ANNALES • Ser. hist. sociol. - 9 -1999 • 2 (18) pregledno izvirno znanstveno delo UDK 329.15(450.361 STO)r327.323.32"1948' prejeto: 1999-10-21 POSLEDICE SPORA MED KPJ IN PARTljAMi INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LETA 1948 Vida ROŽAC DAROVEC Gimnazija Koper, SI-6ÛÛ0 Koper, Cankarjeva 2 IZVLEČEK Pričujoča razprava obravnava spor v komunistični partiji Svobodnega tržaškega ozemlja (KPSTO) leta 1948, ki je nastal kot posledica spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa tudi kot posledica nesporazumov v sami komunistični partiji. Razprava je razdeljena na dva poglavitna dela, in sicer so prvi ukvarja s časom od osvoboditve Trsta do leta 1948, kjer so prikazane osnovne poteze povojnih let, ki jih označujeta zlasti nerešeno nacionalno vprašanje in vprašanje meje. Drugi, osrednji del, pa se nanaša na razkol v komunistični partiji leta 1948 zaradi resolucije Informbiroja, ki je razklal projugoslovanske organizacije na zveste Stalinu v coni A STO, v coni B STO pa Titu. Spor je bil poraz slovenstva v coni A, pa tudi italijanstva v coni 8 STO. Ključne besede: Svobodno tržaško ozemlje, komunistična partija, Informbiro, Vidali, Babič, 1948 LE CONSEGUENZE DEL CONTRASTO TRA IL PCj ED I PARTITi DEL COMINFORM NEL TERRITORIO LIBERO DI TRIESTE NEL 1948 SlNTESl IIpresente contributo iIlustra il contrasto in seno al partito comunista del Territorio Libero di Trieste (PCTLT) riel 1948, insorto in seguito a quello tra jugos!a vi a e Unione Soviética. noncbó alie incomprensión! all'interno dello stesso partito comunista. II contributo si divide in due partí, i! primo va dalla liberazlone di Trieste al 1948, cd ¡Ilustra gli eventi principali nel dopoguerra, caratterizzati soprattutto dall'irrisolta questione nazionale e dalla questione dei confini. La seconda parte tratta la spaccatura in seno al partito comunista nel 1948 dovuta alia Risoluzione del Cominform, che divise le organizzazioni filojugoslave in fedeli a Stalin nella Zona A e in fedeli a Tito nella Zona 8 del TLT. II contrasto rappresentó una sconfitta delta síovenita nella Zona A e delTitalianitá nella Zona 8. Parole chiave: Territorio Libero di Trieste, paríito comunista, Cominform, Vidali, Bahi¿, 1948 ORIS POLITIČNIH RAZMER V SLOVENSKEM PRIMORJU DO SREDE LETA 1948 Odnos med KPI in KPJ do nacionalnega vprašanja Na It. zasedanju AVNOj-a konec novembra 1943 so bile potrjene zamisli o združitvi slovenskega in hrvaškega etničnega ozemlja. Eden izmed odlokov zasedanja je predvideval priključitev Goriške pokrajine, Trsta, Beneške Slovenije, Reke, Zadra, dalmatinskih otokov in Istre k novi demokratični Jugoslaviji. KPI Gornje Itaiije je takoj doumela politično vrednost zasedanja in priznala vefjavo načela svobode in neodvisnosti Slovenije, hkrati pa je izrazila nestrinjanje s tem, da bi bil Trst priključen k Sloveniji, čeprav je odobravala pravico narodov do samoodločbe, vendar ie 371 ANNAIES Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 • 2 (18) Vidi ROŽAC DAROVEC: POSLiDO SPORA MED KPJ iN PARTilAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNIM TRŽAŠKEM OZEMLJU U1A1948. 371-390 načelno. Nasprotovala je vsakršnim izjavam in pogovorom, ki bi se nanašali na to vprašanje vse do konca vojne (Pallante, 1988, 161). CK KPS in CK KPJ sta na to stališče odgovorila, da je vsekakor treba čim bolj podpirati odporniško gibanje v skupnem boju proti nemškemu okupatorju in italijanskemu fašizmu, hkrati pa tudi vztrajati pri načelnih sklepih jugoslovanskih predstavniških organov o priključitvi Slovenskega primorja in Istre k novi Jugoslaviji, obenem pa se izogibati vsakršne razprave o razmejitvi oziroma razpravljanju, kam naj pride kak krai (Ferenc, 1988, 178). Taka situacija je zahtevala sporazum vodstev obeh partij. Prvi korak je bil dosežen 4. aprila 1944, ko sta se partiji sestali in se sporazumeli, da je njuna poglavitna naloga boj zoper nacifašizem. Obe sta tudi priznavali veljavnost avnojskih odlokov glede nacionalnega vprašanja. Pustili pa sta odprto vprašanje glede področij z mešanim prebivalstvom. Dokončna rešitev naj bi bila odvisna od povojnih pogajanj. Omenjeni sporazum je pozitivno vplival na odnose med slovenskim in italijanskim odporniškim gibanjem -med Garibaldijevimi brigadami in IX. korpusom, niso pa bila odpravljena temeljna nesoglasja, ki so se proti koncu vojne še poglabljala. Meščanske stranke so začele močno kampanjo proti t. i. "slovenski nevarnosti". Prekinjeni so bili tudi odnosi med CLN (Comitato di Libe-razione Nazionale), najvišjim organom italijanskega odpora, in Osvobodilno fronto (OF). CLN je namreč prenehal priznavati odloke AVNOJ-a. To pa naj ne bi vplivalo na slovensko-italijansko protifašistično delovanje v Trstu. Kljub nekaterim konfliktom med KPI in KPS, ki sta delovali v Trstu druga ob drugi, je postalo sodelovanje med njima še močnejše (!3abič, 1982, 236/7). Razvila se je skupna delavska protifašistična organizacija, ki se ni bojevala samo za izgon okupatorja, temveč skupno z jugoslovanskimi narodi za ljudsko oblast in socializem. Delavska enotnost - Unita Operaia (DE) je povezovala delavstvo obeh narodnosti, tržaške meščanske stranke CLN pa so jo povsem bojkotirale. Postala je najpomembnejša organizacija v Trstu in Tržiču in tudi pomembna pri načrtih za oboroženo vstajo v Trstu (Babic, 1982, 317/8). Vprašanje Istre in Slovenskega primorja je z naše strani dobivalo vedno večjo težo, postalo je celo merilo za pripadnost narodnoosvobodilnemu gibanju. To se je izražalo tudi v ustanovitvi gibanja privržencev nove Jugoslavije v Trstu z glasiloma "Sollettino" in "ll nostro avenire", ki je težilo k pridobivanju privržencev za Jugoslavijo. Čez nekaj mesecev so gibanje po direktivi CK KPJ ukinili in začeli ustanavljati širšo italijansko OF, ki naj bi biia sestavni del OF slovenskega naroda. Odločili so se, da po zgledu Istre ustanovijo slovensko-italijansko demokratično gibanje, vendar je to nastalo šele po vojni. Sredi aprila 1945 so ustanovili tudi ita-lijansko-slovenski antifašistični izvršilni odbor v Trstu (Ferenc, 1988, 181). Italijanski partijski sekretar Togliatti se kljub svojim načelnim stališčem, da je treba pogasiti nesoglasja med narodoma, ki morata in hočeta biti prijatelja, ni mogel sprijazniti s separatističnim stališčem KP julijske krajine in je naslovil nanjo posebno ostro kritiko. V svojem referatu na V. kongresu KPI okt. 1945 je med drugim izrazil razumevanje občutkov tržaških delavcev. Ob spominu na fašistično nasilje, ki so ga doživeli, je popolnoma naravno, da ne zaupajo Italiji. Ne more pa dopustiti, da bi se ta zmedenost spremenila v separatistično stališče. Poudaril je, da narodnega elementa ni mogoče zanikati, kakor tudi ne pripadnosti Trsta Italiji, ki je pomemben za življenjsko vprašanje naroda. Delavski razred ne sme misliti, da lahko reši vprašanje zmage socializma tako, da se odtrga od narodne skupnosti (Vidali, 1982, 85-107). Sicer je že 15. maja 1945 Togliatti poudaril, da italijanski komunisti priznavajo, da Trst pripada Italiji (De Castro, 1953, 567580). To je bilo tudi najbolj razločno in soglasno stališče KPI o enem ključnih vprašanj italijanske zunanje politike, ki pa ga tržaško delavstvo ni sprejelo z odobravanjem. Tržaško vprašanje od osvoboditve Trsta do ustanovitve STO S 1. majem 1945, ko je bil Trst osvobojen,1 je v mestu nastopilo štiridesetdnevno obdobje jugoslovanske pričujočnosti. Partizanska oblast je na vse mogoče načine