V Ljubljani, 6. decembra 1928,
Poštnina plačana v gotovini.
Leto L
Štev. 3.
PRIMORSKI GLAS
Izhaja 1 , 11. in 21. v mesecu. Naročnina za SHS do 31. 12. 1928 Din 10'—.	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/0.
Dalje: celoletno Din 60' —, polletno Din 30’—, četrtletno Din 15'—.	Telefon štev. 20-01. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 12.487.
Za inozemstvo Din 80 — letno.	Posamezna številka Din 2’—.
Oportunizem
Dasi se pogosto poudarja, kako je naš živelj na Primorskem politično zrel, vendar ni težko ugotoviti, da so ga našli dogodki v 1. 1918. nepripravljenega. Ta* koj po sklepu svetovne vojne ni bilo v Primorju nikakršnega pravca, ki bi bil veljaven vsečez, od Predrla pa do Pulja. Če je udarila ljudstvo vojaška okupacija, ki je takoj ubila še zadnje ostanke ci= vilne uprave, če je vojaška uprava de« lala z vojnim sodiščem, z deportacijami in konfinacijami, pa je vladala med za« sednimi četami tolikšna utrujenost, ne« volja in upornost, da bi bilo mogoče že takoj v početku zasedbe dati našemu življu direktiv za sistematično borbo proti tipajočemu italijanskemu imperia« lizmu. To bi bilo toliko lažje, ker je naše ljudstvo imelo ogromnih skušenj z bojišča v lastni deželi in ker je pre« vratni duh, sprožen z majsko deklara« cijo v 1. 1917., živel dalje še vsepovsod.
Primorje v prvi dobi zasedbe ni imelo vodstva, ki bi umelo enotno zajeti tokove v ljudstvu. Kamorkoli so stopili italijanski vojaki, povsod so jim ljudje odločno in brez ovinkov očitali, da so zasedli zemljo, ki ni italijanska. V ne« štetih sporih se je demoraliziralo voja« štvo, ki je samo ugotavljalo, da je res« niča o »neodrešenih bratih« drugačna, kakor so jo skušali dopovedati častniki. Ves ta odločen odpor ljudstva se je pa ubijal v brezdelju in neorganiziranosti političnega vodstva v deželi. Še le tedaj, ko so se italijanski politični emisar ji že dobro razgledali in razvili svoje prve mreže, so se začeli prvi poskusi nekak« šnega zedinjenja. Skušal se je ustvariti nekakšen najvišji narodni svet, ki pa ni uspel radi nadvladovanja partizanstva, kakor tudi radi osebnih razlik. Drugi vzrok, da ni dobilo slovensko«hrvatsko ljudstvo nobenih' pravih navodil v borbi za ohranitev vsega, kar si je priborilo že pod bivšim avstrijskim režimom, je bil ta, da tudi tehnično nismo bili na vi« šini. Odkrito delo v zasedenem ozemlju, živečem v brezzakonju, v ex lex vojaške* ga upravljanja, ni bilo povsod mogoče. Zato pa bi se toliko lažje delalo pod po« vršjem, posebno še, ko je nered naraščal po vsej Italiji. A tega dela se ni imel kdo lotiti, ker ni bilo direktiv, pravcev.
Ko pa se je izkazala, da je mladi, vase zaverovani italijanski nacionalizem brez vsake vizije, brez vsakega pojma, kako je treba postopati v Srednji Ev« ropi — ne morda v najbolj zaostalih ko« lonijah zemlje — nasproti omikanemu, narodno zavednemu in razvitemu ljud« stvu, se je pričel kazati enotnejši odpor, so se začela uveljavljati prva vodilna na« čela. Bilo je kaj naravno. Italijanski šo« vinizem je hotel čez poč poitalijančiti vse, kar si je prilastil v nasprotju z na« rodnostnim načelom. V skrajni kratko« vidnosti je hotel rešiti narodnostno in gospodarsko vprašanje v Primorju s tem, da je skušal — V začetku najprej
i odpadništvo
izlepa — »asimilirati«, precepiti svoj je« zik sto in sto tisočem našega življa. Pri« tiskal je na materinski učni jezik v šoli, oviral tiskovno svobodo, uničeval kul« turna društva, utesnjeval vsakršno kul« turno udejstvovanje sploh, odstranjeval ostanke samouprave, občinske, šolske, deželne, začel je preganjati vse, ki so se uveljavljali kot kulturni delavci, učitelje, uradnike in duhovnike, ki so bili poseb« no v začetku brez zaščite.
Proti tej gonji, ki je najbolj napre« dovala v Istri, se je naš živelj nagonsko uprl s tem, da je skušal vzdržati, kar je imel. A le polagoma se je odpor razvijal, zakaj spet ni bilo nikogar, ki bi ga usmerjal. Spet ni prišla od nikoder de« viza, ki bi začrtala pot, ko je bila poli« tična misel na dlani: ohraniti si doseda« nje svoboščine, boriti se za njih obstoj, za status quo na vsej črti.
Koliko se je v tem času Italija po« služevala izigravanja naših strank, bomo morda zvedeli v prihodnosti kdaj. Eno je le resnica, da se jim ni posrečilo usta« noviti — po vzgledu nekdanjih kamo« rističnih poskusov v Trstu — italijanske stranke Slovencev. Kar so spravili sku« paj, je ostalo mrtvo rojeno dete in sicer deloma radi strahu pred pošteno slovan« sko javnostjo v Primorju, deloma pa tudi radi dejstva, da meje še niso bile začrtane in so previdne kreature čakale odločitve.
Najznačilnejše za to prvo dobo za« sedbe je nihanje med oportunizmom in načelnostjo, posebno v političnem vod« stvu. Zdi se, da ni nihče čutil pravih aspiracij italij. kapitala proti Balkanu. Marsikdo se je tolažil z možnostjo mir« nega gospodarskega in kulturnega raz« voja med Slovenci in Hrvati v Primorju. Zato je bil pripravljen verjeti Italijan« skim obljubam in vabam vzlic temu, da so razmere in dejanja govorila vse na« sprotno. Zdelo se je, da se bo nadaljnje življenje Slovanov v Italiji reševalo z več ali manj spretnimi političnimi pote« zami. Kako, tega ni vedel niti oni, ki si je delal prazne iluzije.
