke pri Sisku, je nastopil Slane Abe. pevski zbor pa jo vodil Ivan Grošelj iz Doba. Predstava se je Zaključila s pesmima: V Gorenjsko oziram se skalnato strun... in Oj, poglejte ličke na domači njivi... Adam Ravbar je bil graščak na Krumperku. Ko so se leta 1595 Turki utaborili pred Siskom, da bi ga napadli, je zbral svoje podložnike - tlačane v kamniškem, kranjskem in radovljiškem okrilju in jih odpeljal pred Sisek. Nobenega dvoma ni, da je tekla v tej bitki tudi kri naših prednikov tlnčunov s Krumperku in okolice. 'Turki so bili v tej bilki odločilno premagani, slovenski kraji pa rešeni neprestane turške nevarnosti. Slovenski kmetje, posebno še tisti iz naših krajev in vasi, pa so k tej zgodovinski zmagi, ki je spremenila tok zgodovine, odločilno pripomogli. Čeprav je uprizoritev svečanega sprejema Adama Bavbarja. ki se je pred 370 leti v resnici vrnil kot zmagovalec, na Krumperk, o čemer poje tudi narodna pesem, zelo navdušila gledalce, prireditelji s tem ne smejo biti zadovoljni, te bodo prihodnje lelo res, kot so obljubili, predstavo ponovili, hi bilo prav. da bi program še izpopolnili. Predvsem bi bilo treba grad bolje osvetliti in doseči boljše svetlobne efekte. Obiskovalcem je trebu po orodstavi molili zabavo, ki je pn po omenjeni predstavi ne samo Ziiradi slabega vremena ampak tudi zaradi pomanjkljive organizacije, ni bilo. Želimo, (hi bi ta originalna ini reditev posla la t radiciona lna in vsakoletna in da bi, enako kot Rokovo jaški tabor na Brdu pomagala obujati spomine na daljno preteklost, nuditi ruz.vedrilo delovnemu človeku ter pospeševati izletniški turizem na nnšem območju. Odličnjaki naših šol na sprejemu pri predsedniku občine Tudi ob zaključku šolskega leta 1962/63 so se zbrali na sprejemu pri predsedniku občine najboljši učenci iz vseh n riši li šol skupno s svojimi šolskimi upravitelji. Bilo jih je 1"8. Prav lepO jih je bilo videli, ko so sc zbirali, lepo praznično oblečeni pred občinskim poslopjem v Domžalah. Mali in veliki, pa vsi odličnjaki. cvet naših šol. Ob II. uri je prišel mednje naš novi predsednik lov. Jože Pogačnik v spremstvu predsedniku Svetil zu šolstvo in predsednika občinskega odbora SZDL. Po kratkem nagovoril, ki ga je imel. je predsednik občine razdelil na jma rl j i vejšini učencem vseh šol lepa knjižnu durila, nato pn je sledila pogostitev in veselo kramljanje. Ob koncu je predsednik svetu za šolstvo povabil tudi vse prisotne prosvetne delavce na malo zakusko, kjer sta jih pozdravila novi predsednik občine in predsednik občinskega odbora SZDL Oba sta se jim zahvalila za uspešno opravljeno delo in jim želela mnogo uspehov pri vzgojnem delu z. mladino tudi v prihodnje. Agro in hidromelioracije v moravško-drtinjski dolini in prvi uspehi proizvodnje na pridobljenih zemljiščih V moravlko-drtijski dolini datiraju prvi melioracijski ukrepi le i/ predvojnih let, Regulirano je bilo 2500 m struge Drtliščice, Kljub tej prvotni regulaciji je ostala večina zemljišč v tej dolini niočv i mu. Nujno je bilo vsa I ra višča tega področja meliorirati in jih usposobiti za intenzivnejše izkoriščanje, Pred vojno izpeljan glavni odvodnik je osušil pas 21) in desno in levo od kanal.i. medlem ko je oslala VeČina zemljišč kljub znatnemu padcu doline zamočvirjena, Projekt osušilve je dunes izveden tako, da zajema skupno površino 76 ha zemlj išč ob dveh glavnih kanalih A in B. K osnovnemu glavnemu odvodni-ku Drtijščice sta dodatno izpeljana se dva melioracijska kanala, na katere je vezan sistem manjših jarkov, ki ločijo obdelovalne talile. Melioracijski kompleks je bil v večini last privul nikov. približno 20 ba zemljišč v kompleksu pa je bila last splošnegn ljudskega premoŽenja, ker leži kompleks v bližini hlevskih objektov, ki jih je » leto 1960 zgradila bivša K/ Moravče, sedaj k/ Lukovica, je ta izvedla tudi arondacijo vseh teh zemljišč. Delno je zemljišča odku-pilii. delno Zamenjala, K/ Lukovica je v ta kompleks vložila potrebne dolgoročne investicije, ki so