pospeševala slovensko-italijansko bratstvo in se do Italijanov nikakor ni vedla šovinistično. V PNOO naj bi se čim prej kooptirali tudi Italijani. Šli so celo tako daleč, da niso poslovenili priimkov, ki so bili pod fašizmom italijanizirani, ker so hoteli dajati vtis, da italijansko prebivalstvo podpira ljudsko oblast {Pirjevec, 1988, 187). Zato tudi ni čudno, da je mestni narodnoosvobodilni odbor, ko je sredi maja prevzel oblast, takoj izdal deklaracijo o avtonomnem Trstu. Že 7. maja se je sestal Italijansko-slovenski antifašistični odbor Trsta, ki je bil ilegalno izvoljen kot organ ljudske oblasti v noči z 12. na 13. april. Skupščina vseh antifašističnih organizacij se je preimenovala v Osvobodilni svet Trsta in izvolila 15-članski Izvršni odbor, ki je takoj prevzel civilno upravo v mestu. Komanda mesta in njene enote so postale enote ljudske zaščite v pristojnosti Osvobodilnega sveta; poveljstvo mesta je prevzela jugoslovanska vojska. Razpisane in 1 Medtem ko so italijanske in slovenske delavske množice navdušeno sprejele partizane kot osvoboditelje, so mnogi meiCani doživljali prihod Titovih čet kot pravo skrunitev (prim. Maserali, 1966). 372 ANNALES Ser. hist. sodol, • 9 • 1999 ■ 2 (18) Vkk ROŽAC DAROVEC: POSLEDICE SPORA MED KPJ IN PARTIJAMI INFORMACIJSKEGA URADA HA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLiU LETA 1918, 371,390 izvedene so bile volitve v ustavodajno skupščino, ki se je sestala 17. maja, sprejela začasni statut in izvolila 120-članski svet, ki je iz svoje srede izvolil izvršni odbor oziroma osvobodilni svet mesta Trst. V svet je bilo izvoljenih 82 Italijanov in 9 Slovencev. Osvobodilni svet je nato ustanovil vse oddelke, ki jih je potreboval za vodenje civilne uprave (Nečak, 1983, 6), Medtem ko se je oblikoval novi upravni stroj z zagonom, dobro voljo pa tudi naivnostjo, neizkušenostjo in napakami, ki so tako značilne za ta čas radikalnega prevrata v naših krajih, se je razvnela diplomatska bitka za Trst. Razmere so postale tako zapletene, da je grozil celo oborožen spopad med zahodnimi zavezniki in jugoslavijo. A ker je bilo Jugoslovanom jasno, da bi bila to igra mačke z mišjo, so se jugoslovanske čete najprej umaknile zahodno od Soče. Na osnovi Beograjskega sporazuma z dne 9. 6. 1945 so se morale iz Trsta umakniti 12. junija (Novak, 1973, 191). Sporno ozemlje Julijske krajine je bilo razdeljeno na coni A in B, med njima je potekala demarkacijska črta, t. i. Morganova linija. Cono B so upravljali Jugoslovani, cono A z Gorico, Trstom in Puljem (slednji s posebnim položajem komune, kot enkfave, odtrgane od svojega zaledja), pa anglo-ameriške enote. Zavezniki so vrednotili Jugoslavijo kot sovjetsko zaveznico in tako bi Trst v rokah Jugoslavije pomenil oporišče Sovjetske zveze v Sredozemlju, kar bi vplivalo tudi na notranji položaj v Italiji. Ob koncu vojne je priključitev k socialistični Jugoslaviji postala perspektiva, ki je med istrskim prebivalstvom povzročila različna odzivanja. Manjšinski sektorji, ki pa niso bili zanemarljivi, so gledali nanjo skoraj z navdušenjem, večina se je odločila za previdno čakanje, pri nekaterih ljudeh pa je bilo opaziti strah pred novim režimom. V Trstu je ljudska oblast ostala brez podpore vojske in zaradi vidnih pritiskov zaveznikov, ki so v coni A uveljavili zakonodajo z dne 8. 9. 1943, popolnoma izgubila svoj pomen. Ukinili so razprave pred ljudskimi sodišči in jim odslej dovolili le Se preiskave, Dne 22. 6. 1945 so razpustili še Narodno zaščito, kar je pri levo usmerjenem prebivalstvu povzročilo ogorčenje in sklic splošne stavke ter bojkot sodelovanja pri oblasti pod diktatom ZVU. Drugače je bilo v okoliških vaseh, kjer je domače prebivalstvo odklanjalo sodelovanje z zavezniki in se je vpliv OF ohranil še nekaj mesecev (Novak, 1973, 206). S splošno uredbo št. 11, izdano 11. avgusta 1945, je ZVU uveljavila v vsej coni A prejšnjo italijansko upravno ureditev in zadala končni udarec lokalni upravi, ustanovljeni maja 1945. Bojkotiranja sodelovanja pri oblasti niso odobravali Slovenci antikomunisti, še posebno intelektualci, ki so zbežali iz Slovenije. Njihovo mnenje je bilo, da taka politika povsem favorizira Italijane, ki so si s tem pridobili pomembne položaje (prim. Maganja, 1980). Eden najznačilnejših vidikov spopada med ZVU in ljudsko oblastjo se je navezoval na ustanovitev slovenskih šol v coni A. V maju 1945 so partizanske oblasti napele vse sile, da bi obnovile šole, ki jih je prizadejal fašizem. Anglo-američani pa se niso strinjali s šolstvom po vzoru Jugoslavije (z odporom so prelistovali šoiske knjige, npr. Abecednik za osnovno šolo, na katerem je stala v čast Titu črka T). Ker pa so zavezniki vendarle hoteli vsaj delno popraviti krivico, ki jo je Slovencem prizadejal fašizem, in so bili obenem trdno odločeni, da ne bodo prepustili nikomur nadzora nad tako občutljivim sektorjem, kot je šola, si niso znali pomagati drugače, kot da so se zatekli po nasvet k beguncem in tistim slovenskim tržaškim osebnostim, ki so jim zaupali (Pirjevec, 1938, 189). V coni B so po izgonu okupatorja prevzeli oblast narodnoosvobodilni odbori oz. odbori OF, kjer NOO še niso bili izvoljeni tako kot na vsem osvobojenem ozemlju Primorske. Vrhovno oblast pa je imel PPNOO s sedežem v Ajdovščini (prim. Gombač, 1998, 127-139). Potem ko so po dolgotrajnih pogajanjih zavezniki določili mejo med Jugoslavijo in Italijo z izjemo problema Trsta, ki so ga sklenili internacionalizirati, so se 3. julija 1946 odločili ustanoviti STO, razdeljeno na dve coni (prim. ]eri, 1961, 144-191). Pogajanja so bila privedena h koncu, ko so 10. februarja 1947 podpisali mirovno pogodbo z kalija. Pogodba je. postala veljavna 15. septembra 1947 (prim. Acta Histriae VI.). Med februarjem in septembrom se je oblikovalo v obeh bodočih conah STO novo politično in upravno življenje. Treba je bilo razrešiti tudi vprašanje meje, ki bi razmejila cono A tn B Julijske krajine med Jugoslavijo, Italijo in STO. Nova meja ni naletela na odobravanje med prebivalci lega območja. Ko je v začetku avgusta 1947 prišla v Istro mednarodna razmejitvena komisija, da zakoliči mejo med STO in Jugoslavijo, so jim ljudje v veliki meri otežkočali delo, saj so jim ponoči ruvali in prestavljali količke. Zanje je bila meja pregrada, ki jim je temeljito spremenila dotedanji tok življenja (Beltram, 1986, 111). V dneh med 31. avgustom in 3. septembrom 1947 je potekal ustanovni kongres Komunistične partije STO (KPSTO) (prim. Troha, 1998, 111). Njeno delovanje je bilo omejeno na cono A in B STO. Imenovana sta bila tudi izvršni in centralni komite partije. Prišlo je tudi do sprememb v meščanskem taboru QN se je vse do podpisa mirovne pogodbe bojevala za priključitev Trsta Italiji. V tem boju je CLN predstavljala vse italijanske demokratične stranke. Po 10. februarju je bil CLN razpuščen, vsaka stranka pa je organizirala lastno politično organizacijo. Kljub temu so šefi italijanskih strank organizirali "Giunto d'intesa", svet, ki bi imel nalogo branili italijanske interese v bodočem STO. Med februarjem in septembrom 1947 so nastale štiri italijanske stranke; Krščansko-demokratska, Italijanska liberalna, Republikanska in Socialistična. Istočasno je 373 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 2 (1«) Vida ROŽAC DAROVEC: POSLEDICE SPORA MED KPl IN'PARTIJAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LETA 1948, 371-390 obstajala tudi neofašistična desnica, vendar zaradi