Škodljivo naziranje, ki je rodilo silne demoralizacije in dolgo vrsto od« padnikov, je imelo svoje kotišče. Sta« lišče oportunizma, torej sprave in spo« razuma z italij. imperializmom, je dobi« valo svojo hrano v najbolj umazanih virih med ljudstvom, v vseh onih četudi redko sejanih ljudeh, ki so že skrivaj služili Judežev denar. Renegatstvo, ki se je znalo spretno skrivati in maskirati z narodno zvestobo, je odločno vplivalo, da se je v Primorju razpasel oportuni« zem, ono nesrečno in pogrešeno nazi« ran j e, ki se mu je končno začela upirati mladina, ki je začela z njim boj in ki nosi danes žrtve tega boja, konfinacije, ječe in umiranje v njih. O odpadnikih je naša javnost marsikaj čula, toda zna« čilno in obenem neumljivo je, da se to odpadništvo ni obsojalo tako, kakor bi
se moralo, da se mu — izvzemši poedine slučaje — še ni pritisnil žig izdajstva in sramote, ki ga je tisočkrat zaslužil, kdor je sokriv in soodgovoren na vsem, kar se počne z našim življem v Primorju.
Pa o tem prihodnjič.	J. K.
V zadnji številki tega lista sem v kratkem članku podal pregled o polo« žaju, ki se v njem nahaja italijansko go« spodarstvo. Razume se, da sem vzel za podlago le najbolj v poštev prihajajoče gospodarske panoge. Lahko bi bil pa naštel še dolgo vrsto najrazličnejših obratov, čijih letni računi nam nazorno podajajo sliko gospodarskega propada« nja Italije. To je tudi razvidno iz vseh uradnih izkazov in poročil.
Iz teh poročil izvemo tudi to, da trgovina in obrt ne prideta več nikjer do kreditov. Brezposelnost narašča. V letu 1926. je bilo oficialno izkazanih 112 tisoč brezposelnih, dočim jih je naštelo isto poročilo že v oktobru 1927 celih 332 tisoč. Uradne statistike sicer ne po« dajaj o natančnih številk in same pravijo o sebi, da so le približne. Ali povedo nam, da brezposelnost narašča in v kak« šnem razmerju se to vrši. Gospodarskih polomov je bilo v letu 1926. povprečno 654 mesečno; v letu 1927. in v letu 1928. pa povprečno 1200 mesečno. Torej v treh letih je število gospodarskih polo« mov naraslo za skoro celih 100 %. Me« ničnih protestov je bilo v letu 1926. 94.000; v letu 1927. pa že 133.000. V letu 1928. je to število zopet znatno poraslo.
Tudi kriza v poljedelstvu postaja vedno bolj občutna. Trojni so vzroki agrarne krize: 1. padanje cen na med« narodnem trgu; 2. revalorizacija lire; 3. uspeh letine. Kriza je zadela velike italijanske produkte fžito, riž) kakor tudi poljedelske obrti. Industriji para« dižniške konserve preti inostrahska kon« kurenca. V letu 1927. so izvozili sira znatno manj nego v letu 1926.; u v o z i 1 i so pa sira v letu 1926. za 26.000 kvinta« lov, v letu 1927. za 50.000 kvintalov. Člo« vek ne bi verjel, če mu ne bi tega uradna poročila sporočala: Italija, ta tipična pro« ducentka mlečnih izdelkov, ki ima dane vse pogoje, da bi na tem polju,postala konkurentka drugim državam, uvaža več sira nego ga izvaža. To pa le, od kar ima fašizem. Francija, ki plačuje polje« delske delavce znatno bolje nego Italija, dela pri mlečnih izdelkih konkurenco Italiji v Italiji sami. Toda v Italiji grozi občutna kriza vrtnarstvu in še posebno cvetličarstvu, ki tvori samo zase boga« stvo nekaterih italijanskih pokrajin. Ita« lijanski kapitalizem je polagoma izgubil pri izvozu sadja, zelenjave, sočivja (ki tvori gospodarsko podlago Sicilije) in izgublja dalje na inostranskih tržiščih, ne da bi se mogel okoristiti doma.
Mimogrede naj bo povedano: dokler je poljedelstvo v takšnem položaju, se pač ne bodo mogle uresničiti Mussolini«
jeve grožnje »o ruralizaciji« Italije. Takšne grožnje so smešne. Lahko je čio# veka spraviti v milično obleko in mu iz# ročiti orožje, težje je iz delavca in urad# nika narediti kmeta. In kaj naj bi potem ti kmetje delali, če se pa nahaja italijan# iško gospodarstvo po svoji intimni struk# turi v položaju, da niti .S poljedelskimi pridelki ne more konkurirati v cenah drugim državam, čijih gospodarstvo ima boljšo in cenejšo podlago.
Gospodarski položaj dežele v letu 1928. je odvisen od tega, kako se bo uresničil agrarni kredit. Posojilo bodo morali kmetje drago plačati. Menda do 7 % na menico. In znano je, da se agrar# ne menice ne izdajajo brez jamstva po# Ijedelskih pridelkov. Takšna posojila kmetom nimajo za razvoj poljedelstva nobene vrednosti. Prej kmeta in polje# delstvo uničujejo. Sicer nam bo bližnja bodočnost povedala, kaj se je v tem oziru v tem letu ukrenilo. Naredili so pač mnogo načrtov, od katerih se nam zdi, da se ne more uresničiti niti eden.