se odražale v prej omenjenih delih. Dodatno se na 11 -11 površinah Izvajajo agromelioracije: globoko oranje, bogalo gnojenje, skratka vsestranska obdelava. Melioracijsko področje je bilo v večini izravnano, vse depresije zemljišč so z buldožerjem pdravnane ter pognojene z maksimalno dozo hlevskega gnoja. Z oziroin na ekološke in klimatske pogoje v lem področju, je zadruga osvojila petletni krniski kolobar, ki je namenjen predvsem potrebam pita-lisca. In kolobar ima 2/3 knn-skih rastlin in 1/5 žit. V tem smislu se vrstijo posevki. Silazna koruza je poleg drugih krmskih mešanic glavni posevek, strniščnih posevkov razen pitnika sc ne predvideva, ker so Zaradi kratke vegetacijske dobe tvegani kar zadeva pridelek. lako zadruga s sodobnimi Dosegi na a roudi ra nem zemljišču že beleži prve uspehe proizvodnjo. Pred letom še močvirno travišče. danes njiva posejana z. ječmenom, s pridelkom 25 (| na hektar, Kombajn je požel na hektar 2s—30 «j pšenice, dočim so travniki dali v prvi košnji ca. 27—20 q senu po ha. To so pravi rezultati rastlinske proizvodnje. Seveda (e potrebno upoštevati tudi objektivne težave; spomladansko deževno vreme je olcžkočnlo spravilo sena. Zadruga trenutno dograjuje svoje hlevske objekte, nov senik, skladišče ter silos za krmo. Sočasno se bodo gradila stanovanja za delavce. Ureditev in dograditev teh gospodarskih poslopij bo dala pravo lice zadružnemu centru kmetijske proizvodnje v Moravčah, ki bo v nekaj prihodnjih letih lahko dal res bogate rezultate, / nadaljnjim usvajanjem površin in večanjem gospodarskega centra bo zadrugu povečala tudi stalež pitovne živine ter v enaki meri večala področja za kinisko bazo. Letošnja arondacija, ki predvideva ca. 'Iti ha novih površin, je slekla in je načelno izpeljana. Komisija bo pred jesensko setvijo predvsem na kompleksih Cebulovua in Ružen-beig uredila mejne odnose ter izločila vrtove, sadovnjake in Zazidalni okoliš, ki meji na arondacijski kompleks. Na teh zemljiščih predvideva zadruga setev oziniin. medlem ko bo druge pripravila za .spomladansko setev. Zasebni lastniki, ki so oddali zemljišča v arondacijski kompleks, dobijo odškodnino v denarju uli pa eventualno zameni n v o zeml 11 se. Zii delo ne/niož-iii iu starejši zasebniki bodo z odločbo posebne komisije socialnega zavarovanja in občinske skupščine dobili rento, višina te pa bo določena z ozirom na s|,i rosi in premoženjsko slanje. Za delo sposobni zasebniki sc bodo lahko zaposlili pri kmetijskem obratu, snj se bo s povečanjem zemljišč in staleža živine potreba po delovni sili povečala. Kmetijska zadruga Lukovicu je pri letošnjem polletnem ol>-rnčnnii izkazala primerno aktivu, kar je znak. da je pol. ki si jo je začrtala, pravilna, Mimo objektivnih težav ne moremo, siij jih narekuje proces — nn eni sirani usvajanje novih po-v ršin. na drugi pa raz v oj n.i Faza proizvodnje |er uvajanje vseh novih prijemov agrotehnike. KZ Lukovica je svoj sedemletni načrt ter program dela predvidela v smislu zeoraj izkazanih teženj, vse bolj pa bo razširila svoje poslovanje na kooperacijske odnose, tako v rastlinski kot tudi v živalski proizvodnji in tako vključila v proces novih dosežkov kmetijske proizvodnje tudi vse lisic zasebne lastnike, ki za sedaj še sloje ob strani. Nn tem področju se odpirajo nove laze zadružne dejavnosti in bo zadruga v (o delo vložila vse svoje sile. Končno bodo tudi Domžale prišle do svojih prepotrebnili /nI . Remontno podjetje je prevzelo dela in hiti. da bi bil objekt pred zimo vsaj v grobem dograjen. Prvi obrisi so že vidni. Zavod z.n stanovanjsko izgradnjo je pričel ob Kamniški cesti v Domžalah gradili tri stolpiče , t. j. petnadstropne stanovanjske bloke. Dela je prevzelo Gradbeno podjetje Domžale, ki si je v ta namen nabavilo tudi moderno tiiinsportno dvigalo, ki se za sedaj še visoko dviga nad gradbeno jamo. kjer betonirajo temelje za prvega od treh objektov. kulturni dom v Moravčuh raste. Po svojih razsežnostih zelo veliku zgradim bo. ko bo dokončnim, nudila streho vsem kulturnim in prosvetnim organizacijam v kraju, dvorana pa bo omogočila, da bodo Moravče končno dobile tudi svoj stalni kino. Upamo, da bo stavba pred jesenskim dežjem v celoti zaščitena in pokrila. Dom grudi Gradbeno podjetje Domžale. Prometne nesreče Številke nad katerimi se moramo zamisliti Pregled prometnih nesreč v času od 1. 