nasprotovanja ZVU ni mogla legalno ustanoviti svoje politične organizacije. So pa sodelovali pri vseh manifestacijah za obrambo italijanskega značaja Trsta, Gorice in Pulja (Novak, 1973, 253). Politično delovanje so s svojo stranko okronali tudi desno usmerjeni Slovenci, Konec marca so se katoliška skupina iz Gorice in liberalci iz Trsta odločili ustanoviti "Slovensko demokratsko zvezo" na čelu z dr. Josipom Agnelettom in dr. Francem Veselom. Dne 15. aprila 1947 je začela zveza izdajati tednik "Demokracija" pod vodstvom direktorja Slavka Uršiča. Komunisti so nasprotovali njihovi politiki. Imenovali so jih filofašisti in kolaboracionisti. Slavka Uršiča so celo ugrabili in odpeljali v cono B, od koder se ni več vrnil (Maganja, 1980, 58; Novak, 1973, 254). Od ratifikacije Svobodnega tržaškega ozemfja do informbirojevskega spora Dne 15. septembra 1947 je mirovna pogodba postala veljavna. Toda 2e naslednjega dne se je zgodi! dogodek, ki je novonastali državni enoti zada! smrtni udarec. Po mednarodnem sporazumu naj bi angleške, ameriške in jugoslovanske zasedbene čete (vsakih po 5000) do imenovanja guvernerja ostale v coni A in B. jugoslovanske vojaške oblasti so si odlok tolmačile po svoje in med 15. in 16. septembrom poskušale vkorakati v Trst z 2000 možmi. Toda General Airey, poveljnik zavezniških sil v coni A, jih je po ukazu predsednika Trumana z vso odločnostjo ustavi! in Jugoslovani so sklenili, da ne bodo streljali, ampak so se brez protestov umaknili za Morganovo črto. To je zbudilo nezaupanje zaveznikov do Jugoslovanov in okrepilo njihovo prepričanje, da se Beograd namerava polastiti celotnega STO, brž ko bodo anglo-ameriške vojaške enote zapustile Trst. ZVU se je že v začetku odločila, da je treba preprečiti obstoj STO, pa ne samo zaradi lokalnih dogodkov, temveč tudi zaradi vedno slabših odnosov med vzhodom in zahodom (Pirjevec, 1985, 19-20). Kljub temu so do konca leta 1947 živeti v pričakovanju guvernerja. V mirovni pogodbi so določili, da bo z njegovim imenovanjem STO financirala Italija, zalo petletni plan LR Slovenije ni predvideval potreb cone B STO. Ker pomoči ni bilo z nobene strani, je bil gospodarski položaj v coni B sila težak. Nezaposlenost, padec industrijske proizvodnje, neorganizirana trgovina, pomanjkanje strokovnega kadra, odseljevanje Italijanov, odvažanje strojev, vse to so bili problemi, ki so jih hudo pestili. Z namenom, da se rešijo omenjene težave, je bila imenovana gospodarska komisija z nalogo, da koordinira delo Bujskega in Koprskega okraja. Težave s preskrbo, ki je bila značilna za Istrsko okrožje, so poskušali omiliti z uvedbo nadzora nad kmetijstvom in trgovino (Beitram, 1986, 73-75). S 15. septembrom 1947 ni prišlo do sprememb režima v coni 8. Oblast je ostala v rokah jugoslovanske vojske. 5000 mož si je poiskalo prostor od Ankarana do Novigrada, kar pa ni šlo brez izpraznitve stanovanj (Beitram, 1986, 25). Ukaz z dne 22. septembra je določa! delitev cone B ne dva dela: Koprski in Bujski okraj. Civilna lokalna administracija, sestavljena iz raznih komitejev, je bila poverjena vojaškemu polkovniku Mirku Lencu. Izvršni svet Okrožnega ljudskega komiteja je bil še naprej civilna avtoriteta, ki je bila neposredno odgovorna VUJA-i. Okrožnemu komiteju sta bila odgovorna dva okraja. Okrajnima pa so bili odgovorni in podrejeni lokalni ljudski komiteji (komunalni in mestni). Stranke oz. organizacije, ki so bile registrirane pri oblasteh cone B, so bile: - Slovensko-italijanska antifašistična unija (SiAU) STO, to je bila organizacija s temeljno nalogo, da angažira široke ljudske množice in utrjuje slovensko-italijansko bratstvo, - OF STO, - Antifašistična slovensko-italijanska ženska zveza (ASI2Z), - Zveza antifašistične mladine, - F.notni sindikati, - in KPSTO, ki je nastopala v vseh organizacijah kot avantgarda. Levi blok je v coni B sestavljal 75% prebivalstva, kajti Demokratična stranka Slovencev in vse filoitalijan-ske stranke iz cone A so bile prepovedane z obrazložitvijo, da so v nasprotju z mirovno pogodbo, češ da so delale vojno propagando in podžigale narodna nasprotja (Novak, 1973, 307-315). Po podpisu mirovne pogodbe je bile cona A precej manjša od prejšnje, zajemala je samo Trst in 5 drugih občin. Vse do aprila 1948 je uprava le z nekaj manjšimi spremembami delovala na podlagi splošne uredbe št. 11. Po tripartitni izjavi marca 1948 je ZVU spremenila politiko. Dne 12. aprila 1948 odpravi urad komisarja cone ter se odloči podeliti večjo avtonomijo in širša pooblastila lokalni civilni administraciji. Dne 25. junija 1948 je bil izdan Ukaz št. 259, ki je razveljavil predhodno Splošno uredbo št. 11. Ukaz je potrjeval, da ZVU še naprej uveljavlja oblast v coni A. V tem sila nemirnem obdobju se je v Trst po 24 letih odsotnosti 12. junija 1947 vrnil Vittorio Vidali, človek, ki je močno vplival na nadaljnji potek dogodkov tako na Tržaškem ozemlju kot tudi v sami KPSTO. Prišel je iz Mehike, prek Murmanska, Beograda in Ljubljane, kjer se je sestal z Regentom (Vidali, 1982, 7-20). Veljal je za vnetega komunista in antifašista, saj je bij tudi španski borec. 374 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Vida ROŽAC DAROVEC POSLEDICE SPORA MED KPJ IN PARTIJAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LETA 1948,371.390 Vittorio Vidali na zborovanju v Trstu 1947 (NSK). Viftorio Vidati at the rally held in 1947 in Trieste (NSK). Po pogovorih z Giordanom Pratolongom, ki je vodi! informacijski biro za povezavo s KPI v Trstu, se je vključi! v KP. Aktivno je začel delovati ravno v času priprav za ustanovni kongres KPSTO. V svojih spominih Vidali pravi, da so ga predlagali za sekretarja partije; to pa mu tedanji vodilni mož partije Branko Babič oporeka, češ da so ga zgolj predlagali, naj bi predsedoval kongresu. Babič je še izjavil, da se je Vidali kmalu po vstopu v partijo postavil proti politiki KP, to je proti priključitvi Trsta Jugoslaviji; obsojal je nacionalistična stališča partije pa tudi stališče KPI, katere dejavnost je bila nasprotna njegovi, predvsem kar se tiče nacionalnega vprašanja, saj je KPI odobravala priključitev Trsta Italiji. Glede teh vprašanj sta se Babič in Vidali prvič odkrito sporekla (Babič, 1988). Na ustanovnem kongresu partije med njima ni prihajalo do nasprotij, tako da so Vidalija izvolili v CK in IK partije. Po kongresu je spet odšel v Rim, kjer sta se s sekretarjem Togliattijem domenila, da pripelje sekretarja KPSTO Babiča v Rim, da si ogleda delo KPI pa tudi predvolilne okoliščine, v katerih deluje. Nekaj časa naj bi razpravljali tudi o tem, da bi Vidali zapustil Trst, vendar se to ni zgodilo (Vidali, 1982, 50-51). Ostal je v Izvršnem komiteju, zadolžen za delo z množicami, saj je imel izredne demagoško-retorične sposobnosti. V težko mednarodno ozračje, ki sta ga močno zaostrili obe nasprotni propagandi, se je vključilo v začetku leta 1948 še vprašanje italijanskih parlamentarnih voiitev. Bilo je pričakovati, da se bo levi blok močno uveljavil, in sicer kot večina, toda bali so se njihove prisotnosti v vladi. Zato je State Department sklenil, da bo ponudil pomoč strankam, ki so nasprotovale komunistom in socialistom. Dne 20. marca 1948 je bila podpisana t. i. "tristranska nota", pogodba, s katero so v ministrstvih obeh velesil obljubili Italiji celoten STO. To naj bi bila vaba za vo-lilce, da bi glasovali za De Gasperija, predstavnika krščanskih demokratov. Dejansko je bila pogodba brez Branko Babič na kongresu OF v Trslu I. 4. 