Celje - skladišče D-Per 159/1979 inform 5000000472 ,10 COBISS o a ivi gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 10 - VELENJE, 10. 5. 1979 KAKO GOSPODARIMO? Na 13. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, 24. aprila 1979, so delegati razpravljali o poslovnem uspehu v I. četrtletju letošnjega leta. Skupna vrednost proizvodnje v prvem kvartalu znaša 1,73 milijarde (173 starih milijard) dinarjev, kar je za 29 % več kot v enakem obdobju leta 1978. Skupno smo prodali izdelkov v vrednosti 1,64 milijarde din, od tega smo izvozili izdelkov v višini 321 milijonov dinarjev. Na sestankih samoupravnih delovnih skupin smo razpravljali o rezultatih gospodarjenja v prvem tromesečju 1979 in potrdili periodične obračune za to obdobje. Čeprav smo s temi uspehi in tudi neuspehi že seznanjeni, objavljamo danes še nekatere najpomembnejše podatke za temeljne organizacije združenega dela. Čeprav smo proizvedli in prodali več kot v enakem obdobju lanskega leta, pa je dohodek celo manjši kot pred letom dni. Finančni učinki poslovanja so bili v nekaterih tozdih tudi negativni. Skupna izguba iz nedoseženega dohodka v tozdih Štedilniki, Pralna tehnika in Hladilna tehnika ter Zamrzovalniki znaša 36,340 tisočdinarjev. Krivde ne gre iskati v neizpolnjevanju proizvodnih načrtov, temveč predvsem v razkoraku med nabavnimi cenami materiala in prodajnimi cenami končnih izdelkov. Nabavne cene proizvodnega materiala so letos v povprečju za 20 odstotkov višje kot so bile v lanskem letu. Višje prodajne cene končnih izdelkov pa so bile odobrene v mesecu marcu in sicer le za 7 oziroma 7,5 odstotka. Večina proizvodnje pa je bila prodana po cenah pred odobrenim povišanjem. Ne smemo mimo dejstva, da vsega, kar smo proizvedli, nismo prodali, izpad na dohodku pa izhaja tudi iz razlike med fakturirano in plačano realizacijo. Neugoden rezultat poslovanja v začetku leta pa nas sili k sprejemanju določenih ukrepov za izboljšanje poslovanja. SOLIDARNOST Sobota, 19. maja 1979 — za pomoč prizadetim po potresu v Črni gori. NA OBISKU V GORENJU Tudi mi se bomo odzvali sploš- ni akciji vseh jugoslovanskih Ne mine dan, ko v Gorenju ni na obisku delegacije, skupine študentov, delavcev in prispevali zaslužek delavcev in drugih gostov. Poročali smo že o obisku kitajske delegacije enega dne prizadetim po potre-žensk (na fotografiji), konec minulega tedna pa so si proizvodnjo ogle- su v Črni gori. Predvideno je, dali tudi delavci včlani gasilskega društva — Gorenje—Korting, iz nemš- da bomo opravili solidarnostno kega mesteca Grassaua. delo v soboto, 19. maja 1979. IMENOVANJE Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je na svoji 13. redni seji, 24. aprila 1979 sprejel sklep o imenovanju individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije Gorenje TGO. Na predlog razpisne komisije je delavski svet za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije Gorenje TGO, imenoval Petra Krepia, dipl. inž. strojništva. Peter Krepel se je rodil 26. julija 1940 v kraju G orni iško, 30. junija 1965 pa je končaI študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Kot diplomirani inženir strojništva se je v Gorenju zaposlil 10. julija 1965. Začel je delati kot referent za študij gibov, že takoj deta 1965) je prevzel odgovorno delovno mesto glavnega tehnologa, nato pa je opravljal še več zahtevnih in odgovornih del in nalog, od šefa proizvodnje gospodinjskih aparatov do direktorja sektorja projektiranja proizvodnje. 