8. do 10. 10. 191)3. Nesreče so se pripetile na ožjem območju Domžal in bližu je okolice. Bilo jih je 39. POSLEDICE: mrtvih: 5 oseb hudo poškodovanih: 25 oseb lažje poškodovanih: 9 oseb samo materialna škoda: 12 nesreč. Skupna materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 3,651.000 dinarjev. Od 25 oseb. ki so bile huje poškodovane, bo ostalo nekaj trajnih invalidov, zlasti tisti, ki imajo hud pretres možganov ali pa zlome rok ali nog. Navedem naj samo nekaj hujših nesreč z osnovnimi podatki, ker so bile nadrobnosti razvidne iz dnevnih časopisov. Dne 31. 8. 1965 ob 20.14 se je pripetila huda piometnu nesreča na Kamniški cesti v Domžalah pred hišo št. 8. Mopedi«! A. Z. je pripeljal z mopedom iz smeri Rodice v Domžale po desni strani ceste in sc iz nepojasnjenih razlogov zaletel v kolesarko P. M. ter pri tem tako nesrečno padel, da je poškodbam podlegel. Dne 2. 9. 1965 j« bila prometna nesreča v Loki ori Mengšu, pred hišo št. 88. kjer se je motorist zaletel v vprežni voz. naložen z gramozom. Motorist je bil na mestu mrtev. Vzrok nesreče, neprevidna vožnja motorista. Dne 5. 9. 1963 ob 14.4tl je rožnik tovornega avtomobila 1 rane Taferner iz Maribora na vir-skem mostu do smrti povozil V .M. iz Ccšcniku. Vzrok nesreče — petesno prehitevanje na cesti, kjer je po sredini ceste polna bela črta. Ta črta pomeni, da je preko nje prehitevanje prepovedano. Virski most ima še drugo značilnost, ki bistveno vpliva na prometne nezgode. Pločnik v širini 60 cm je za 10 cm dvignjen uud nivojem ceste in je prav to zelo nevarno za motoriste in kolesarje. Bolje bi bilo, da tega pločnika ne bi bilo in bi se lahko v nujnem primeru kolesar umaknil do ograje. Dne 7. 9. 1963 ob 14.45 uri je bila na cesti l'10 v strnjenem naselju Vir. Saranovičeva cesta pred hišo št. 2". hujša prometna nesreča, ki jo je zagrešil švicarski državljan delno pu tudi F. S., ki se ni prepričala, če je cesta prosta. F. S. je dobila hude telesne poškodbe — večkratni zlom noge in rane na glavi. Voznik osebnega avtomobila je vozil s hitrostjo 90 do 100 kilometrov na uro. čeravno je skozi strnjeno naselje hitrost omejena s prometnim znakom na 50 km/h. Deklico je zbil s tuko silo. da je letela nad streho avtomobila, na kuleri je ostal cekar, ter padla pet metrov pred avtomobil, kjer je obležala. Prepričajmo se. predeli prečkamo cesto! Dne 8. 9. 1963 ob 13.50 se je pripetila huda prometna nesreča na cesti klO v vasi Že-lodnik. na kraju, kjer se odcepi cesta za Moravče. Voznik mer-cedesa je vozil z veliko hitrostjo iz Lukovice v Domžale, z nasprotne strani pa je vozil Štefan Strovnik, fiut D, pravilno po svoji desni strani oziroma se je še celo umikal na rob cestišča. Voznik mercedesa. F rune Bov ha. se je z vso silo zaletel v fialii ili gil zbil s ceste na t ravni k. Mercedes je obrnilo /a 1S0 stopinj tako, da je prednji del gledal nazaj v l.ukov ieo. od koder je pripeljal. Pri nesreči je bilo n oseb huje poškodovanih. Nesrečo je zu kri vil Bolha s prehitro vožnjo na mokri asfaltni cesti iu še na ovinku. Dne 8. 9. 1963 ob 22.18 je pripeljal iz Maribora v smeri Ljubljunn. kanadski državljan Maks Bogovič, Za kemično tovarno v Domžalah je zapeljal s ceste, peljal po travniku in njivah 80 metrov daleč in se prevrnil na streho. V avtomobilu sta bila dva moška in dve ženski. Obe ženski sta dobili hude telesne poškodbe. Voznik je hotel nezgodo prikriti. Vzrok: hitra vožnja, vinjenost in iz-mučenost od vesel jačenju DO Pohorju, Dne II. 9. I9(.5 se je pripetili! hujša prometna nesreča mi cesti v Sr. Jaršah, kjer je voznik osebnega avtomobila s pokvarjenimi zavorami Rudolf Močnik povozil pešca Aleša čitka v Vieiiifšu. Ce bi bile zavore v redu. do nezgode ne bi prišlo. Bes je. da je Aleš neprevidno prečkal prednostno cesto, res pa jo tudi, da mora biti vozilo na cesti tehnično v redu. Dne 15. 