1950 (NŠK). Branko Babič at the Liberation Front Congress held in Trieste on April 1st 1950 (NŠK). prave vrednosti, saj bi morala privoliti vanjo tudi Jugoslavija in Sovjetska zveza (Pirjevec, 1985, 22-23). RAZKOL KOMUNISTIČNEGA GIBANjA V STO V OZADJU INFORMBIROJEVSKEGA SPORA Potem ko je v vseh letih po vojni prihajalo med Titom in Stalinom do razhajanj in nesoglasij, ki so se vse bolj stopnjevala, je 28. junija, na Vidov dan. Rude Pravo, glasilo CK KP Češkoslovaške, objavilo besedilo resolucije, s katero je bila Jugoslavija izključena iz komunističnega tabora oziroma iz Informacijskega biroja. Resolucija je pozvala vse zdrave sile v Jugoslaviji, naj prisili svoje voditelje, da priznajo napake. Šlo je, kakor je razvidno i z resolucije, za pravo ideološko izobčenje in obenem za definicijo dogme, da je sovjetska pot v socializem edina pravilna. Polemike so dobile razsežnosti, ki niso imele nič več skupnega s politično debato, ampak so bile podobne srednjeveški verski zdrahi (prim. Pirjevec, 1987; Oedijer, 1969). Odmevi resolucije med komunisti STO Novica o izobčenju Jugoslavije iz komunističnega tabora je prišla za mnoge tako nepričakovano, da so jo celo jugoslovanski diplomatski predstavniki demantirali kot imperialistično faž. Vest je pretresla tudi komuniste KPSTO-ja. Vsiljuje se vprašanje, ali so partijski voditelji STO, glede na posebni položaj ozemlja, vedeli za nesoglasja med SZ in Jugoslavijo. Branko Babič, tajnik KPSTO, trdi, da so za to vedeli v samem vodstvu partije. Ko je bil v Beogradu, mu je Kardelj povedal, da je na obzorju spor s SZ, ki bo dolgo trajal, vendar se bo potem vse skupaj zgladilo (Babič, 1988). Nasprotno pa Beitrarn v svojih spominih zanika, da bi za nesoglasja vedeli in da so bili kasnejši dogodki za .375 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 9 7999 2 (18) Vida ROŽAC riAROVfC. POSlKOlCR SPORA MtD KP| IN PARTHAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMIIU LETA 19«, r/t-390 komuniste v Istrskem okrožju popotno presenečenje. Z izmenjavo pisem med CK KPJ in CK VKP(b) niso bili seznanjeni, ravno tako ne z odpoklicem strokovnjakov iz Jugoslavije (Beltram, 1986, 206/7). Leopold Caharija, takratni šef Narodne zaščite, je izjavil, da je vedel za odpoklic sovjetskih strokovnjakov (Caharija, 1988). Tudi partijski sestanki so bili sklicani samo zato, da se člani sarnokritizirajo (ACKZKS, OK, 24. 6. 1948). Spomnimo pa se, da je bilo pomanjkanje kritike in samokritike eden izmed očitkov SZ. jugoslovanskim komunistom. Kakorkoli že, kmalu je za to zvedela celotna svetovna javnost, množice v Jugoslaviji in Svobodnem tržaškem ozemlju. Za marsikoga je bila to težka življenjska izkušnja. Vittorio Vidali se spominja nedelje 27. junija 1948 in navdušene množice nekdanjih partizanov, ki so napolnili Trg Perugirio v Trstu. Večtisočglava množica je vneto sledila govornikom. Med množico je Vidali opazil Pratoionga, ki mu je mahal in dajal znamenja, da želi govoriti z njim. Ko je prišel do njega, mu je povedal, da seje zgodilo nekaj hudega in da mora še isti dan v Rim. Povedal mu je tudi, da se je Togiiatti z delegacijo vrnil iz Bukarešte, kjer je zasedal Informbiro, ter da so na sestanku sklenili pretrgati vezi z Jugoslavijo. "Ne morem opisati burnih občutkov, ki so me prevzeli - zaskrbljenost, jeza, neodločnost, nemir in tudi zadovoljstvo zaradi nacionalistične deviacije v sami partiji," izraža Vidali svoje občutke, ko je v Rimu prebral Resolucijo. Obenem je presunljivo ugotovil, da se podobne deviacije dogajajo tudi v partiji STO (Vidali, 1982,. 5254). Ko se je Vidali vrnil iz Rima, je bilo v Trstu že zelo burno. Množice so bile zmedene, kakor tudi lokalno časopisje, posebno partijsko in tisto, ki je bilo partiji blizu. To lahko sklepamo iz tega, da so bili prva dva ali tri dni po 28. juniju v svojih izjavah zelo previdni in da niso pokazali svojega stališča. Četrtega dne je ll La-voratore objavil Kominformu naklonjeno poročilo, pa tudi Primorski dnevnik in Corriere di Trieste sta bila na tej liniji. Medtem je bil že sklican partijski aktiv z namenom, da preučijo položaj. V Pristaniškem domu se je v zelo napetem ozračju zbralo okrog 40 komunistov. Ko je Rudi Uršič prebral Jugoslaviji naklonjeno poročilo, je nastopil vik in krik. Večina, ki je odobravala Resolucijo, je grozila manjšini z Babičem na čelu, češ da jih bodo pometali skozi okno. "Pred menoj so se grozeče prerivali dovčerajšnji tovariši in sodelavci, mi molili pesti pod nos in me zmerjali z izdajalcem, ki se je predal imperialistom. Gledal sern jih mirno, ne da bi kaj rekel. Odgovarjali na psovke ni bilo mogoče, kajti splošna pobesnelost in brezumje nista dopuščala nikakršnega razsodnega pogovora. Razkol je bil popoln," se spominja sestanka Branko Babic. Po seji partijskega aktiva sta se z Vidalijem dogovorila za sestanek na sedežu partije. Predlagal mu je, naj se opredeli za Resolucijo, sam pa bo poskrbel, da odide Babič v Moskvo, kjer bi ga kot polkovnika jugoslovanske vojske povišali v generala. Tam naj bi s tega položaja vodil jugoslovanski odbor zdravih sil. Sodeč po teh pobudah, ki niso zrasle na njegovem zelniku, je bil Vidali prej človek Moskve kot Rima (Babič, 1988). Dne 2. in 3. julija se je sestal Izvršilni odbor KPSTO v Trstu. V odboru sta se izoblikovali dve tendenci, ki sta predložili vsaka svojo resolucijo. Vsem "tovarišem" ene ali druge tendence je bila na vsem ozemlju zajamčena največja svoboda izražanja mnenja in presojanja ter najstrožji disciplinski ukrepi morebitnim kršilcem teh pravic. Toda videli bomo, da je bila omenjena pravica le načelna. Resolucija, ki jo je predložil Branko Babič, je izražala prizadevanje, naj se ne bi postavljalo vprašanje: "Ali za Moskvo ali za Beograd?" To vprašanje ogroža enotnost delavskega razreda, to pa po njegovem mnenju ni v interesu Tržačanov, ampak imperializma in nacionalizma. Resolucija je skušala ublažiti posledice, ki bi jih utegnil povzročiti spor med Informbirojem in KPJ Jugoslaviji naklonjene tržaške množice. Spor naj bi se po njegovem rešil čim prej, vendar le v okviru KPSTO, kar naj bi pomenilo, da naj se ne bi širil na druge organizacije, kot so bile Enotni sindikati, ASIŽZ, ZAM, OF, Zveza partizanov, Zveza bivših političnih preganjancev in Zveza invalidov, ter na kulturno področje (SHPZ). Resolucija je obsojala vse, ki so delali proti enotnosti demokratičnega gibanja in njegovega voditelja KPJ. Zanimivo je, da je tudi Vidali v svoji resoluciji poziva! člane, naj zastavijo vse sile za ohranitev enotnosti partije. Toda to naj bi bilo doseženo na podlagi popolne privolitve v "Resolucijo osmih komunističnih partij". Sledilo je glasovanje za eno od resolucij; prevladala je Vidalijeva tendenca s šestimi glasovi proti štirim za Babičevo. Spor med KPJ in inforbirojevskimi partijami se je tako prenesel tudi na partijo STO, ki se je v veliki večini odločila za Vidalijevo linijo, čeprav ni bila članica Informbiroja (PD, 6. 7. 