Kriza italijanskega gospodarstva se zrcali tudi v industrialnih investicijah. Teh je bilo v letu 1925. za 8 milijard, v letu 1926. za 4 milijarde in v letu 1927. le še za 2 milijardi. Imamo torej skoro geometrično padanie industrijskih in ve# isticij. Znamenje, da ni vere in zaupanja v gospodarsko bodočnost dežele. Med tem časom se je znižala tudi vsota hra# nilnih vlog. Položaj, v kakršnem se na#
Fašistična Italija
Glavna poteza v politiki Društva narodov zadnjih let je hramba prisvo# jenih pravic in teritorijev evropskih ve# lesil in japonskega cesarstva. V tem stremljenju velesil, ki tvorijo glavni in odločujoči kader Društva narodov, je iskati vzrok organizaciji vseh sil proti sovjetski Rusiji in vedno močnejšemu ameriškemu imperializmu.
Ta dva najhujša nasprotnika zdru# Ženih velesil sta vplivala vsak po svoje, da sta se pred kratkim zvezali Anglija in Francija v novo »entente cordiale«,, da bi solidarno branili skurme interese. Ta nova antanta dveh najmočnejših članov Društva narodov je mogočno vplivala na zunanjo politiko fašistične Italije, ki se
haja Italija, se more vzdržati le s stalnim dotokom novih kapitalov, ki jih notranji trg Italije ne more dati. V letih 1924. do 1925. so ital. banke izkoristile inflacijsko politiko in naročile mnogim družbam, naj povečajo glavnico. Izdane so bile nove delnice, ki jih nihče ni kupil. Sedaj oddajajo banke te delnice v inostran# stvo. Italijanska borza je navadno prazna in v njih so aktivne le še banke in profesionalni špekulantje. Zato so zaključki ital. borz brezpredmetni.
Povsem je naravno, da ta gospodar# ski položaj Italiie vpliva direktno in in# direktno na gospodarsko življenje Slo# vencev in Hrvatov v Julijski krajini, iz česar sledi, da slovensko#hrvatsko ljud# stvo v Italiji ni le podvrženo kulturnemu in političnemu pritisku fašizma, marveč tudi vsem posledicam italijanske gospo# darske krize.
Te posledice so pa močnejše, nego bi si jih navadno predstavljali. Posledice so za tamošnje slovensko in hrvatsko ljudstvo naravnost strašne, ker so pri# delki našega kmeta še vedno podvrženi konkurenci poljedelstva starih italijan# skih pokrajin.
Mi želimo danes ponovno poudariti, da je nas vseh namen, ,s takšnimi članki postaviti boj slovenskega in hrvatskega ljudstva v Italiji na trdna, realna tla. Mi hočemo, mi moramo dati temu boju no# ve smernice, nove naloge.	A. T.
in njena politika
je kazala že nekaj let kot nekakšen pen# dant angleške politike.
Dejstvo je, da je podpirala Anglija še pred kratkim Italijo v borbi proti Franciji. Med tema dvema tekmecema za nadvlado v Evropi je bila fašistična Italija važna figura v angleški igri. Ne da se tajiti, da je imela Anglija precej težko ulogo spričo megalomanije in ob# jestnosti mladega .italijanskega imperi# alizma. Rešila je pa to igro zelo spretno: pustila je Italiji videz neodvisne politike, držala pa jo je kljub temu v svojem za# vezništvu proti Franciji.
Iz te dobe datirajo nekateri uspehi italijanske zunanje politike, tako n. pr.: pogodbe z Jemenom, Turčijo, Albanijo
in Grčijo. Najvidnejši znak te italijan# ske politike je njen imperialistični sunek na Balkan preko Albanije ter stremljenje po popolni obkrožitvi Jugoslavije kot njenemu najnevarnejšemu protivniku na Balkanu.
Pri tem brezobzirnem zasledovanju svojih ciljev je zadela Italija gotovo tudi na angleške interesne sfere. Toda An# glija ni reagirala, dokler je sama stala v borbi proti Franciji za nadvlado na ev# ropskem kontinentu in potrebovala Ita# lijo kot zaveznika v tej tekmi.
Ta konstelacija v razmerju teh treh »srčnih« zaveznikov se je mahoma ko# renito izpremenila, ko sta Anglija in Francija spoznali veliko nevarnost, ki grozi obema od vzhoda (Rusije) in za# hoda (Amerike).
To spoznanje je rodilo — kakor že rečeno — novo politično orientacijo v Evropi in sad te preureditve je spora# zum med Londonom in Parizom. Toliko razkričana »neodvisnost« fašistične poli# tike se bliža svojemu klavrnemu koncu. Angleško#francoska demarša v Sofiji, ki bi naj bolgarsko vlado sklonila, da uredi z energičnimi ukrepi proti makedonstvu# juščim povoljne j e svoje razmerje do Jugoslavije, je treba smatrati kot sunek proti fašistični imperialistični politiki na Balkanu, kajti sporazum med Jugosla# vij o in Bolgarijo bi dejansko pomenil .razbitje železnega obroča, ki ga priprav# Ija Italija okrog države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rešitev bolgarske vladne krize sicer ni izpolnila želj te demarše, toda korak sam na sebi naznanja brez# dvomno novo politično smer Anglije in Francije z ozirom na balkanske razmere. Iz tega mora nujno slediti tudi preobrat italijanske zunanje politike. Francoski tisk začenja že odločneje nastopati proti italijanskim aspiracijam; fašistični novi# nar ji pa ne zaostajajo prav nič in sku# šajo kvitirati milo za drago.
Angleško#franeosko zbližanje po# menja precejšnje paraliziranje doseda# njih pridobitev italijanske politike, ki že same na sebi niso bile bogve kako pomembne, če pomislimo, da boleha ita# lijanski imperializem na anemiji, t. j. na pomanjkanju kapitala, ter da preživlja Italija poleg tega še težko notranjo go# spodarsko krizo.