1. decembra 1978 je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije. Peter Krepel, stanujoč v Velenju, Cesta I. št. 21, je zaposlen v Gorenju od leta 1965 dalje. V tem času je poleg odgovornih strokovnih del opravljal tudi različne naloge na družbeno—političnem področju. Bil je predsednik delavskega sveta Gorenje SOZD, v zadnjem mandatnem obdobju je bil imenovan za podpredsednika zbora združenega dela skupščine občine Velenje, je delegat Krajevne skupnosti Šalek— Bevče, predlagan pa je tudi za delegata Gospodarske zbornice splošnega združenja elektroindustrije Slovenije. V času zaposlitve v naši organizaciji združenega dela je Peter Krepel pokazal vse vrline dobrega gospodarstvenika in pravilen odnos do samoupravnih in družbeno—ekonomskih odnosov. Glede na moralne, politične in strokovne kvalitete in izkušnje pričakujemo, da bo imenovani dobro izvrševal naloge individualnega poslovodnega organa, direktorja delovne organizacije Gorenje TGO. Razpisna komisija je ob predlogu delavskemu svetu posredovala tudi mnenja družbeno—političnih organizacij in Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Velenje. Koordinacijski odbor se je na osnovi stališč družbenopolitičnih organizacij v Gorenju in na osnovi poznavanja dela in družbeno—politične aktivnosti Petra Krepia pozitivno opredelil do njegove kandidature. Ob imenovanju Petru Kreplu iskreno čestitamo in mu želimo veliko delovnih uspehov pri opravljanju del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije Gorenje TGO. NUJEN UKREP Poslovni rezultati v zadnjem času kažejo dokaj neugodno sliko. Brez dvoma imajo na to največji vpliv cene reprodukcijskega materiala, saj smo zabeležili povečanje v povprečju kar za dvajset odstotkov. Ob še tako skrbnem ravnanju z materialom, z najboljšim izkoristkom delovnega časa, ob smotrni tehnologiji, pa tako visokega porasta stroškov proizvodnje ne moremo nadoknaditi. Tako so stroški izdelave naših izdelkov vedno višji zaradi porasta cen surovinam, pločevini, polizdelkom in nasploh vsem materialom. Cene naših končnih izdelkov pa so v glavnem ostale na ravni iz preteklega leta, le za nekaj vrst izdelkov smo dobili odobreno povišanje, vendar samo za 7 do 7,5 %. Iz tega torej izhaja, da je proizvodnja naših izdelkov postala v obstoječih razmerah nerentabilna. Nadalje je naše proizvodne temeljne organizacije, ki nastopajo kot finalni proizvajalci bele tehnike, prizadel tudi Zakon o omejitvi uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil. Transport končnih izdelkov bomo preusmerili na železnico. Takšna oblika transporta pa zahteva večjo transportno varnost naših izdelkov, kar lahko dosežemo s paletizacijo naših proizvodov. Paletiziranje izdelkov pa je vezano na dodatne materialne stroške, vendar teh stroškov ne moremo pokrivati z obstoječimi cenami. Zaradi tega je bilo delavskemu svetu delovne organizacije in delavskim svetom temeljnih organizacij predlagano, da sprejmejo ukrep zaračunavanja stroškov, ki nastajajo pri paletizi-ranju izdelkov. Delavski sveti so na izrednih zasedanjih 4. maja 1979 sprejeli sklep, da se za posamezne izdelke zaračunava paletiziranje. Ukrep začne veljati takoj. Za posamezne vrste naših izdelkov bomo torej v bodoče zaračunavali dodatne stroške paleti-ziranja v višini od 500 do 700 dinarjev. Kljub navedenemu ukrepu pa si moramo še