1948). Toda kot je imel spor na širši ravni korenine v preteklosti, je tudi v partiji STO oz. prej KP Julijske krajine prihajalo do konfliktnih situacij že pred koncem vojne in vsa leta po njej, predvsem zaradi neenotnih pogledov vodilnih na nacionalno in socialno politiko, Marsikomu je bil spor dobrodošel, predvsem tistim, ki so bili proti priključitvi Trsta Jugoslaviji, pa tudi vsem meščanskim strankam in ZVLi. V državah vzhoda so obračunali s titovci, v Jugoslaviji z informbirojevci, medtem ko sta na ozemlju STO nastali dve partiji in se med seboj odkrito spopadli. To velja predvsem za cono A, kjer je bila na oblasti anglo-ameriška vojaška uprava, KPSTO pa samo ena od strank in ne stranka na oblasti. Tu so nasprotja med strujama obstajala vse do prihoda Hruščova v Beograd in še dlje. 376 ANNALES Ser. hist, sociof. • 9 - 1999 • I (18) Vida ROŽAC DAROVCC: POSLEDICE SPORA MED KPj IN PARTIJAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LETA 1948. 371 -330 Reakcije proletarskih množic na resolucijo V lokalnem časopisju so se kmalu po objavi Resolucije začeli pojavljati razni pozivi, resolucije in izjave, ki so potrjevale ugotovitve resolucije Inform-biroja. Primorski dnevnik, časopis OF STO, je sprva takole tolmačil tekoče dogodke. 2. 7. je objavil poziv glavnega odbora komunistične mladine STO, v katerem ta poziva vso komunistično mladino, naj ostane zvesta internacionaiizmu. Istega dne je bil objavljen tudi To-gliattijev uvodnik ob resoluciji Informbiroja, v kateri pravi, da je KPJ postala militaristična organizacija, brez voljenih višjih forumov, ki jih kar postavljajo od zgoraj in kjer vlada policijski režim. Izrazil je upanje, da bo kot doslej še enkrat zmagala marksistično-ieninistična teorija in tisti, ki bodo verovali vanjo. Za resolucijo Informbiroja so se opredelili komunistični voditelji Enotnih sindikatov, delavci ladjedelnice sv. Marka in novinarska celica. V resolucijah odločno pozivajo CK KPJ, naj spremeni svoje stališče v prid Informbiroju (PD, 2. 7. 1948). Da je Zavezniška vojaška uprava (ZVU) pozorno spremljala spreminjajočo se situacijo v komunističnem taboru, lahko razberemo iz "Giornale di Trieste", časopisa ZVU. Dne 3. julija Giornale poroča, da je razkol v partiji zmeraj globlji. Medtem ko so v coni A STO začele deževati resolucije, apeli, protesti v prid Moskvi, so se v drugi coni v Istri stvari zasukale drugače. Tisk, ki je bil vse do včeraj na voljo jugoslovanski komunistični propagandi in se je tedaj preusmeril na j>ozicije Informbiroja, so odločno prepovedali. O pogajanjih na sestanku Izvršilnega odbora KPSTO zavezniki še niso vedeli natančnih rezultatov, poročajo pa, da je bilo zelo bučno. Napovedujejo razkol v partiji, kjer bodo tisti verjetno sestavljali manjšino - približno 30% lokalnih komunistov. Najbolj je bil Giornale presenečen nad Primorskim dnevnikom- časopisom ljudske fronte slovenskih komunistov, ki je zavzel stališče Kom-informa. Ravno tako so bili presenečeni nad Enotnimi sindikati, saj so bili podaljšana roka jugoslovanskih in so vse do spora onemogočali vsako sodelovanje z italijanskimi delavci (CT, 3- 7. 1948). Giornale poroča tudi o stanju v coni B STO. Na podlagi vesti iz te cone sklepajo, da prihaja tudi tu do nasprotij med obema komunističnima smerema. V Izoli naj bi bil juraga pretepen v lastni hiši, medtem ko Laurenti, Stoka in Ukmar razmišljajo o vrnitvi v cono A. Jaksetič je bil sprva naklonjen Titu, saj so ga večkrat videli na komandi VU|A-e v družbi s polkovnikom lencem, ki je kot vsi oficirji ostal zvest Jugoslaviji (GT, 3. 7. 1948; Caharija, 1988). Kmalu se je situacija glede omenjenih članov spremenila, kajti Jaksetič in juraga sta bila v nasprotju z Ukmarjem, Laurentijem in Štoko med glavnimi zagovorniki Komintorma. Voditelji (od leve proti desni): julij Beltram, Branku Bahič, Eugenio laurenti (NŠK). The leaders (trom left to rigbt): julij Beltram, Branko Babič, Eugenio Laurenti (NŠK). Na podeželju Pereča so se pojavile tudi takšne parole: "Ni Tito, ni Stalin! Finitela, assasinil" (GT, 3. 7. 1948). II Giornale še poroča, da so na dalmatinskih otokih na obalnih hišah zaplapofale angleške in ameriške zastave, vidne na precejšnjo daljavo. S tem so najbrž hoteli pokazati, da se v tem boju ne opredeljujejo ne za Tita ne za Stalina. Paolo Sema - predvojni vodilni komunist iz Pirana, aktivni borec v NOB, po vojni direktor srednje šole in liceja v Piranu, ki se je po teh dogodkih odselil v Trst, kjer je aktivno deloval v KPI - se takole spominja teh dramatičnih dogodkov: "Tega dne smo bili skupaj z ostalimi tovariši, samimi člani KP, v majhni kavami pri gledališču Tartini v Piranu, kjer smo ob kavi igrali šah in damo. Vest je prinesel Francesco Ravalico, imenovan 'Bissiga'. Povedal je samo, da so KP Sovjetske zveze in druge komunistične partije, tako socialistične kot tudi drugih dežel, ostro kritizirale KPJ. Sele v naslednjih dneh smo v tržaškem časopisju prebrali celotno besedilo. Za nas je bilo to prijetno presenečenje. Naše prvo sklepanje je bilo preprosto: če je bila KPJ v zmoti, potem smo mi imeli prav, iz česar je sledilo, da so z nami ravnali krivično. Sili smo navdušeni. V kratkem času se je zbralo na stotine tovarišev, sam pa sem šef domov po zastavo KPI iz leta 1921, ki smo jo ob ukinitvi treh sekcij skrbno skrili. Neki tovariš je od nekod privlekel harmoniko in po Piranu je i z dolgega sprevoda za-donela 'Bandiera rossa'. To je bila tudi ena oblika protesta nad dogodki, ki smo jih doživeli. V partiji in zunaj nje se je čutilo olajšanje, v upanju, da se bo v coni B spremenilo na bolje, v smeri, ki smo si jo želeli..." Partija v Piranu se je takoj postavila na stran Kom-informa razen majhne skupine, ki pa je kljub temu odšla v Italijo (Colummi et al., 1980, 336). 377 ANNALES Ser. hist, sociol, -9-1999-2 (18) Vida ROŽAC DAROVEC: POSLEDICE SPORA MfcO KPJ IN PARTIJAMI IN FORM AO JSKF.C A UKADA NA SVORODNFM TRŽA$KFM OZF.MLJU I FTA 194«, 371-390 Glavni odbor icoirtimicix:ie mladine Tržaškega ozemlja ?c naslovil .sledeči t>o:iv vsej fcc-mnnhtični »niadini Tržaškega ozemlja: KocsuoiiiRDi mladial Tri»5fee g» ejemija I Glavni odbor korounlitičoe mladiue Tr2ailiirsa ozcuil;a popolnoma odo-rava resolucijo I)iforroac>JJk*£a urada iooii>0i3ttiiifh partij J* izreka zvetfob» lc:«r:iaciOn»«*DlU, Jci iDftlJi na naCelib natbslxwa 1J» Icfii' nima. ier prizoava v Sovjetski *vexi Id v ojeci boljstviifci komuoivliitti pari »Ji pod voristvom Stsilna gotovo Todliel.'isn v«»n. «vtlavnih— oih in demo kraticam siL Obrata na vso komue-stlcuo tDl-i3)y> Triajfcci^ ozeolja JU \t> po. živa, na! oadaijuje tjorbo za najt«, oejitt bratstvo iced Haiijaoi to Slovani, meti cfeliivci »»ta in dciele. 5tcbff3erou aau»QaiU?nu to Joviui;-mu» prrni zasuJoie/aioemu inpriia-lizntu lik njejovlm krajevnim aaec-foni, z» spošlovanJi m it ovne pogodbe, za joiovo is boPJS© bcod-ročje in se je najbolj odražal v bitki za prostore in premoženje zveze, ki je v nasprotju s partijskim imetjem pripadlo POLP-u (NŠK, SHPZ, Le assemblee). V decembru in januarju so zaprli dvorano Slovenskega narodnega gledališča. "Vidalijevci" so marsikatero predstavo motili ali jo celo prekinili (npr. Koroški večeri, komemoracija za pokojnim pesnikom Ivom Grudnom, Prešernova proslava) (NŠK, SHPZ, 3, PD sv. Križi. Zato je razsodišče SHPZ po razpravah 8. in 17. maja 1949 izključilo 21 prosvetnih društev. Oktobra 1949 so vidalijevci ustanovili novo SHPZ in tako je bil razkol popoln tudi na kulturnem področju (NŠK, SHPZ, Le assemblee). To je nedvomno močno oslabilo slovensko kulturno življenje na Tržaškem, kar je vplivalo tudi na narodno zavest Slovencev. Informbirojevskim kulturnikom namreč ni bilo toliko za ohranitev narodne kulture, kajti s tem bi se znašli v nasprotju s svojo inter-nacionalistično politično usmeritvijo.3 Občinske volitve leta 1949 v coni A Že septembra je bito jasno, da je razkol v coni A resna zadeva. Nihče pa ni mogel predvideti, koliko ljudi na Tržaškem bo sledilo Vidaliju in koliko Babiču. To se je lahko natančno izkazalo prav na občinskih volitvah. Na volitvah se je pokazala tudi dejanska politika posameznih strank glede pripadnosti STO. Ker je komunistično gibanje zaradi medsebojnih obračunavanj izgubljalo na svoji ostrini in masovni pripadnosti, so si Anglo-američani končno upali objaviti odlok (345.) z dne 24. septembra, ki je vseboval natančne odredbe za volitve in sestavo volilnih list. Da so Anglo-američani pod generalom Aireyem čakali na ugodni trenutek, nam potrjuje dokument "Urada za mejna področja" (Ufficio 2 Sploh so sodni spori za partijsko imovino označevali razprtije med strujama v KPSTO do konta leta in Se dlje. O. Primorski dnevnik, II Lavoratore, Delo ... 