Plemeniti Mussolini
Pred nekoliko meseci je napovedalo fa# šistovško časopisje, da pripravlja neki Dol# cetti knjigo, v kateri bo dokazal, da je dik# tator Italije Benito Mussolini plemenitega rodu. Po prvotnem načrtu je imela izdati ono knjigo organizacija »Balilla« ter jo raz# širiti v tisočih izvodih po vsej Italiji. Mus# solini se je po oni napovedi brzojavno za# hvalil Dolcettiju za njegov trud, da hoče napraviti iz diktatorja Italije, o katerem so dotedaj vedeli in s ponosom poudarjali, da je sin vaškega kovača, kar čez noč pleme# nitaša.
In res, pred nekoliko tedni je izšel v Benetkah v založbi Brasolin prvi del napo# vedane knjige, ki razpravlja o zgodovin# skem izvoru družine Mussolini. Knjiga ni tedaj izšla, kakor je bilo prvotno namera# vano, v založbi organizacije Balilla, ampak izdal jo je privaten založnik. Mogoče', da se je zdela ona misel preveč gorostasna tudi Mussoliniju samemu, kajti če bi bila knjigo zares izdala Balilla, bi jo prav gotovo vsi# Ijevali vsakemu1 Italijanu in še bolj vsake# mu v Italiji živečemu Slovencu in Nemcu, kakor to delajo s fašistovskimi časopisi in revijami. Kdor bi knjige ne hotel kupiti, bi
ga smatrali in proglasili za »protidržaven element«.
Kakor pripoveduj© Dolcetti v uvodu svoje knjige, ga j© presenetil sledeči odsta# vek nekega beneškega zgodovinarja (imena ne navaja!) iz XVI. stoletja, katerega j© iz# taknil v svoji(!) zbirki: »Mussoliniji, kate# rim so prej pravili Malsomini, so prišli 1. 996. iz Bologne. So to stari tribuni z veliko nadarjenostjo in odločno voljo.« Ta odsta# vek je dal Dolcettiju povod, da je pričel marljivo, brskati po beneških arhivih, v ka# rih se od XII. stoletja dalje večkrat pojav# Ija ime rodbine Mussolini rodom iz Roma# gne, ki se je naselila v Benetkah in stopila tekom časa v rodbinske zveze z rodbinami najuglednejših beneških patricijev. To pro# diranje rodbine' Mussolini v kroge beneške aristokracije je doseglo svoj višek 1. 1434., ko je bil znameniti zdravnik Ivan Mussolini imenovan od cesarja Zigmunda za grofa in sta se njegovi hčerki poročili z dvema pri# padnikoma rodbin beneških dožev. Sredi XVI. stoletja se je rodbina Mussolini po# razgubila in en del se j© baje zopet povrnil v Romagno'. S tem zaključuje Dolcetti prvi del svoje knjige, v katerem je popisana be# neška zgodovina rodbine Mussolini. V dru# gern delu pa namerava popisati nadaljnjo
zgodovino rodbine Mussolini od onega tre# nutka dalje, ko se je zopet povrnila v Ro# magno.
K vsemu temu je treba pripomniti, da se v beneških arhivih, na katere se sklicuje Dolcetti, rodbina Mussolini ne pojavlja vedno pod istim, ampak pod najrazličnejši# mi imeni, kakor so n. pr. Mosolin, Mosolino, Mussolin, Muxolino itd., toda ta okolnost ne povzroča nepoklioanemu zgodovinarju niti najmanjših skrbi, ker glavno mu je, da dokaže za vsako ceno, da je diktator Mus# solini plemenitega rodu. Kako neresna in samovoljna morajo biti razlaganja in ute# meljevanja Dolcettija, se da sklepati tudi iz sledečega odstavka kritike, ki jo j© prine# sel milanski »II Corriere della Sera«: »Če bi mogel (Dolcetti) doprinesti kopijo zaneslji# vih dokazov, če bi mogel z gotovostjo do# kazati (zvezo med mnogoštevilnimi Mussoli# niji, ki so živeli v majhni kroniki minulih stoletij, in med njihovim velikim potomcem, ki se odlikuje v današnji zgodovini, tedaj bi marljivi raziskovalec izvršil veliko, zasluž# no delo.«
Sicer pa je za nepristranskega opazo# valca današnje Italije Dolcettijeva knjiga popolnoma postranskega pomena in po# stranskega pomena je tudi, ali so izvajanja
• •	• •
y. Pod fašistovskim jarmom
• •	• •
Ajdovščina. Ravnateljstvo ljudske šole je izključilo- iz šole 4 dvanajstletne učence: Žarka Kobala, Rustjo in še dva druga, ker se niso pustili vpisati v balillo. Posebno tnali Žarko je učitelju šel na živce. Prisiliti So ga hoteli, da bi se pisal »Salo Co-bal«. On pa odločno-: »Sem Žarko Kobal in hočem ostati.«
CerkljanskosTolminsko. Tukajšnji šob skoididaktični ravnateljstvi sta v prvi pol os vici novembra razposlali vsem ljudskim šo* lam nalog, naj nemudoma dopošljejo- ime* nik slovenskih knjig šolske knjižnice. Okrog 15. so šole cerkljanskega ravnateljstva tudi že prejele povabilo, da se vse v tem vsebo* Vane knjige dopošljejo v Cerkno, kar so šole v tem času že izvršile. Kaikor poročaj,o-, so vse te knjige že svečano zažgali.
Črniče. Proti koncu avgusta so nekega Večera fantje peli slovensko na vasi. Kara* binijeri so to prepovedali. Neki fant Anton, i po domače Jerinov, ki je znal nekoliko ita*
I lijanski, odgovori, da ni prepovedano peti : do policijske ure. Radi teh besed so ga ka* rabinijeri aretirali, vlekli v kasarno, kjer so ga pretepli. Brigadir ga je udaril z revol* Verjem preko glave, da se mu je vlila kri iz ušesne votline.
Gorica. Odkar se je poslanec dr. Besed* njak vrnil iz inostramstva, je neprestano za* stražen; en agent mu stoji pod oknom, dru* - gi v veži pred njegovimi vrati. Na, inter* Vencijo pri prefektu, mu j-e- ta odgovoril, da ne more odnehati, ker ima takšen odlok iz Rima.