v nadalje prizadevati, da nam bodo priznali takšne cene naših izdelkov, ki bi na trgu odražale naše dejansko vloženo delo. Na strani 3 in 4 objavljamo tabele o doseženem poslovnem uspehu tozdov v I. tromesečju 1979 in glavne kazalnike uspešnosti gospodarjenja. I N F O R M A T O R — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja INDOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk: Tiskarna Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421 / I. OSNOVNI PODATKI 0 USPEŠNOSTI POSLOVANJA PO TOZD V PRVEM TROMESEČJU 1979 N. KAZALNIKI TOZD Celotni prihodek Dohodek Del dohodka za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD Čisti dohodek Del čistega dohodka za osebne dohodke Del čistega dohodka za skupno porabo v TOZD Del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela . Del čistega dohodka za rezervni sklad KUHALNI APARATI 309.777 25.014 13.084 11.930 9.975 1.330 - 625 ŠTEDILNIKI 243.318 19.991 11.625 8.366 13.540 1.232 - - ELEKTRON. - VEL. 349.021 36.404 16.365 20.039 10.698 2.059 6.372 910 POHIŠTVO 31.426 9.511 2.955 6.555 3.742 695 1.882 238 PRALNA TEHNIKA 303.933 18.909 12.394 6.515 12.977 1.227 - - HLADILNIKI 195.833 14.130 9.858 4.273 11.579 1.090 - - ZAMRZOVALNIKI 228.890 5.824 8.342 - 10.352 - - - MGA 57.840 1 7.345 5.435 11.910 6.132 1.748 3.597 433 GALVANA 64.569 15.081 5.076 10.005 5.192 865 3.571 377 EMBALAŽNICA 15.058 4.661 1.625 3.036 2.027 351 541 116 PLASTIKA 77611 9.623 3.216 6.407 3.398 561 2.206 240 KONDENZATORJI 18.485 4.147 1.961 2.186 1.916 107 59 104 VZDRŽEVANJE 40.960 23.957 6.372 17.586 14.020 2.084 883 599 AVTOPARK 19.699 11.961 2.672 9.288 7.387 1.106 496 299 ORODJARNA 22.767 12.998 2.689 10.309 6.461 909 2.613 325 GRADBENIELEM. 31.717 12.905 6.098 6.807 5.161 495 827 323 ' GOSTINSKA ENOTA 14.082 3.224 608 2.617 2.300 226 - 91 ELEKTRON,—PTUJ 58.277 11.916 2.835 9.081 5.840 1.249 1.695 298 DSSS 72.932 43.358 3.775 39.584 34.998 4.585 - - TGO GORENJE 2,156.196 337.302 116.986 220.316 167.696 22.899 24.743 4.979 KAZALNIKI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA TOZD V PRVEM TROMESEČJU 1979 KAZALNIKI TOZD Celotni prihodek v primerjavi s popr. upor. obr.sred. (koef. obr.) Dohodek na delavca Ustvarjeni čisti dohodek na delavca Akumulacija v primerjavi s povp. upor. posl. sredstvi Akumulacija v primerjavi z dohodkom v % Čisti osebni dohodek na delavca mesečno v din KUHALNIAPARATI 0.6 50.535 24.101 0,1 2,5 4.657 ŠTEDILNIKI 0,3 31.090 13.010 - - 4.701 ELEKTRONIKA-vel. 0,6 74.447 40.979 1,3 20,0 5.049 POHIŠTVO 0,3 54.346 37.458 1,5 22,3 4.952 PRALNA TEHNIKA 0,6 30.796 10.611 - - 4.869 HLADILNIKI 0,4 24.195 7.316 - - 4.589 ZAMRZOVALNIKI 0,5 10.989 - - - 4.515 MGA 0,5 63.304 43.469 2,7 23,2 5.132 GALVANA 0,8 68.241 45.272 2,6 26,2 5.047 EMBALAŽNICA 0,3 52.970 34.503 0,9 14,1 5.347 PLASTIKA 0,7 67.768 45.117 2,1 25,4 5.382 VZDRŽEVANJE 0,4 53.716 39.429 1,2 6,2 7.201 AVTOPARK 0,5 51.113 39.694 1,3 6,7 7.279 ORODJARNA 0,4 66.316 52.595 4,9 22,6 7.051 GRADBENIELEM. 