3 Tako opazimo, da se je večina slovenskih društev - z začetki svojega kulturno-prosvetnega delovanja že v prejšnjem ali v začetku tega stoletja - tedaj razdelila na dva tabora, tako npr. v Padričah, Preseku, Kontovelu, l.onjerju, v Križu so celo zgradili drugi dorn. v mnogih krajih pa je kulturna dejavnost po sporu za nekaj let ali celo desetletij povsem zamrla, kot npr. v Prebeneku (šele 1979 ponovno društvo), Ricmanjih, Boljuncu, Cropadi, v Mačkovljah pa baje še danes obstajata dva tabora. Podalke posredoval dne 31. 3. 1988 Aleks Kale iz Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu; iz gradiva za Krajevni leksikon Slovenci v Italiji, Tržaška pokrajina. .385 ANNALES • Ser. hist. sociol. - 9 -1999 • 2 (18) Vicla KCJŽAC DAROVEC: POStEDICE SPORA MED KPI IN PAKIIJAMI IN?ORMACIi5KEGA URADA NA 5V030DMiM TRŽAŠKEM OZEMLIU LCTA 1M8, 371-390 per te Zone di Confine) pri predsedstvu ministrskega sveta (presidenza def Consiglio dei Ministri) z dne 7. oktobra 1948 glede prvih upravnih voiitev v Trstu (Colummi et a L, 1978, 21-24). Volitve naj bi imele ple-biscitarni značaj za vrnitev STO Italiji, kar bi pomenilo uresničenje trlpartitne izjave. Meščanske stranke (Giunta d'lntesa) naj bi po njihovem zmagale z veliko večino in s tem svetovni in lokalni javnosti pokazale, kam sodi STO. Dokument nam tudi pove, da so imele volitve prej politični kot upravni značaj. Naklonjenost ZVU italijanskim meščanskim strankam nam izpričuje tudi to, kako so bile i iste sestavljene, kdo jih je sestavljal in kdo je sme! voliti (tudi tisti, ki so prišli iz cone B - t. i. "ežuli"). jugoslovanska vlada je 24. oktobra 1948 zaman protestirala pri Varnostnem svetu zaradi nekaterih odredb, ki so bile v nasprotju z mirovno pogodbo. Dne 21. februarja 1949 je ZVU z ukazom št. 433 določila pogoje za bodoče volitve (Novak, 1973, 286). Volilna kampanja se je začela 21. aprila 1949, ko je ZVU določila, da bodo volitve potekale v nedeljo 12. junija v Trstu, 19. junija pa v podeželskih občinah, italijanske sUanke so propagirale priključitev Trsta Italiji, pri čemer jim je le-ta pomagala finančno in kadrovsko (z najboljšimi govorniki). Druge stranke, Independentisti, Slovenska demokratska zveza in obe Komunistični stranki, so reagirale na italijansko propagando s tezo ohranitve STO. Med volilno kampanjo sta se Komunistični stranki obojestransko obtoževali, da hočeta revizijo mirovne pogodbe, čeprav sta se obe zavzemali za ohranitev STO. Babičevci pa so kljub temu obsojali Vidalijevce, da hočejo priključiti Trst Italiji. Virlali pa je obtoževal komuniste v coni B, da izvajajo teror nad pristaši Informbiroja in predvsem nad Italijani. Tržačanom so skušali prikazati negativne strani jugoslovanskega komunizma tudi i.iko, da jc časopis La Voce Libera v času spora dnevno objavljal vesti iz Istre pod skupnim naslovom rubrike L a vita in Istria, v kateri so pisali o strahotah, ki da se tam dogajajo ljudem. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kako to, da so Vidalijvvci glasovali za STO, zavzemali pa so se za priključitev Trsta k Italiji? Na vprašanje je možen odgovor, ki so ga independentisti dali italijanskim strankam, in sicer če naj bi celotno STO pripadlo Italiji, se je treba najprej zavzemati za njegovo uresničitev, torej da bi dejansko zaživelo in bilo tudi mednarodno priznano, kajti le tako bi nato lahko pripadlo Italiji. Možno pa je bilo tudi, da se Vidali dejansko ni zavzemal za priključitev Trsta k Italiji. To pomeni, da je spoštoval direktive iz Moskve in ne KPi, saj je bil navsezadnje človek, ki je zelo spoštoval Stalina in njegovo avtoriteto. Obstaja pa tudi možnost, da je bil poslan v Trst po direktivi iz Moskve in ne Rima, saj je hodil po direktive tudi v Bukarešto, ne le v Rim (Pirjevec, 1988a). Da pa bi zanesljivo odgovorili na to vprašanje, bi bito treba dobiti potrdila v arhivih KP v Moskvi in Rimu, vse dotlej pa lahko o teh stvareh samo domnevamo. Na volitvah je volilo 185.820 volilnih upravičencev. Za stranke, ki so se zavzemale za vrnitev Trsta Italiji, je glasovalo 112.684 ali 62%, za stranke, ki so se zavzemale za ohranitev STO, pa 69.136 ali 38% volivcev. Za komuniste je glasovalo 47.931 votilcev, kar je bilo pod pričakovanji, od teh pa le 5.344 za titovce. Tudi v podeželskih občinah so kominformisti dobili večino glasov - 8.039 proti 1.387 za titovce (Novak, 1973, 287). Carlo Schiifrer je naredil podrobnejšo analizo volitev, po kateri naj bi bilo okoli 28.500 slovenskih volilnih upravičencev; za kominformiste jih je volilo med 6.563 in 10.380, za indipendentlste med 3.830 in 4.700. Glasovi, ki so jih dobili demokratični Slovenci in titovci, so bili seveda tudi slovenski (Novak, 1973, 299).4 Najmočnejša italijanska stranka so bili demokristjani, liberalci pa so dobili le 3.000 glasov. Veliko več glasov so dobile neofašistične skupine, okoli 18.000, ki sta jih predstavljali dve listi, in sicer Bioceo italiano in MSI (Movimento sociaie italiano). Zaradi specifičnega položaja ozemlja in kot odgovor na razne pritiske, ki so nemalokrat vsakega neenako mislečega obtožili fašizma, se je v Trstu namreč razvilo izredno močno neofašistično gibanje, predvsem iz vrst mladinskih grupacij stranke Partito d'Azione, ki pa je v drugih delih Italije predstavljala najmočnejšo zagovornico epuracije fašističnih elementov. Tako je kratica MSI nastala in se ohra-tržaškem prizorišču in so predstavljale predvsem nacio-nila iz vrste krilatic,5 ki so se v letih po vojni pojavile na nalistično usmerjene mladce, nasprotne vsakemu levičarskemu in internacionalističnemu gibanju. 4 O veliki izgubi pristašev KPJ in njenih organizacij v coni A STO prim. Troha, 1598. 5 Predvsem v drugi polovici leta 1946 nastopi v Trstu polno gesel in skupinic ekstremne desnice, ki se hitra menjavajo in imajo običajno tudi kakšen sestanek, ki ga "La Voce Libera" nemudoma zaznava; tako nastanejo: PFf (Partito fusionista italiano), CAN (Gruppi di azione nazionate), FAN (Fronte antibolscevico nazionale), MNR (Movimento nazionale revoluzionario), MNDS (Movimento nazionale per la democrazia sociale), OSI (Ora e sempre ¡talia), LGt (Lega della gioventu itaiiana) in končno MSI (Movimento sociale italiano), nastala konec leta 1947, ki se je zaradi raznih okoliščin tudi obdržala iprim. Monfalcon, 1985, 231259; Nazionalismo, 1976). 