9. 1963 se je pripetila na cesti 1/10 v Domžalah pri železniškem nadvozu prometna nesreča, ki jo je zakrivil avstrijski državljan Peter VVeis iz. Grtizn. Vozil je s hitrostjo preko 100 km/h. Vozilo je bilo brez zavor ker mu je med vožnjo zavorno olje izteklo. Zaletel se je v dvu fiata in jima prizadejal materialno škodo v znesku' okoli 400.000 dinarjev. Na njegovem vozilu je bilo škode samo zu okoli 10.000 din. Krivda: poškodovanu zavora. Dne 7. 10. 1963 ob 9.05 sije pripetila na cesti 1/10 v Domžalah, križišče Taborke in Vodovodne ceste, hujša prometna ncsrečii. pri kateri je dobila hude telesne poškodbe 80-letna Marija Ocepek iz Brega pri Komendi. S kolesom \v prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, če je prosta. Vozutk oseb- nega avtomobila, Ivan Si rže iz Velenja jo jc zbil nn pokrov motorja tako. da je padla skozi vetrobrnusko šipo v nol rali jost. Dne 8. 10. 1963 ob 20.30 se je pripetila prometna ncsrečii v Trzinu na cesti I/K) pred gostilno -Na jezu-. Tovornjak s prikolico je do smrti povozil pešca Ivanu Marolla iz Trzina. Pešec je bil vinjen in skrajno nepreviden. Voznik tovornjaka je bil Tržačan in nesreče ni mogel preprečiti. Omenili smo le nekaj primerov hujših nezgod. Skoraj vse pa imajo isti refren: krivda v večini primerov prehitru vožnja, neprevidnost oseb. ki prihajajo s stranskih ulic in cest in vse prepogosto tudi vinjenost. ALI NAS BODO VEDNO POGOSTEJŠE NESREČE SPAMETOVALI]? BODIMO NA CEST! BOLJ PREVIDNI! NE IZSILJUJ.VIO PREDNOSTI! 0 K © V Dobu iu okolici je mnogo nerešenih važnih problemov, o katerih so že več let zaporcilo-nin razpravljali nn ružnih sestankih, zborih volivcev itd., a se ne premaknejo z mrtve točke. ?.c več let je preteklo, odkar je šolski odbor z.uprosil nn občini za prepoved vožnje z motornimi vozili po peš Doti otl šole za vasjo proti cerkvi. Predlansko jesen so postavili nekaj novih znakov, n un tej poti ne — Z obljubo, du so znaki v izdelavi in da bodo v enem mesecu postavljeni. Minili stn dve leti. n nič. V januarju letos so bile odstranjene vse cestne svetilke z obljubo, da bodo postavljeno nove. Tudi tu smo ostali sumo pri obljubi. Občani so že večkrat protestirali proti neodgovornemu odvajanja gnojnice s pitališča telet Crnelo v potok, ki teče skozi Dob. Ukrenilo se ni ničesar. Izgleda, d n je odgovornim pruv mulo mar. če je potok, katerega so nekdaj uporabljali za napajanje živine, pranje perila in celo za kuho, sedaj le še smrdeč odlok gnojnice in možno leglo različnih bolezni. Prebivalstvo Trnuš. Cešenika in delno tudi Doba zelo trpi zaradi muh ki jim je leglo pita-lliče telet, a jih ne uničujejo sislemaličuo. V Turiišah morajo občani vse poletje ob najhujši vročini živeti pri zaprtih oknih in vratih. Cim jih odpro. je v stanovanja takoj h stotine muh. Tudi regulacija Rače je nujen problem, Saj so celo poleti ob malO večjem dežju poplavljene bližnje njive in travniki, s čimer se dela velika škoda na posevkih, obenem pu grozi živini goveji inetljnj. Občani se upravičeno sprušu-jejo. ali se res ne du ničesar ukrenili, da se te nerednosli odpiavijo. Ali res ni nikogar, ki bi z energično roko napravil red? Vse ostaja le pri obliubuh. ali pa se iščejo vsemogoči izgovori. Občani ne žele sumo obljub, izgubljajo zaupanje v uredbe, če za nekutere očitno ne veljajo (pitali.če telet (rnelo!) in posta j ti j o ravnodušni. Prav bi bilo. iln bi merodajni uu občini in v pitaliiča .telet Crnelo povedali, kako je z vsemi temi stvarmi, Turistično društvo Domžale U> letos že drugič nagradilo vse tiste, ki najbolj skrbijo za lepo zunanjost svojih domov in njihove okolice, z avtobusnim izletom na Dolenjsko. 