0,4 64.202 33.863 0,6 8,9 5.919 GOSTINSKA ENOTA 0,9 33.586 27.257 0,6 2,8 5.567 ELEKTRONIKA Ptuj 0,7 49.038 37.371 2,3 16.7 5.538 DSSS 0.1 37.218 33.977 - - 6.905 TGO GORENJE 0,4 43.485 31.833 0,5 9,9 5.754 KONDENZATORJI 0,6 48.794 25.717 0,3 3,9 4.892 POROČILO IN ANALIZA O NEZGODAH PRI DELU V TGO GORENJE VELENJE Služba varstva pri delu nam je posredovala poročilo in analizo o nezgodah v TGO GORENJE v letu 1978. Analiza kaže vzpodbudne rezultate, zato je primerno, da o tem seznanimo vse zaposlene v Gorenju. Lani se je poškodovalo 579 delavcev, od 9378 delavcev zaposlenih v TGO Gorenje, Promet—Servis in DSSS SOZD Gorenje. Od omenjenega števila poškodovanih delavcev je 247 žensk in 332 moških. Skupno torej 6,17 %. Največ nezgod je bilo na poti na delovno mesto kar 117 ali 22 % od skupnega števila nezgod. V primerjavi s preteklimi leti odstotek nezgod na poti na delo in z dela ne upada. Kot je iz spodaj navedenih podatkov razvidno se poškodujejo predvsem delavci novinci, kot delavci z daljšo delovno dobo. — Delavci do 6 mesecev 129 — od 6. mes. do 1. leta 101 — od 1 leta do 3 let 109 — od 3 let do 5 let 81 — od 5 let do 10 let 99 — nad 10 let 60 Število nezgod je sicer večje kot lani, vendar zaradi večjega števila zaposlenih odstotek pada in je nižji za 0,33 % od leta 1977. Nezgod težjega značaja (potrebni so bili kirurški posegi, zdravljenje v bolnici, invalidnost) je bilo 63. Težkih nezgod in nezgod s smrtnim izidom ni bilo. Število nezgod po TOZD je bilo naslednje: Štedilniki 77, Vzdrževanje 35, Orodjarna 19, Kondenzatorji 5, Avtopark 16, Embalažnica 10, Zamrzovalniki 50, Gradbeni elementi 12, Galvana 21, Plastika 9, MGA Nazarje 4, Hladilniki 42, Pralni stroji 50, Kuhalni aparati 44, Pohištvo 18, Elektronika 26, Gostinska enota 14, Elektronika Ptuj 10, DSSS TGO Gorenje 31, DO Promet—Servis 86. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE NAS OBVEŠČA Vzrok za visoko število nezgod je v pomanjkanju izobrazbe v pomanjkanju izkušenj in delovne discipline. Največ nezgodnih prijav smo napisali maja 55, novembra in decembra 54, septembra in februarja 53, marca 51, avgusta 47, decembra 43, julija 45, junija 39 in aprila 34. Največ nezgod je bilo ob petkih 112, ob ponedeljkih 97, ob torkih 96, ob četrtkih 93, ob sredah 86, ob sobotah 85, in ob nedeljah 10. Z željo, da bi knjigo kar najbolj približali delovnemu človeku, smo se odločili, da povabimo k sodelovanju kulturne animatorje in uredništva internih glasil v delovnih organizacijah in tako poskusimo utreti nova pota, po katerih naj bi prihajala knjiga v roke delovnem j človeku. Ena takih oblik je, nedvomno, obveščanje v irternih glasilih. Prepričani smo, da bi kratko opozorilo o knjigi v internem glasilu veliko pripomoglo pri splošnem seznanjanju delavcev z novo literaturo, mu knjigo približalo in nudilo pomoč pri izbiranju prave knjige. Če bo delavec o knjigah dobro obveščen, se bo lažje odločal, katero knjigo bo kupil ali si jo izposodil v knjižnici. ODSTOTEK UDELEŽBE ŠTEVILA NEZGOD NA ŠTEV ZAPOSLENIH Prav tako bi želeli vzpostaviti kar se da neposreden stik med založbo in ljubitelji knjig: zato pričakujemo, da se bodo bralci naših knjižnih obvestil tudi aktivno vključevali v sodelovanje pri oblikovanju knjižnega programa; vse želje, ki bodo prispele prek vašega glasila, nam bodo dobrodošle in jih bomo poskušali čimveč upoštevati. Da bi bilo naše sodelovanje čimbolj pestro in plodno, smo pripravljeni organizirati v vaši delovni organizaciji tudi priložnostne razstave knjig, vam nuditi pomoč pri organiziranju ali dopolnjevanju knjižnic in izposojevalnic... Nedvomno je oblik sodelovanja še veliko, zato pričakujemo tudi vaše predloge in želje. Upamo, da se boste našemu vabilu k sodelovanju odzvali in da bodo naše drobne vesti o knjigi dobrodošel prispevek v vašem glasilu. Josip