386 ANNALES iX, 1999,18, series historia et socioiogia 8 Vida ROŽAC DAROVEC; POSLEDICE SPORA MED KPJIN PARTIJAMI INEOKMAOiSKEGA UDARA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU IETA1948, POSLEDICE SPORA V KOMUNISTIČNEM TABORU Ob globljem vpogledu v dogodke informbirojev-skega spora na STO se nam odpira več vprašanj. Eno teh je, zakaj se je večina slovenskih komunistov na Tržaškem opredelila za resolucijo Intormbiroja in s tem proti lastni materi domovini, za katero so se žrtvovali vsa leta fašizma pa vse do konca vojne in Se potem. Odgovor je sila zapletene narave, zato je pri iskanju dejavnikov, ki so vplivali na to odločitev, treba upoštevati več stvari. Italijanski avtorji, ki si pri obravnavi spora zastavljajo to vprašanje, pravijo, da so tako italijanski kot slovenski delavci sprejeli resolucijo kot moment olajšanja. Močno sta jih namreč pestila kriza iri pomanjkanje, komunistični voditelji, naklonjeni Jugoslaviji, pa so grešili, ko so imeli pred očmi samo politične probleme, ki so jih hoteli reševati s pomočjo generalnih štrajkov. Pri tem so pozabili na pereče probleme navadnega človeka pa tudi delodajalcem so s tem dali v roke orožje, ki so ga ti spretno uporabljali. Delavci so bili že docela izčrpani in želeli so si boljšega in predvsem mirnejšega življenja, kajti za njimi so bila 4 leta vojne, še prej pa leta fašističnega pritiska. Kljub obljubam jim komunistični voditelji niso ponudili želenega, z resolucijo pa se jim ja odprlo novo upanje. To je bil vsekakor eden izmed dejavnikov, zagotovo pa ne edini. K temu gre dodati, da je resolucija prišla iz komunističnega tabora, ki ga je vodil Stalin, in da so se na njegovo stran postavile vse evropske partije. Zakaj naj bi se torej oni postavili proti "resnici"? Verjetno je ria njihovo odločitev vplivalo dejstvo, da so slovenski delavci in komunisti živeli v pretežno italijanskem delavskem okolju, prežetim s toliko opevanim slovensko-italijanskim bratstvom, ki ga je KPSTO propagirala vsa leta po vojni. Vidali pa je v tem času izdelal dobro in prepričljivo strategijo, ki je Titu naklonjeni Slovenci morebiti niso imeli (Pirjevec, 1988a). Kakorkoli že, v tem sporu so Slovenci potegnili krajši konec. S tem ko so se postavili ob bok močnejšega, so se postavili proti matičnemu narodu, ostali pa so zunaj domovine in tako prekinili prepotrebne vezi za narodni obstoj. To je bil tudi eden vzrokov slovenske asimilacije. Vidali pa je nedopListno okrnil slovensko kulturno delovanje. Če se je kdo "preveč" zavzemal za slovenstvo, je bil hitro označen za nacionalista, izdajalca internacionafizma in svetovnega delavskega gibanja. Mešanje pojmov med bojem za pravice neenakopravne manjšine in nacionalizmom je v tržaških razmerah marsikoga zmedlo, da je svoj intemacionalizem dokazal z vpisom otroka v italijansko šolo. Tako beležimo velik upad (50%) vpisa v slovenske šole ravno v letu 1948/49. Res je, da je bilo zaradi manjše rodnosti manj otrok, toda katastrofalni padec, kot so ga doživeli na slovenskih šolah na Tržaškem po letu 1948, je treba pripisati predvsem moralnim, materialnim, zlasti pa političnim vplivom na slovenske starše (Šah, 1CJ79, 87-96). V coni B ravno tako beležimo upad italijanske narodnosti. Vendar se ti niso asimilirali med Slovence in Hrvate. Veliko ljudi, zlasti iz obalnih mest, se je zaradi odobravanja resolucije nenadoma znašlo "na drugi strani". Postali so predmet obtožb, pritiskov in nasilja. "Za konurniste, ki so ostali zvesti Moskvi in so bili v veliko primerih odpuščeni iz službe ali vrženi iz stanovanj, je bila izselitev obvezna izbira. Poleg tega nihče ni storil ničesar, da bi jih zadržali. Ti ljudje so bili res v manjšini, vendar ne zanemarljivi in njihova usoda je zelo verjetno vplivala na drugi del prebivalstva, zlasti na tiste, ki se še niso odločili. Zdaj je bila distinkcija bolj kot kdaj čista: oblast so 'daigi'" (Ferrari, 1988, 213). Tako pravi v svojem referatu Liliana Ferrari, ena od avtoric monografije Storie di un Esodo, ki konflikt s Kominformom uvrščajo v enega nasilnih dejavnikov, ki je sprožil velik val izselitve istrskega prebivalstva. Nekateri (Vidali, Tonel) trdijo, da so se tako, kot se je Jugoslavija uprla Stalinu, "vidalijevci" uprli takratnemu stalinističnemu partijskemu vodstvu; toda Vidali je bil Pretep kominformistov in titovcev na taboru OF v Nabreiini septembra 1951 (N$K). A scuffle by cominformists and titoists at the Liberation Front rally at NabreZina in September 1951 (NSK). ANNALES IX, 1999, 18, series historia et sociología 8 Vida RO*AC PAROVEC: POSLEOICT SPORA MED KFj IN PARTIJAM! fNFORMACIJSKECA UOARA NA SVOSODNEM TR2a$KEM OZEMIJU IETA tMS, izrazit stalinist, kar je ostal tudi po prihodu Hruščova v Beograd. Seveda je res, da je bila KPSTO premalo demokratična, toda Vidalija to zagotovo ni motilo, saj mu je šlo le za oblast in mu je bila obtožba Kominforma pravi argument za uresničitev svojih ciljev. Spor ni bil le politične narave, temveč je privede! do tragičnih posledic v vsakdanjem življenju in v medsebojnih odnosih, ločil je družine, starše in otroke, brate in podobno, zahteval pa je tudi žrtve v pravem pomenu besede. Vsekakor je med drugim vplival na to, da je del slovenskega naroda ostal izven matične države. Opisani dogodki so zgleden primer manipuliranja z množicami v polpretekli slovenski in jugoslovanski zgodovini, kar je za takratni čas morda razumljivo in opravičljivo, nikakor pa ne bi smelo veljati za današnje razmere v naši državi. CONSEQUENCES OF THE CONFLICT BETWEEN THE YUGOSLAV COMMUNIST PARTY AND THE PARTIES OF THE INFORMATION BUREAU IN THE FREE TERRITORY OF TRIESTE IN 1948 Vida ROZAC DAROVEC Koper Grammar School, SI-6000 Koper, Cankaijeva 2 SUMMARY The treatise deals with the dispute in the Communist Party of the Free Territory of Trieste (FTT) in 1948, triggered off by the conflict between Yugoslavia and the Soviet Union, as well as by a number of disagreements in the Party itself The treatise is separated in two major parts, i.e. in the period from the liberation of Trieste to the year 1948, in which some basic features of the post-war years are presented, marked particularly by the unsolved national issue and the issue of the Yugoslav-Italian boundary. The second, central part of the treatise refers to the rift in the Party in 1948 due to the Resolution of the Information fSureau, which split the pro-Yugoslav organisations in Zone A of the Free Territory of Trieste to those loyal to Stalin and, in Zone 8, to those loyal to Tito„ The dispute meant a defeat for the Slovene cause in Zone A and a defeat for the Italian cause in Zone B of the FTT. The crisis and shortage of almost everything greatly affected the ethnically mixed population of the FTT. In Zone B, which was administered by the Yugoslav Army, the relations that did not question the regularity of Tito's orientation were established with various ideological and other pressures. In Zone A, which was, on the other hand, under Anglo-American military administration, the communist leaders who had prior to the Informbureau's resolution been favourably disposed to Yugoslavia, had only political problems in their minds, which they attempted to solve with the aid of general strikes. By doing so they completely overlooked the burning problems of the ordinary people and at the same time thus virtually handed the employers the weapons, which they certainly knew how to be used against them. The workers were totally exhausted and were longing for a better and especially quieter life, for they had experienced four years of war as well as years of fascist pressures prior to it. This is why the workers, both Italian and Slovene, were supposed to accept the resolution as a factor of relief. Apart from this, the resolution came from the communist group