'Tokrat so si povabljenci ogledali Ziiženbeik. Novo mesto, kiirtuzijo Pleterje, simpozij v Kostanjevici. Dolenjske toplice in Taborsko jamo. Na sliki vidimo del udeležencev tegn uspelega izleta pred gostilno v Podbočju pri Kostanjevici kjer je bilo zanje pripravljeno kosilo. ODGOVORI NA VPRAŠANJA JaftaJ še ni obrata dru.S»ene prehrane Kdaj bo dograjen objekt pri benciski črpalki Turistično drušivo Domžale sporoča: Problematika okrog družbene prehrane na ožjem teritoriju Domžal se obravnava že več let. Drugod, npr. v Induplati. Papirnici. Združeni kemični industriji Domžale. Usnjarski loli je to vprašanje že rešeno. Za same Domžale in vsa manjša podjetja pa je družbena prebrana še vedno eden perečih problemov, prav posebno /a tiste, v katerih je zaposlenih mnogo samcev. V glavnem je krivdu, da takega skupnega obrata v Domžalah še nimamo, pomanjkanje dcna mili sredstev, delno pa tu-di to. da so se sredstva preveč drobila v manjše tovarniške menze in se je premalo delalo na ustanovitvi skupnega obrata družbene prehrane, ki bi zajemal tudi koristhike, ki nimajo možnosti hranili se v lovarni-ških menzali. in to v obliki lo-plih malic, ali pa celodnevne prehrane. Vsi vemo. da danes do toplih malic skoraj ne morejo priti zaposleni v manjših podjetjih, vsa socialistična obrtna podjetja, nadalje uslužbenci občinske skupščine, otroci zaposlenih staršev, ki so izven otroškega vrtca in še mnogi drugi. Krajevna skupnost Domžale in Socialistična zveza sta se skupno prizadevali rešiti te stvari tako, da je nekaj čnsa Krajevna skupnost Domžale vozila tople malice po vseh večjih in manjših podjetjih ter tudi ustanovah iz podjelu Emona v Zalogu, ker mi ta hrana ni ustrezala, so jo pričeli delavci odklanjali, lako da je Število obrokov padlo na tak minimum, da se iz ekonomskih ruzlogov in predrage vožnje ni več izplačal prevoz. Teduj je organizirala SZDL s Krajevno skupnostjo akcijo za pomoč pri gospodarskih organi- zacijah za nabavo dveh kotlov na paro. katere je prevzela usnjarska šola pod obvezo, da bo njihov obrat družbene prehrane preskrboval vsa podjetja in ustanove s toplimi malicami in celodnevnimi obroki, kar tudi sedaj dejansko dela, toda tople malice morajo podjetja prevzemati sama, kar je za manjše obrate težko, še težje pa za ustanove. Torej tudi s to akcijo situacija ni v celoti rešena in je ureditev samo začasna. Kes je. da nekaj toplih malic, tu. 40 vsakodnevno kuha tudi Kavarna v Domžalah in katere so k val ilel ne. nekaj pa restavracija Pri Pošti, ki pa po kvaliteti zaostajajo za tistimi V kavarni, so pa zalo cenejši. Seveda se pa moramo vprašati, kje je enakopravnost delavcev v tem pogledu, saj so cene toplim malicam v posameznih podjetjih različne. (Kavama 150. restavracija 100, usnjarska šola 50. Melodija 50 dinarjev.) Torej vidimo, da te tisli. ki ima možnost priti do toplega obroka v podjetju, mnogo na boljšem in tudi hrana je lani bolj kvalitetna kol pa vsi dru. gi, ki te možnosti nimajo. Prav vsi organi od Občinske skupščine do SZDL in sindiku-ta, kol tudi Krajevna skupnost Domžale pa se zavedajo, da je vse tO, kar je bilo do sedaj storjenega za družbeno prehranio, le začasnega značaja in jo prav zaradi lega v načrtih za izgradnjo novega komunalnega centra predvidena tudi moderna samopostrežna restavracija, ki bo nudila tople obroke v večji izbiri. Kdaj pa bomo prišli do le restavracije, oziroma obrata družbene prehrane, pa je odvisno od višine razpoložljivih sredstev v ta namen. Z gradnjo bifeja smo pričeli v jeseni leta 1962. Izvedbo del je prevzel zidarski mojster Miha Perne iz Trzina. Po pogodbi bi morala biti dela gotova do 30. septembra t. 1. Zaradi pomanjkanja delavcev in gradbenega materiala pa se je gradnjn zavlekla. Zidrska dela bodo sedaj izvršena do 15. 