V nedeljo 18. XI. dopoldne sta govorila znana goriška trgovca pred cerkvijo- sv. Ig* n-aca na Travniku s posl. dr. Besednjakom. Pozneje se jim je pridružil še neki odvet» nik. Ko je odšel g. poslanec v cerkev, ž njim seveda tudi dva tajna agenta, se je takoj pojavil tretji agent, ki jo z vso- suro* I vostjo zahteval -od enega izmed trgovcev, 70=letneg-a starčka, naj se legitimira in tako ^ndi od ostalih dveh. Vse tri je zapisal.
25. X. so izključili iz večerne obrtne šoe le Ljubka Jelinčiča, ker se ni hotel vpisati v avantgvardijo.
Goriško. V prvi polovici novembra so imeli didaktični ravnatelji sestanke z učitelji. Vsi slov. učitelji so morali pred ravnatelji položiti prisego, da bodo zvesto služili na* menom italijanske šole, da bodo zvesti kra* lju in fašisto-vskemu režimu. Italijanom te
in dokazovanja avtorja pravilna ali nepra* Vilna, utemeljena ali neutemeljena. Nepri* stranskemu -opazovalcu današnje Italije- je n-amreč znano-, da se je Mussolini svoječas* no s ponosom skliceval na okolnost, da je sin preprostega vaškega kovača in da se s P-onios-om poudarja isto tudi v številnih njegovih življenjepisih (Sarf-atti i. dr.). Da* nes pa se diktator zahvaljuje dvomljivemu Zgodovinarju, ki se trudi bodisi po naročilu ali pa iz bogsigavedi kakšnega nagiba doka* Sati italijanskemu ljudstvu, -da je diktator, ki ga tlači, plemenitega rodu. Ko se je Mus* solini še boril za moč in oblast, tedaj se je kaj rad skliceval na svoje nizko- rojstvo-, danes pa, ko je postal neomejen gospodar Italije, mu je postalo njegovo- nizko rojstvo ^ napotje, katerega bi se rad otresel. Kako ni namreč izgledalo nekega dne, če bi se-dresničile sanje tega tako ambicioznega člo« veka, da je sin preprostega vaškega kovača žasedel imperatorski prestol?! — Da ne bo °no začudenje preveliko, je treba pa-č že Se,daj dokazati, da je diktator potomec vla* darskih rodbin!
prisege ni treba polagati, tudi od Slovencev je doslej še niso zahtevali. Na teh sestan* kih so obravnavali tudi uvedbo trirazredn-e italijanske šole v naše kraje. Po tem na* Črtu ima šola samo tri razrede, to se pravi, da dovrše pridni učenci, ki nič ne ponavlja,* jo, to šolo že z 9. letom. Seveda če je otrok »trde« glave, mora ponavljati, a le do 14. leta. Didaktični ravnatelji so mnenja, da bo treba v naših krajih pustiti otroke v čim večji meri ponavljati (da bi ljudstvo ne o-pa* izilo propada šole). K temu j,e treba dodati še to, da se šole, ki nimajo vsaj 30 otrok, o-puste — lahko si torej mislimo, koliko šol v naših krajih bo šlo k vragu. Veronauk bodo poučevali učitelji, seveda pod kontrolo cerkve (v Goriških gorah so s tem nadzor* stvom poverjeni dekani). V nekih slučajih bodo verouk učili tudi n-eučitelji, t. j. du* hovniki, ki jim r-ežim zaupa. Ravnatelji upa* jo, da bo takšnih duhovnikov vedno več.
Grahovo. Dne 9. XI. zvečer so se zbrali vsi vaški fašist-ovski veljaki, same poturice iz eg-oizma-: Janez Rojec, star fašist, gostil* ničar, cestni podjetnik, v resnici pa izidar in goljuf, njegov brat Franc Rejec, cestar, isto* časno ovaduh, pijanec; Martin Borovničar iz Kori-tnrce, »kapoškvadra« miličnikov; Martin Golja, lesni trgovec, fašist in ova* duh ter Ivan Borovničar, brat »kapoškva* dr-e«, pismonoša in izdajica. Liktorski znak na novoblagoslovljenem 2 m dolgem mosti* ču se jim je zdel premajhen. »Kapoškvadra« Borovničar j-e predlagal, da bi znak- ponoči razbili in za to obdolžili nekega fanta, za* vednega mladeniča, ki jim je trn v peti. Sprejeli so predlog z veseljem, le M-artin Golja je predlagal, da bi to napravili ta* krat, ko bi fanta tudi za kaj drugega iskali, da bi tako bolj gotovo zlezel v ječo.
Kanal. Dne 6. XI. so orožniki s prefek* turnim odlokom zaprli gostilno in kavarno ge. P-odbieršče-k z-a dobo- 45 dni, ker je onih 11 fantov, ki so bili obsojeni radi sloven* skega petja, tu zapelo nekoliko pesmi, pred* no so odšli na privatno stanovanje.
8. XI. se je vršila pred kanalskim so* diščem obravnava proti tem 11 fantom. Obsodba se je glasila: Alfonz Gorlatti, Mir* ko Čargo, Mirko Debenjak, Franc Kovačič, Peter Košir, Ivan in Ciril Kralj (iz Morskega pri Kanalu, -ostali so vsi iz Kanala) ter Voj* ko Tomažič so obsoj-emi vsak na dva in pol meseca ječe; Stanko Segala, Franc Mohor* čič in Stanko- Kralj so oproščeni. Da so fant* je prepevali, jih je -ovadil znani ovaduh Emil Zega in neki domači fant.
Lipa, Kostanjevica, Selo, Brestovica. Tudi v teh vaseh so zaplenili vse knjige za* ložbe »Luč«.
Matenja vas pri Postojni. Pr-etekli me* sec so laški vojaki aretirali štiri slovenske fante-, jih gnali v Postojno in nato v Trst. Fantje niso zakrivili ničesar drugega -razen tega,, da so šli nekega večera povasovat v bližino pogorele državne kobilarne.