led by Stalin, with whom sided every European communist party. So why should they make a stand against the "truth1? The conflict, however, was skilfully exploited by the Italian communists within the Communist Party of the FTT (led by Vidali), who quickly labelled every person that had been too much in favour of the Slovene cause a nationalist, traitor of the internationalism and of the world workers movement. Mixing up of the notions between the fight for rights by the minority with unequal rights and nationalism confused many people in those conditions in Trieste to such an extent that they proved their internationalism by enrolling their children in Italian schools. Thus a great decline (50%) in registering with Slovene schools was noted in the year 1948/49. At that time a decline in the Italian population was also noted in Zone B of the FTT. These people, however, were riot assimilated into the population of Slovenes and Croats. Quite a number of people, especially those from littoral towns, suddenly found themselves "on the other side" due to their approval of the Resolution and became subject of accusations, pressures and violence. For the communists that remained loyal to Moscow and were in many cases dismissed from employment or thrown out of their flats, migration was a compulsory choice. Apart from that absolutely nothing was done to retain them there. The conflict led to some tragic consequences in the people's mutual relations, it separated families, parents, children, brothers and so on, as well as claimed victims in the literal meaning of the word. Key words: Free Territory of Trieste, communist party, Information Bureau, Vidali, BabiC, 1948 388 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 2 (1«) Vida ROŽAC DAROVEC POSLEDICE SPORA MED KP| !N PARTIJAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LETA 1940, 371-390 VIRI IN LITERATURA Viri ACKZKS, OK - Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Okrajni komite KPSTO Koper 1948, fasc. 80, zapisniki. ACKZKS, OŽK - Okrožni komite KPSTO Koper 1947/48, fasc. 109, zapisniki. NŠK, SHPZ - Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Odsek za zgodovino. Siovensko-hrvaška prosvetna zveza NŠK, SHPZ, Le assemblee - Le assemblee piu significative delfa SPZ - SHPZ - SHLP - SPZ. PAK, OO SIAU - Pokrajinski arhiv Koper, Okrožni odbor SIAU, zapisniki. Časopisi COM - II Comunista CT - II Corriere di Trieste DE - Delavska enotnost Delo Delo GT - II Giornaie di Trieste KOF - Koledar OP STO LAV - ll Lavoratore LK - Ljudski koledar NL - La Nostra iotta PD - Primorski dnevnik UO - Unita Operaia VL - La Voce Libera intervjuji Babič (1988). Intervju z Brankom Babičem dne 23. junija 1988 v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru. Caharija (1988). Intervju z Leopoldom Caharijo dne 7. junija 1988 na njegovem domu v Letoviški 2 v Kopru. Pirjevec (1988a). Intervju z Jožetom Pirjevcem dne 22. 6. 1988 v prostorih slavističnega oddelka Univerze v Trstu. Literatura Acta Histriae VI (1998). Prispevki z mednarodne konference Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znan-stveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper. Babič, B. (1982): Primorska ni klonila. Spomini na vojna leta. Koper, Založba Lipa, ZTT. Babič, B. (1985): Odmevi. Pripombe na italijansko zgodovinopisje o dogajanju v Julijski krajini med NOB in v povojnem obdobju. Trst, Založništvo tržaškega tiska (ZTT). Beltram, J. (1986): Pomlad v Istri. Istrsko okrožje cone B STO 1947-1952. Koper, Založba Lipa, ZTT. Colummi, C., Ferrari, L., Nassisi, G., Trani, G. (1980): 5toria di un esodo. Istria 1945-1956. Trst, Instituta regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friufi-Venezta Giulia. Colummi, C., Nassisi, G,, Ferrari, L., Trani, G. (1978): Roma e Trieste di fronte aile elezioni amministrative del 1949. Quafestoria. Boilettino dell'lstituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Ve-nezia-Giulia, 6, 3, 18-24. Čermelj, L. (1953): Slovenci u zoni A Slobodne teritorije Trsta. Beograd. De Castro, D. (1953): II problema di Trieste. Genesi e sviluppi délia questione Giuliana in relazione agSi av-venimenti internazionali 1943-1952. Bologna. De Castro, D. (1981): La questione di Trieste. L'azione politica e diplomatica italiana da! 1943 al 1954. Trst. Dedijer, V. (1969): Izgubljeni boj J. V. Stalina 19481951. Ljubljana. Duroselle, J.-B. (1966): Le conflit de Trieste 1943-1954. Bruxelles. Ferenc, T. (1988): Nacionalno vprašanje v odnosih med slovenskim in italijanskim gibanjem. V: Trst 1941-1947. Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe (zbornik). Koper, Založba Lipa, 175-182. Ferrari, L. (1988): Položaj Istre po vojni in eksodus. V: Trst 1941-1947. Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe (zbornik). Koper, Založba Lipa, 193-202. Gombač, B. (1993): Trst-Trieste. Dve imeni, ena identiteta, Ljubljaria-Trst, Narodni muzej. Tržaška založba. Gombač, M. (1998): Nova uprava Primorske 19451947. Acta Histriae VI. Koper, 127-139. Jeri, }. (1961): Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni: tri faze diplomatskega boja. Ljubljana, Cankarjeva založba. Maganja, N. (1980): Trieste 1945-1949. Nascita del movimento politicoautonomo sloveno. Trst. Maserati, E. (1966): L'occupazione jugoslava di Trieste (maggio-giugno 1945). Videm. Mikuž, M. (1975): Vprašanje Julijske krajine in Trsta 1947-1954. Ljubljana, Zgodovinski časopis 29. Monfalcon, F. (1985): Aspetti del neofascismo a Trieste nei dopoguerra (1945-1970). V: Storia e attualità di Trieste rielle riflessioni dei comunisti. Milan. Nečak, D.( 1983): Jugoslavija tn Trst, Nova Gorica, Primorska srečanja 37. Novak, B. C. (1973): Trieste 1941-1954. La Iotta politica, etnica e ideologioa. Chicago - Milan. Palfante, P. (1988): Koncepcija in stališča KPI o narodnem vprašanju med osvobodilno vojno. V: Trst 1941-1947. Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe (zbornik), Koper, Založba Lipa, 161174. Pirjevec, J. (1985): Tržaški vozel. O zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980. Trst, ZTT. 389 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Vida ROŽAC DAROVF.C: POSLEOICE SPORA MED KP) iN PARTIJAMI INFORMACIJSKEGA URADA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU LETA 19-18, 371-390 Pirjevec, }. (1987): Tito, Stafin in Zahod- Ljubljana, Delavska enotnost. Pirjevec, j. (1988): Slovenci v Trstu 1945-1947. V: Trsi 1941-1947. Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe (zbornik). Koper, Založba Lipa, 187192. Sema, P., Bibaio, C. (1980): Cronaca sindacaie Triestina 1943-1978. Trst. Šah, M. (1979): Ob dramatični 30-letnici: Kom in form in slovenstvo (okrogla miza). Draga 78. Trst, Društvo slovenskih izobražencev, 87-96. Tonel, C. (1983): il lungo distacco dal PC! (1945-1957): la liberazione, la contesa territoriaie, il Cominform, i! ritorno delHtalia a Trieste. V: Comunisti a Trieste. Lin'identitä dificile. Rim. Troha, N. (1998): Resolucija informbiroja in Svobodno tržaško ozemlje. Stališča projugoslovanske KPSTO v prvem letu po objavi. Prispevki za novejšo zgodovino, 38, 1-2. Ljubljana, inštitut za novejšo zgodovino, 111126 Troha, N. (1999): Komu Trst. Slovenci in Italijani med dvema državama. Ljubljana, Modrijan. Vidali, V. (1982): Ritorno aila citta senza pace. II 1948 a Trieste. Milan. Zwitter F. (1969): Primorsko vprašanje v luči zgodovinskih dejstev. Nova Gorica, Goriška srečanja 19. .390