10. tega leta. Pripominjamo, da je Turistično društvo v gradnjo do sedaj Novice ii Preserii LJUDSKO POSOJILO za obnovo Skopja je vpisalo v Preserjah skupno 14 oseb, pretežno obrtnikov. Zelo slabo so zastopani kmetje in zasebniki. Visinu vpisanega zneska znaša 156.000 din. V Preserjah so pričeli z graditvijo trgovskega loknln. Gradnja bo slnln v sreoiščn naselja ter bo vsekakor močno ublažila pomanjkanje tovrstnega lokala v Preserjah. Deln na tem objektu so se v zadnjem času ustavila, zato smo se zanimali, knj je temu vzrok. Mnogi so govorili, da primanjkuje cementa, ker je do plošče oziroma za betoniranje plošče bodoče trgovine vse pripravljeno. Na merodajnem mestu so nam odgovorili, da so pomanjkljivo Izdelani gradbeni načrti ter je treba te pred nadaljevanjem del popraviti. Čudna ugotovitev — ko gre vendar za tipizirano zgradbo, kakršne imajo tudi drugod. Gradbena dela vrši Gradbeno podjetje Domžale. Okolica kolodvoru v Preserjah (železniška postaja Jarše) je še vedno neurejena. Znkaj? Morda lastnik sedaj že odstranjene barake na razklndal-iicin deifl postaje ni dolžan pospraviti za seboj tistega, kar kvari videz in izgled urejenosti! Z malo dobre volje se da marsikaj urediti. vložilo 3 milijone dinarje* iusl-n i h sredstev, katere smo izkoristili že do meseca c p rila. Tako smo ostali brez. finančnih sredstev, kar je vplivalo na nadaljnjo gradnjo. Kredit k\> Domžale za katerega smo zaprosili, nam je bil odobren šele 3. S. 1965, zato društvo ni moglo forsirati gradnjo, Seiln j so dela s"et v teku in prepričani smo, da bo bife še v letošnjem letu pričel obratovati. Javna tehtnica v Mengšu Na vprašanje v zvezi z javno tehtnico v Mengšu smo prejeli dvoje odgovorov. Stanovanjska skupnost Mengeš odgovarja takole: V zvezi s člankom v vašem časopisu sporočamo, da je kritika o javni tehtnici upravičena. Kolikor nuni je znano, je do napake pri tehtanju prišlo zato. ker oseba, ki je tehtala, ni bila strokovno poučena o ravnanju s lehtnico. Komunalno gospodarstvo Mengeš pn je poslalo naslednje pojasnilo: Dne 25. IX. 1965 je vaš časopis objavil prispevek Franca Podboršnikn, v katerem je bilo govora o nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na mengeški juvni tehnici. V želji, da bi razčistili, smo povabili prizadele. Ugotovili smo, da so se tisti dnu, t. j. 8. VIII. 19(,5 dejansko dogajale nepravilnosti in du Ichtnicn ui pokazala prave teže. To pa ne zaradi tehtnice snine. ki je v redu nmpiik zaradi nepazljivosti ali morda nngnjivosti ljudi, ki so se dre-njnli ob njej, Tehtnica je nam- reč avtomatična in zato zelo občutljivo, saj vpliva nanjo celo sprememba vremena, še tiosebej pa pesek, kamen ali ;ak podoben predmet, ki se zagozdi med robove. Zato se vsak dan pred pričelkom leli-lanja mehunizeiii regulira. To kontrolo lahko uporabnik snin preizkusi, saj se nekateri, ki jo večkrat uporabljajo, zu kontrolo stehtajo. Nepravilnost pri tehtanja se takoj ugotovi tudi po tem. du se tehtnica ne u miri. Omenjeni dnu je Marija (Junu, ki je tehtala, na to še posebej opozarjala navzoče. Pozneje, ko so tehtali, dalje, pn so našli med robovi zagozden kamen. Strinjamo se s piscem, ki ugotavlja nepravilno tehtanje, želimo pa opozorili, du se to dngnja zaradi nepazljivosti ljudi samih, ki hote ali nehote prispevijo k tej nepravilnosti. Ker tisti, ki tehta, ne more biti istočasno v tehtnici in na mostu, je dolžnost koristnikov, da so na to sumi pozorni. Le tako bo tehtanje pravilno, ljudje pa zadovoljni. Alžirski študentje v Domžalah Na Srednji tehnični usnjarski šoli v Domžalah bo v prihodnjih dveh letih na praksi 18 alžirskih študentov, k' se bodo izšolali za usnjarske tehnike. Alžirski študentje so prišli v Jugoslavijo nu podlagi tehničnega in znanstvenega sodelovanja, ki ga Jugoslavija nudi drŽavam v razvoju. Celoten program študija je prilagojen konkretnim potrebam te mlade države, strokovni kader pa je pripravi) tudi skripta, napisima v francoščini. \'a prijateljskem srečanju s predstavniki Zavodu za medna rodno tehnično sodelovanje in alžirskimi študenti je bilo poudarjeno, da je strokovna pomoč ki jo nudi Jugoslavija alžirskemu narodu, samo nadaljevanje prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Alži- rijo. Na tem posvetovanju sije razoruvljalo tudi o tem. kako alžirske študente vključiti