Miren. Učitelji so vse otroke samovolj* no vpisali v balillo-.
Dne 11. XI. je pridrlo v vas 5 polic, agentov iz Gorice z znanim agentom Pa* lumbo na čelu. Šli so po vseh gostilnah in se znašali nad ljudmi. P-o-pisali in povpraše* vali so vse ljudi, kaj delajo, od kje so itd. Ljudi seveda ni bilo malo, ker je bil dan sv. Martina. Fašisti s-o iskali posl. dr. Be* sednjaka, ki se je mudil v Mirnu, ker so mislili, da bo imel shod. Ko so ga staknili, so mu na njegovo vprašanje odgovorili: »Hoteli smo vedeti, 1 je boste danes spali«.
Njivice pri Kojskem. G. Benedikt Sim* čič je naročen na dijaški list »Mentor«, ki izhaja v Ljubljani. Ker že več številk ni prejel, gre do poštarja v Kojskem. »Morate napraviti prošnjo, da vam bo- list še lahko
prihajal,« mu je dejal ta. T^ko se norčujejo* samovoljni uradniki, ki še poleg oficialne cenzure pri poštnih direkcijah vršijo oseb* no, seveda velepatriotično cenzuro.
Renče. Za proslavo »zmage« 4. XI. so učitelji poleg že sporočenih gro-ženj na ra* čun staršev otroke, ki so prišli v šolo, s silo preoblekli v baldlovske obleke, kljub temu, da ni bil nihče vpisan. To se jim je seveda posrečilo samo pri onih, ki niso mogli ubežati.
Rihemberk. Poročali smo že o gostilni »Ljudske posojilnice«. Za vodstvo gostilne so hoteli postaviti kakšnega ovaduha ali pri* ležnico. Sedaj kandidirajo miličnika Franca Jazbeca, ki vodi tudi fašistovske predvoja* škle vaje.	t
Šmartno v Brdih. 11. XI. so karabinij-en podili fante spat. Ti se niso pokorili in ka* rabinijeri so začeli groziti s kopiti pušk in kdor se ni pokoril, jih je dobil. To je fante razkačilo; eden izmed njih je zagnal kamen proti orožnikom. Ti so se takoj poslužili orožja in ranili mimo idočega 23*letnega Iva Markoviča v hrbet. Rana je nevarna. Nato s-o se zapodili za njim, da bi ga od* peljali. Toda fant je ušel kljub hudi rani. Karabinijeri so raizbili niato vrata v hišo ne* kega Mišigoja ter s silo vdrli vanjo, ker so se tu skrili fantje. Ti pa so med tem p-oska* kali na drugi strani čez balkon na prosto. Ker jih kara-binijeri niso dobili, so aretirali že v postelji ležečega Mišigoja, ga odvedli v zapore-, kjer so ga prisilili, da je povedal imena -onih, ki so se nahajali v hiši. Njegove izjave pa se niso ujemale, zato so ga odpe* Ijali v goriške zapore, da odsedi tudi kazen fantov, ki jih niso mogli ujeti.
Pozneje so aretirali še brata Goloba, ker so ju slučajno videli oni večer na vasi.
Pripominjamo, da se jie v K-o-jskem ter v bližnjih vaseh v Brdih v zadnjih mesecih zgodilo vse polno takšnih primerov.
Temnica. Okrog 10. avg. sio karabinijeri zaplenili večjo p-ošiljatev knjig založbe »Luč« v Trstu. Poizvedovali s-o seveda vneto in zapisovali imena pošiljateljev, naslovljen* cev, voznikov itd. v svrho zastraševanja. Ne* dolžna leposlovna knjiga je na Krasu »opu* scolo di propaganda« (propagandni spis).
Tolmin. Dne- 5. XI. so zaprli s prefek* turnim odlokom gostilno Batistuti -za dobo 2 mesecev, ker so se tam ustavili Slavko Tuta, Logar in drugi fantj-e, predno so šli spat.
Radi neudeležbe pri proslavi »zmage« 4. XI. so bili kaznovani slov. gimnazijci: Tone Laharnar, Lojze Valentinčič in Dra* gica Batistuti na izključitev iz šole za 5 dni; drugih 13 gimnazijcev pa na 4, 3 in 2 dneva. Omeniti je treba, da pomeni takšna izklju* čitev poslabšanje r-eda v vedenju. Proslava ni bila šolska, ampak fašistovska, t. j, ob* vezna le za o-ne, ki so vpisani v balillo o-z. avantgvardijo. Omenj-e-ni ne spadajo med nje.
Vedrijan v Brdih. Mladi učitelj Koro* šec v Fojani, tene-nte milice, ki se je že lani priljubil ljudem v Ore-hku pri Cerknem z ovajanjiem in pretepavanjem fantov, j-e le* tos prem-eščen v Vedrijan. Vendar baje le za kratek- čas, ker je pozvan v Milan, da bi v tamkajšnji karabini j erski šoli poučeval slo* venščino. če* bi revež znal slovensko! Sicer pa ne bo' škode, če ne bo kar-abinij-erjev niič naučil. — Toliko manj bo vohunov, ki zna* jo slovenski in ki so posebn-o nevarni.
Vipava. P-odeštat je izročil na povelje prefekture -odpustveni odlok občinskim taj* niko-m Stanku Ferjančiču, Vinku Kavčiču in še dvema drugima, ker so se udeležili po* greba Draga Bajca.
Drobne vesti
Barkovlje. Poročila sta se gdč. Vovkova iz Suhorja s trgovcem Ščuko iz Barkovelj.
Slavna pri Postojni. Umrl je 7. nov. oče dr. Franceta Ambrožiča, gostilničar in po« sestnik Jože Ambrožič.