Broz Tito: O LIKU KO- MUNISTA Obsežni zbornik odlomkov in citatov iz govorov in spisov predsednika Josipa Broza Tita, je po- _______________________________________I___________________________ svečen šestdeseti obletnici ustanovitve Zveze komunistov Ju- 1971 72 73 74 75 76 77 7 a LstO gOSlavije. Razvoj komunistične partije je v tej knjigi prikazan skozi besede tovariša Tita, ki se nanašajo na komunista in njegove lastnosti. V 13. poglavjih, v katerih je prireditelj zajel posamezne teme, so prispevki razvrščeni kronološko, tako da zaobsegajo čas od leta 1927 pa do XI. kongresa ZKJ. Knjiga je kot kažipot in spodbuda namenjena slehernemu komunistu, delovnemu človeku, zlasti pa mladim, ki vstopajo v Zvezo komunistov. Iz nje bomo črpali znanje, bogastvo idej in navodila za akcijo, saj so Titove izjave o liku in lastnostih komunista „osnova in .kažipot, kako oblikovati in razvijati etiko socialistične samoupravne družbe, s komunisti kot njeno vodilno in usmerjevalno idejnopolitično silo." (Stane Dolanc, predgovor.) Besedila je zbral in uredil Slobodan Radonjič, predgovor je napisal Stane Dolanc, slovensko izdajo je pripravil Franček Šafar. 284 str., pl. 190 din. Edvard Kardelj: SVOBODNO ZDRUŽENO DELO To je druga knjiga v zbirki Brionske diskusije, ki obsega sedem poglavij: 1. Bistvo in značaj socialističnega samoupravnega združenega dela; 2. Družbenoekonomsko bistvo dohodkovnih odnosov v združenem delu; 3. Družbenoekonomski odnosi med proizvodnjo in trgovino ter vloga potrošnikov; 4. Samoupravno dohodkovno—interesno povezovanje družbenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih; 5. Družbenoekonomsko povezovanje samostojnega osebnega dela v sistem samoupravnega dela; 6. Oblike samoupravnega organiziranja združenega dela; 7. Medsebojna delovna razmerja delavcev in uresničevanje samoupravljanja v združenem delu. Knjigo priporočamo vsem, ki jim je kot proizvajalcem, delegatom, družbenim delavcem v našem sistemu socialistične samoupravne demokracije zaupana dolžnost in pravica dan za dnem odločati, saj jim bo to delo zanesljivo pomagalo pri ustvarjalnem uresničevanju principov naše samoupravne socialistične družbe v konkretni, vsakodnevni akciji. 344 str., kart. 200 din REGRES ZA LETNI DOPUST Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha tistim delavcem, ki sami, brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov, pa tudi za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti. Sredstva regresa se oblikujejo v višini najmanj 30 % in največ 45 % od poprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji. Delavski svet delovne organizacije je na svoji 13. redni seji določil znesek za oblikovanje sredstev regresa za letni oddih. V skladu z določili samoupravnih aktov in samoupravnih sporazumov pa je delavski svet sprejel sklep, da se 10 % sredstev regresa nameni za nakup avtomobilskih prikolic. Strokovne službe so zadolžene, da pripravijo posebne pogodbe o nakupu prikolic, o lokaciji ob morju ter pripravijo Pravilnik o oblikah in možnostih koriščenja avto—camp prikolic. O tem bomo v kratkem poročali podrobno! Sedaj pa k višini regresa za letošnje leto! Sprejet je bil sklep o višini 2.500 dinarjev na zaposlenega! Od tega se torej izdvoji 10 % sredstev za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti (nakup avto—camp prikolic). Iz ostanka se glede na število zaposlenih in njihovih otrok (skupno