v naše športno in kulturno življenje, da bi tako čimprej in vsestransko Spoznali našo stvarnost in oblike našega družbenega razvoja. ŠOLA ZA STARŠE Pri osnovni šoli v Dobu se je začela šola z.n starše. Skupno bo v zimskem čusu 8 predavanj. Prvo je bilo že po prvem roditeljskem sestanku, naslednja pa bodo 24. oktobru. (4. novembra in 12. decembra vsakič ob 19. uri v šoli. Predavanja so zanimiva zn vse starše, zato pričakujemo veliko udeležbo, posebno še, ker je vstopnini! samo 50 din. Domžalski taborniki republiški prvaki Prvi koraki k temu uspehu segajo nazaj v leto 1959. ko je ekipa sedanjega republiškega prvaka I ičehi tekmovati v taborniškem mnogoboju. Takoj smo vzljubili to tekmovanje in od takrat dalje vsako leto tekmovali v okrajni in republiški konkurenci. Spremljala pu nas je neverjetna smola, ker smo bili na okrajnih prvenstvih »večni« drugi, na republiških pa »veC&i« četrti. Čeprav tO ni bil neuspeh, saj na vsakem tekmovati ju BUtopi 10 do 20 ekip, smo' bili vendar malce razočarani, ker smo bili vedno dobro pripravljeni. Tako smo dočakali letošnjo pomlad in z njo tudi priprave za tekmovanje. Vadili smo les načrtno in vestno. Vsak dan smo vadili signaliziranje, postavljanje in podiranje šotora ter orientacijski tek in pri tem spoznali vse kotičke Šumberka. Tako pripravljeni smo odšli na okrajno tekmovanje v taborniškem mnogoboju v Ribnico. Uspeli ni izostal in zasedli smo prVO mesto s 87.60 točkami od 90 možnih. Ta uspeli pu nas ni uspaval, ampak sumo spodbudil k -o vcstnejšemu treniranju za republiški mnogoboj, ki je bil v času («1 25. do 28. VIII. v Tolminu. Dobesedno pretreniruni smo se odpravili 24. avgusta na pot s tihimi željami za čim-boljšo uvrstitev. Naslednjega dni; se je zbralo Ba startu 10 ekip. prvo in drugo plasirani iz okrajnih prvenstev. Košarkarji so zaključili s svojim tekmovanjem in se bodo preselili z asfaltnih igrišč v telovadnice, kjer bodo nadaljevali s svojim dedom ter pričeli priprave za prihodnjo sezono. Ob zaključku sezone poglejmo, kakšni so bili uspehi naših predstavnikov in knj bi bilo potrebno še popraviti. Uspeh, ki so ga dosegli domžalski košarkarji v letošnjem tekmovanju v najmočnejši republiški ligi, je vsekakor velik, če ne največji, odkar se v Domžalah igra košarka. Ekipa, ki je dosegla tretje mesto, je tako rekoč tri leta po vrsti tekmovala v vedno močnejši konkurenci in prišla iz podzveznega tekmovanja v elito slovenske košarke. Za ta podvig gre zasluga tako trenerju kot igralcem, ki so svoj prosti čas posvetili košarki. Mnogo je bilo vloženega trudu, marsikdaj so bile nepravilnosti, znaki preutrujenosti, vendar je vse to za nami in ostalo nam je tretje mesto, ki pa nam v bodoče nalaga veliko odgovornost. Ekipa jo v jesenskem delu zaigrala veliko bolje in to predvsem zaradi boljše igre v na- l'rva disciplinu tekmovanja je bila signalizacija. Tu smo bili najbolje priprnvljeni, ven-dnr je trema opravila svoje in zasedli smo drugo mesto. Naslednja disciplina, postavljanje in podiranje šotora, pa je pomenila za nas skoraj polom. S popolnoma drugim lek-movalnitn šotorom in pristranskimi sodniki smo pristali na 5. mestu. Rešitev za nus je bil samo še orientacijski tek. Tu pa nismo pričakovali mnogo, ker so imeli primorski taborniki na tem področju že okrajno prvenstvo in so zelo dobro poznali teren. Naša pričakovanja so se uresničila in zasedli smo 4. mesto. Čeprav nismo zmagali v nobeni od posameznih disciplin, pa smo vseeno zasedli 1. mesto, ker so druge ekipe, ki so bile nekje odlične, povsod drugod odpovedale. V skupnem seštevku točk smo za 1,1 točke pre-mugali drugo plasirane tabornike iz Šempetra pri Novi Gorici. V zmagovalni ekipi so nastopili: Porenta Ljubo, Bakžič Tone, Jeretina Ludo in Kralj Janez. Vodja in trener je bil Jarc Ivo. Na istem tekmovanju so v ženski konkurenci uspešno tekmovala tudi domžalska dekleta in zasedle dobro 6. mesto. Letošnja tekmovalna sezona je končana. Dosegli smo uspeh, a tega bo treba naslednje