Dopisi
Brda
Divjanja laških oblasti v Brdih. Že nad
dva meseca divja na razne načine teror la« ških oblasti in civilistov v nesrečnih Brdih. Zadnje dneve trpi posebno vasica Šmartno radi sporov med fanti :in karabinijeri. V no« či od 19.—20. novembra je vdrlo v hišo Jan« ka in Jožeta Simčiča kar 15 orožnikov in fašistov 'Z obč. komisarjiem iz Kojskega. Iskali so brata, ki pa sta ušla. Zlomili so vrata ter pretili navzočim s smrtjo. Mati obeh bratov, stara 48 let, jih je morala spremljati v sami srajci po hiši. Nato je padla v nezavest. Ko je ležala nai tleh, so pljuvali po nji. Nje mož Ivan, 48 let star, jo je hotel braniti, brigadir ga je prijel z.a brado in mu pljunil v usta. Dobili sp' rdeče« modro kravato ter jo vrgli na mater, ležečo v nezavesti; z besedami: »Madre vigliacca, schiava« itd.
Nato so vdrli v hišo fanta Vojteha Ven« dramina, roj. 1909. 1. Tudi njega niso našli doma. Vpili so na sestro Slavico, da mo« rajo dobiti brata, da ga pretepejo in mu« čijo do smrti. Ko so ste nadivjali v tej hiši, so se znesli še nad hišo Janka Mišigoja. Našli so doma samo 13«letno dekletce. Vseh 15 junakov je pretilo in grozilo tej deklici.
Šli so nato v gostilno ter našli v njej 52«letnega Josipa Gorjupai, ki so ga pre« tepli, ker je govoril slovenski. Vsa Brda tre« pečejo in čakajo, kam se bo vsula nasled« nje dni orožniška in fašistična druhal. Pri vseh teh nasilstvih je bil vedno navzoč do« bxo znani domačin, miličnik Angel Simčič iz Gonjač.
GORICA
Ustavitev »Goriške Straže«. Aretacija ured« nika Poldeta Kemperleta
17. nov. je zadela »Gor. Stražo« ista usoda kakor preje »Edinost«. Vsi krogi so mnenja, da je bila ustavitev neposredni od« govor na ljubljanske demonstracije. Pravi vzrok pa je seveda izvrševanje: načrta, da se ustavi ves slovenski tisk. Obe zadnji šte« vilki z dne 13. in 16. nov. sta bili zaple« njeni brez povoda; tudi odlok, ki preklicuje odgovornega urednika »Gor. Straže« Polde« ta Kemperleta, ne vsebuje nobene globlje utemeljitve, ker omenja le med drugimi, da so tudi nezaplenjene številke »G. St.« vse« bovale tendenciozne, državi nasprotne član« ke. Ustavitveni odlok je bil izročen uredni« ku v soboto zvečer ob 8. uri. Istočasno so bile po vsej deželi silno poostrene že itak ogromne varnostne odredbe:. Uredniku so neprestano izačell slediti in poizvedovati za njim. 19. nov. se je hotel Kemperle peljati z avtom šoferja Poljanška v Idrijo v družbi z bivšim cerkljanskim županom Rojcem. Prisedel je tudi tehnični mojster Ludovik Štrukelj iz Sv. Lucije. Nič hudega sluteč so se odpeljali proti Sv. Luciji. Tam so jih že čakali varnostni organi, ki so ustavili avto, njih pa zaprli. Brž nato se pripelje v Sv. Lucijo množica agentov. Policija trdi, da je našla v avtu municijo. Mnenje javnosti pa je, da je policija podtaknila municijo v av« to, da bi tako kompromitirala Kemperleta in tovariše, kakor je storila z dr. Čokom v Trstu. V torek je sledila preikava v ured« ništvu »Gor. Straže«, pa ni seveda ničesar
našla. Istočasno se je vršila preiskava tudi pri dr. Tonetu Kacinu, sotrudniku »Gor. Straže«. Obenem so agentje obkolili znano gostilno »Pri zlatem jelenu« ter jo preiskali od vrha do tal, seveda brez uspeha. Vsa zadeva je zavita v čudno tajnost, kakor sploh vse zadeve, katerih se loti goriška policija.
Tolmin
Poročali smo že o slov. zastavi, ki je bila iizvešemai 4. XI. v Tolminu, kar je imelo za- posledico aretacijo 10 tolminskih fantov. Osem so jih že naslednjega dne izpustili, dva pa so prepeljali v goriške zapore. Izgle« da, da si je režim izbral dve novi žrtvi, ki se jih hoče iznebiti z vso svojo rafinirano podlostjo v zastrašujoč vzgled. Mladeniče so pripeljali v Gorico, to se pravi, da jih hočejo postaviti pred tribunal druge stop« nje ali pa celo pred posebni tribunal (voja« ško sodišče) iza zaščito države. Kako si ho« čcj-o dohiti priče v dokaz zločina? Tenente orožnikov, ki vodi vso preiskavo, je dal po« klicati k sebi osebno 16«letnega brivskega pomočnika Ortarja, ki je omenjenega dne videl obdolžena mladeniča, ko sta šla spat ob 11. zvečer. Tenente mu je predložil zapis« nik in zahteval, da ga podpiše. Poročnik mu je prepovedal čitati zapisnik in je z grožnja« mi, kričanjem in pasjim bičem hotel fanta prisiliti, da podpiše. Deček pa se ni dal oplašiti. Pozneje ga jie poročnik še dvakrat poklical k sebi z istim namenom in grožnja« mi. Eden izmed mladeničev, ki so jih za« prli in izpustili, jia tudi Ljubko- Slamič, ki obiskuje konservatorij v Trstu. 9. XI. so ga v Trstu ponovno zaprli in ekskortirali v Tolmin. Tudi njemu je tenente orožnikov predložil zapisnik v podpis. Tudi njemu ni pustil prečitati zapisnika, ampak ga je hotel z grožnjami prisiliti, da podpiše. Ko se mu to ni posrečilo, ga je poklical še dvakrat k sebi. Seveda mu ni uspelo, vendar je oba fanta šele 11. izpustil. Istočasno pa je mlade« niča denunciral sodni kanclist Ognisanto, da sta pela protidržavne pesmi, kar je laž. — S takšnimi zapisniki in demunciacijami je seveda takoj tu »dokaz« za zločin in si« cer ne samo za izobešanje slov. zastave in za protidržavno petje«, marveč za vse več: kakor gre domneva, ju hočejo obdolžiti tudi požiga otroškega vrtca v Tolminu. Že pred 8 meseci so tolminski orožniki na podoben način prisilili nekatere fante, da so podpi« sali krivične zapisnike, na podlagi česar je bilo oglobljenih 6 fantov za petje »proti« državnih pesmi«, ki jih niso peli. No letos je ta praksa spodletela. Zasledovali bomo, kako si bo zločinski režim preskrbel do« kaze!