število zaposlenih v Gorenje TGO, DO Promet—Servis, Interni banki in DSSS Gorenje SOZD je 9680 delavcev, otrok nad 7 let je 2373, otrok od 4 do 7 let starosti je 1033 in otrok do 4. leta starosti je 1475) sredstva regresa razdelijo takole: — zaposleni 1.820 din — otroci nad 7 let 60% 1.100 din — otroci od 4 do 7 let 45 % 820 din — otroci do 4 let 25 % 460 din Razdelitev je torej oblikovana v skladu z našimi samoupravnimi akti, letos prvič pa smo namenili del sredstev tudi za razrešitev počitniških zmogljivosti. POROČILO O VOLITVAH DELEGATOV V DELAVSKI SVET SOZD GORENJE 20. aprila 1979 so v vseh naših tozdih in DSSS bile volitve delegatov v delavski svet sozda Gorenje. Volilna komisija pri delavskem svetu Gorenja TGO je na osnovi zapisnikov volilnih komisij ugotovila naslednje volilne rezultate: Od skupnega števila 7113 volilnih upravičencev v Gorenje TGO je volilo skupno 5552 volilnih upravičencev. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Anton Bukšek 5102, Čurčič Josip 5049, Hudoklin Niko 5046, Krevzel Boris 5072, Meža Alojz 5072, Reberčnik Anton 5069, Sevčnikar Franc 5098, Stvarnik Jernej 5016, Špegel Janko 5048, Torej Danilo 5028, Lemež Ivan 4999, Vrtačnik Vili 5207. Predlagani kandidati so dobili večino glasov in so s tem izvoljeni za delegate v delavskem svetu Gorenje SOZD. Kandidat za člana samoupravne delavske kontrole Gorenje SOZD Amon Branko je dobil 5253 glasov in je s tem izvoljen za člana samoupravne delavske kontrole Gorenje SOZD. VIŠJA KILOMETRINA IN DNEVNICE Komercialni sektor je v skladu s sklepom delavskega sveta delovne organizacije z dne 11. 12. 1978 izdal obvestilo o nadomestilu za uporabo osebnega avtomobila za službene namene. Kilometrina se za avtomobile do 1000 ccm se priznava 2,75 din za prevoženi kilometer, za avtomobile nad 1000 ccm pa 3,15 dinarjev. Delavski svet delovne organizacije pa je na 13. redni seji potrdil tudi povišanje dnevnic in drugih osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške. Dnevnice znašajo za čas od 6 do 8 ur 85 dinarjev, od 8 do 12 ur 160 dinarjev in nad 12 ur 250 dinarjev. Nočnine z računom do 300 dinarjev, brez računa 120 dinarjev. VELIK USPEH NAŠIH ŠAHISTOV Šah isti TGO GORENJE Velenje so v letošnjem ciklusu šahovskih tekmovanj za pokal MARŠALA TITA, že tretje leto zapored dosegli velik uspeh. Šahovska ekipa Gorenje, v postavi: KR /STAN—TOZD Elektronika, GORŠEK—DSSS, ing. LIP-NIK-TOZD Vzdrževanje in ŠPEH—TOZD Promet, je postala prvak Regionalne šahovske zveze Celje in se s tem rezultatom uvrstila v republiški finale, kjer vsako leto igra 16 najboljših moštev iz Slovenije. Tudi letos so ekipe sodelovale z najmočnejšimi igralci. Od vrhunskih slovenskih šahistov je manjkal le velemojster Parma. V tako močni konkurenci je ekipa TGO Gorenje zasedla 7. mesto, skupaj z ekipama Kranja in Novega mesta. Prav tako je velik uspeh dosegla še ena ekipa iz SOZD Gorenje, to je ekipa Gorenje—Muta (v postavi JAKOPIČ, POBERŽNIK, KOČI-VNIK, JUVANČIČ), ki se je republiškega finala udeležila kot prvak Koroške šahovske regije in dosegla 10. mesto. Treba je omeniti, da sta bili ti dve ekipi edini sindikalni ekipi, katerima je uspelo priti do republiškega finala. Prvo mesto je osvojila ekipa šahovskega kluba Iskra, za katero je na prvi deski igral mednarodni mojster Barle. In še posamezni rezultati ekipe TGO Gorenje. Na prvi deski je Kristan dosegel soliden uspeh s štirimi točkami iz sedem partij, Goršek 3, Upnik 4, na četrti deski pa je Špeh osvojil 3 točke od 7 možnih. Drago Kristan VABIMO! RAZPIS ZA ODPRTO PRVENSTVO TOZD ŠTEDILNIKI V MALEM NOGOMETU Komisija za šport in rekreacijo v TOZD Štedilniki organizira tradicionalno odprto prvenstvo TOZD Štedilniki v malem nogometu, ki bo v soboto, dne 12. 