leto branili. Upamo, da bomo tudi takrat uspešno zastopali Domžale na taborniških tekmovn- padu. Izboljšati pa bo potrebno igro centrov, ki so v moderni košarki odločilen faktor za uspeli. Obramba je gotovo prejela preveč kosov, saj ima negativno bilanco — 10. Torej je tu tisto mesto, kateremu je potrebno dati poseben poudarek. Se večjo skrb pa bo trebn osvetiti naraščaju, pionirjem, aterim se v zadnjem času posveča odločno premalo pozornosti. Le vestno in sistematično delo z mladino je namreč porok za uspeh v prihodnosti. Nogometaši so še sredi največjih borb za točke in tekmo-vunje se odvija po predvideni poti. Po zadnjih rezultatih pa lahko sklepamo, da ekipe niso v stalni formi, saj igrajo zelo spremenljivo. Kako bi se sicer moglo zgoditi, da ekipa Domžal izgubi v Hrastniku s 6:0. takoj nato pa doma premaga zelo močno ekipo Ilirije z 2:0. Edina ena jstorica. ki igra kolikor toliko zadovoljivo, je ekipu iz Jarš. ki je trenutno tudi v vodstvu v svoji skupini. Čudi nus. kuj se dogaja z nekdaj zelo močno ekipo Mengša, ki v zadnjem času beleži tudi dvošle-vilčne poruze. saj je z Ilirijo iz Ljubi june izgubila 11:1. Tem. vsekakor zelo zgovornim rezul-tutom prav gotovo botrujejo vzroki, ki jih bo potrebno proučiti, se ob njih zamisliti in skušati odpraviti. Prav gotovo je eden od vzrokov pomunjku- Odkar je letos moravsku mladina uredila v Moravčah majhno športno igrišče, se nedeljo za nedeljo vrstijo športne prireditve. Kakor povsod, je tudi v Moravčah največ zanimanja za nogomet. Škoda le. da je igrišče zelo majhno, ne-travnato in zato za nogomet tudi neprimerno. Pač pa v polni meri ustreza za košarko. nje strokovnega kadra, na katerega se vsi najraje izgovarjamo, vendar pa je to le en del tistega bistvenega, kar se skriva v samih klubih, v samih klubskih upravah, ki vse preveč površno, enostransko, brez vsake perspektive vodijo politiko kluba. Spomnimo se, da smo imeli nekdaj zelo močne ekipe, ki SO tudi v slovenskem merilu nekaj pomenile. Kuj pu imamo sedaj? Res imamo več novih ekip predvsem na podeželju, dejstvo pa je, du so te ekipe kvulitctno. kol ludi množično daleč od kvalitetnega nogometa, in rerjetno tudi brez. perspektive za naprej. Čimprej bo potrebno napraviti analizo ter rešiti, kar se še rešiti da, potem pa začeti z načrtnim in resnim delom, kujti pogoji in kader za kvalitetnejši nogomet, kot ga imamo sedaj, so prav gotovo dani. odbojko, rokomet in nekutere atletske panoge. Igrišča se V polni meri poslužuje tudi šolska mladina. Izvedla je že dva športna dneva ter tekmovanja med šolami Moravče-Peče-Vrn-polje. Prostor za igrišče je idealen predvsem zato. ker je možno da se razširi in uredi za vse športni- panoge in bi tako do bile Moravče svoj lep športni center. Moravska mladina se iskreno zahvaljuje kolektivu peskoko-pov »Termit« za izdatno pomoč pri urejanju tega igrišča. TVD Partizan Moravče je tudi poslal v tečaj za telesno kulturo v Rovinj mladinca in mladinko z namenom, da po množi vaditeljski kader. Dopisujte v Občinski poročevalec --*- »Šport«, ki ne V povratnem srečanju mlu-dinske lige. se je ekipa Domžal srečala z ekipo Svobode iz Ljubljane, na igrišču Svobode. Tekmo so naši mladinci dobili za 7 pik, vendar pu je bil zaključek tak. kakršni se le redko dogajajo na športnih igriščih. Po končani tekmi so bili mladi igralci Domžal fizično napadeni od domačih igralcev ki se niso strinjali s porazom in so že med tekmo obljubljali Doniž.ulčuuom. da bodo tepeni. odi na igrišče Pri tem fizičnem obručunu je bilo več naših igralcev poškodovanih in so morali iskati pomoč na ambulanti. Vsekakor je to dogodek, ki je močno odjeknil med pristati košurke in bo imel svoj žalostni konec pred disciplinskem sodiščem Košarkarske zveze Slovenije. Tudi mi najostreje obsojamo take dogodke, ki s pravim športom nimalo ničesar skupnega, še manj skupnega pa imajo z vzgojo mladega človeka, ki mu je šport Košarkarski komentar Domžale tretje v slovenski republiški ligi Šport v Moravčah L'