Vipava. Tenente orožnikov je grozil, da bodo nekateri še pomnili Bajčev pogreb. Enako jie grozil tudi didaktični ravnatelj in kriški p-odeštat Sernič. Izpraševanje in sti« kanje agentov in vohunov povsod! Vipav« ski podeštat je grozil, da odpusti 2 -obč. uradnika, ker sta se udeležila:	pogreba.
Agenti so povpraševali vse ljudi, posebno Vipavce. Agent Grion je n. pr. v Gorici izpraševal šoferja Bancona, ki je peljal Go« ričane: na- pogreb. Kolikokrat jih je peljal in zakaj, da jih je sploh peljal. Pel je pri pogrebu g. Šinigo-j iz Križa. Iskali so ga, dokler ga niso staknili, izprašali, zapisali itd.
Američan o našem Primorju
Ameriški časnikar Larry Rue, ki je potoval po provincah bivše Avstro-Ogr-ske, da se po svojih lastnih izkušnjah in na svoje oči prepriča o ondotnih razmerah in prilikah, se je nahajal tudi v Trstu in našem Primor jn, in o vtisih, ki jih je dobil,
je pisal v dnevniku »Chicago Tribune«
med drugim sledeče (nekoliko netočno):
»Istočasno, ko zahteva Italija od Jugoslavije posebne pravice za svoje državljane v Jugoslaviji, pritiska na vso moč k tlom prebivalstvo narodnostnih manjšin v Trstu in okolici, prebivalstvo, ki je večinoma slovanske narodnosti.
Italijani poitalijančujejo s takšnim fanatizmom to ozemlje, ki je spadalo prej pod žezlo avstro-ogrske monarhije, da so izza okupacije zaprli že 650 do 2000 slovanskih šol, izgnali 50 duhovnikov ter deportirali veliko število slovanofiloy. Samo v 1. 1927. so jih deportirali tisoč. Fašisti so zasegli sedem slovanskih Narodnih in Delavskih domov. Narodni dom V Pulju so fašisti razdejali; povzročena škoda znaša 85.000 dolarjev. Poslopje so bombardirali lansko leto v decembru, ko je imel svoj ples krožek slovanskih umetnikov.
V	Trstu so se vršile in se še vrše številne demonstracije proti Jugoslaviji in poslopje jugoslovan. konzulata je bilo že mnogokrat pozoriščp napada. Leta 1920. so ustrelili fašisti nekega slovanskega duhovnika pri popoldanskih litanijah, in od takrat so fašistovske drhali že mnogokrat prekinile cerkvena opravila.
Jugoslovansko prebivalstvo Reke je pobegnilo večinoma preko meje na Sušak. Prebivalstvo teh dveh sosednih mest se medsebojno smrtno sovraži.
Pod staro avstrijsko vlado so imeli Slovani kakor tudi Italijani pravico do svojih lastnih šol, do svojega jezika v cerkvi in javnem življenju; njihovi volilni glasovi so bili ravnopravni z glasovi avstrijskih državljanov nemške narodnosti. Zato tudi ni prav nič čudno, če se danes sliši vsepovsod tu okoli ljudi, ki hvalijo staro vlado Franca Jožefa ter kažejo n3 kontrast med tedanjo in sedanjo fašistično oblastjo.
Ekonomsko je to ozemlje zelo trpelo. Trst in Reka sta bili prej glavni pristanišči velikega imperija, ki je štel 42 milijonov prebivalcev. Zdaj pa, kot italijans^ pristanišči, sta skoraj brez pomena. Vsa prizadevanja Italije, da bi naredila iz teh dveh obmorskih mest logična pristanišča za Avstrijo, Češkoslovaško, Ogrsko ter Bosno in Hercegovino, so ostala skoraj brezuspešna, ker ni dobre volje v zaledju.
Italijanski uradni podatki, ki pa niso niti izdaleka pravilni, marveč silno pretirani, kažejo, da je imel Trst v letu 1927. nad 8,382.000 ton prometa ali 80 odstotkov predvojne prometne tonaže. Tako pravijo uradni podatki, toda dejstva govore drugače. Skoro vsi tržaški pomoli in skladišča so prazna. (Pred vojno je odplulo vsak teden iz Trsta v Dalmacijo dvanajst parnikov, danes ploveta samo še dva ...
Jugoslavija je pričela razvijati na Jadranu svoje lastno parobrodstvo ter bojkotira Italijo. Ta jugoslovanski bojkot je zadel v Živo italijansko paroplovbo.
Reka ima — glasom italijanskih številk — zdaj eno tretjino predvojnega to-nažnega prometa, ki prihaja največ \1 Ogrske.
Po vsej Istri so ekonomske razmere skrajno slabe. Knjige parobrodnih družb izkazujejo ogromno nazadovanje prometa vseh industrij, izvzemši zelenjavne, tekstilne in industrije olja.
V	Trstu so tri ladjedelnice, ki pa R delno obratujejo. V eni sami ladjedelnici je bilo v zadnjem času odpuščenih 400° delavcev. Število nezaposlenih je ogronr j no in stalno narašča.«
Izdaja in urejuje: Za Jugoslovensko Matico, oblastni od! or v Ljubljani: Dr. Janko Pretnar. Za Učiteljsko tiskarno: Predstavnik Franc Štrukelj. Vsi v Ljubljan-