5. 1979 s pričetkom ob 9. uri na igriščih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih. Pravico nastopa imajo igralci TOZD in DSSS v SOZD Gorenje. Ekipa šteje 5 igralcev in vratarja. Število rezerv neomejeno. Igra se 2 x 15 minut s 5 minutnim odmorom, na izpadanje. V primeru neodločenega izida se izvajajo po 3 sedemmetrovke izmenično. Prijavite se lahko do četrtka, do 12. ure tov. Višnjar Francu (tel. int. 288). Prijavnina je 100 din in zapade v skupni fond za organizacijo tekmovanja. Žrebanje bo v četrtek ob 13. uri v jedilnici A. Prosimo, da se žrebanja udeležijo vsi predstavniki prijavljenih ekip. Bodite točni! Vse nastopajoče ekipe prosimo, da se udeležijo otvoritve turnirja, ki se bo pričela ob 8.30 uri na igrišču OŠ Anton Aškerc. Svečana razglasitev in podelitev pokalov in diplom bo takoj po končanem tekmovanju na igrišču OŠ A. Aškerc. V soboto dopoldne — vsi na igrišče! Komisija za šport in rekreacijo TOZD Štedilniki ,,V ZDRAVJU JE MOČ“ NA REKREACIJSKEM ODDIHU V ROVINJU -500 UDELEŽENCEV MERILO SVOJE MOČI IN SPOSOBNOSTI Letošnji prvomajski prazniki so nam prinesli podaljšane počitnice. Služba za rekreativno dejavnost je letos tretjič zapored priredila izlet v Rovinj, ki je bil v glavnem posvečen organizirani rekreaciji v turističnem naselju Ville Rubin. Za petdnevni izlet se je skupno prijavilo 500 udeležencev, delavcev in njihovih družinskih članov. Bivanje smo namenili orga- nizirani rekreaciji, saj je bil program pester od prvega do zadnjega dne počitnic ob morju. Od jutranjega teka v naravi do srečanj s kolektivoma Ine z Beke in Tehnomerkurja iz Kar'ovca in zabavnega programa ob plesni glasbi so bili izpopolnjen polni štirje dnevi. Služba za rekreacijo je poskrbela, da smo imeli delavci na voljo najrazličnejše športne objekte in rekvizite. Priredili smo tekmovanja v mnogoboju, v mini nogometu, pa v odbojki, košarki, kegljanju, organizirali ribolov, pa izlet z ladjo... Kdo vse ni našel vsaj nekaj zase? Da bi organizacija tekla kar najbolje '/ tem (tekmovanja med 8 slovenskimi kolektivi) znali pritegniti širok krog udeležencev, tako tudi naših otrok. Rekreacijski oddih je lepo uspel. Uspelo je tudi srečanje in tekmovanje med Ino, Tehnomer-kurjem in Gorenjem. Koliko prijateljstva je bilo sklenjenega, koliko pretečenih kilometrov, podanih žog, doseženih košev, dobljenih setov, zadetkov... Koliko doživetij in novih spoznanj... Nedvomno bodo ostali lepi spomini! Tekst in fotografije Hinko Jerčič turističnem naselju, kjer je v teh dneh letovalo kar blizu dva tisoč gostov, je Indok služba izdajala v času letovanja Informator, ki je vsak dan čakal zjutraj na svoje bralce. Program, vtisi, vremenska napoved, priporočila, rezultati... In sedaj lahko ocenimo odziv! Nedvomno se je rekreativna dejavnost razmahnila in med udeleženci je bilo le nekaj takšnih, ki jih ta oblika ni pritegnila. Razumljivo je namreč, da je maj mesec pač še prehladen za kopanje v morju. Zatorej pa je treba izkoristiti čas drugače. Organizatorji pa so s svojimi izkušnjami iz prejšnjih let in zadnjih iger „V zdravju je moč"