Št. 97. V Gorici, v soboto due 7. deocmbra 1901. Letnik III. l/.liaja vsak torck in solioto v teilen oh j] ni'i [>i-i*11]iol11111* /.a iim'sIo Id" oL ;5. uri popoldin1 za dežclo. Ako padenata dneva praznik izido dan j>r«»j oh 6./v»'(5('r. Stain1 p<> pošli piejeman ali v üorici na doin pošiljan cHok'tno K K.. pollt'lno 4- K. in oetrllol.no 2 K. 1'rodaja so V fifirici v tohnkaniali Schwarz v Sols . tilicati in J i ¦ I - 1 ersitz, v Nunskih ulicali po 8 vin. uOillCA (Zjiitnuije izrianje.) I! red nist vo in unra\ ništvo se nahajaLa v «Narodni tiskarni», uliita Vctturini h. št. 9. Dopisc je nasloviti na urediiištvo, ojrJase in naročnino pa na upravništvo «Gorice». Oglasi se računijo po pelit- vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marusič). Tolilci TelBBosestniKi! V sredo ILL in. pride vrstii na Vas, da izvolite svoje zaslopnike v deželni /bor goriski. Pokažile se može, kalerim je ua srcu bio /no delovanje deželnih poslancev, ker le to je uspešno. Posneinajte izgled kiiiečkih volilcev na Tolminskein in v goriški okolici; vsaj imaLo ž iijiini enake težiive in bridkosli. Volite kandidate, za katere ste ye izrekli na volilnem shodu dne 11. no vein- bra v Gorici, katere Vain priporoča ludi naše politično drušlvo „Sloga". Ti so: Anton Jakončič, veleposcstuik in zasebni urariuik v (iorici, Anton Klančič, velepoNCNtiiik in zupaii v Podgori, dr. Josip vitez Tonkli, udvetuik v Goriri. Ti so možje, kaleri so sprejeli ponujeno jim kanuidaturo, in ni res, da bi jo bil kdo iznied njih odklo- nil. Ako 1)0 vitez Tonkli voljen v trgib, pride v veieposestvu na nje- govo niesto kot kandidat g. Leopold liolko, kar se vulilcem pravočaisno naznani. Volilci veleposestniki! Odloče- vati Vain je o lem, kakšen naj bo prihodnji deželni zbor goriški. ()d- ločite se za „Slogo", ker stem utr- dite slogo mod poslanci in daste svojim zastopnikum niocno oporo pri njihovih nastopih v deželnem zboru. Torej pogumno na volisče za „Slogo" in slogo, ker ta je naj- bolj potrebna volilcein in poslan- cem. Brez složnega dela se nič do- brega ne doseže! Volilci! Odgovornost Vas čaka velika; odločite se na dobro stran, da bodete lakko odgovarjali Bogn in svoji vesti! Po volitvah v kmečkih občinah. Končane so volitve v kmečkih ob- činah, konec je neznosne volilne borbe, — na laž postavljoneso „Sočine" trditve, da „narodno-napredna" stranka zmaga na eeli črti ter da bode vseh 10 poslan- cev od „napredne" klike sedelo v bo- dočem deželnem zboru. In danes vsakdo lahko spozna, koliko so sploli vredne „Sočine" baharije. Klavžar ne bo izvoljen, prof. Berbue in župnik Grča no prideta v deželni zbor in dr. Gregorčič je bil zadnjikrat deželni poslanec na Goriškem. Vse to in 3e več je „Soča" kvasila s tako predrzno samozavesljo, da bi svet moral rnisliti: tako je in nič drugaee, kakor se pridušajo „naprednjaški" „žur- nalisti'. Ali iziil volitev je pokazal. da je tern ljudem rnisliti etio, govoriti in vedeti pa drugo. Na.se zavedno ljudstvo na Go- riškern in Tolminskem je dalo zapeljiv- cem razumeti, da so zaman vsi poskusi zavesti je s prave poti, in ukleniti v ja- rem židovskega liberalizmain odtrgati je od svojih pravih prijateljev, o katerih inia sto in sto dokazov, da delajo v nJ°gov gmotni in duševni blagor ; — da, naše ljudstvo je pokazalo, da se ne da premaknili od svojega prepričanja niti z najostudnejšimi napadi na osebno cast njegovih prijateljev, marveč da z zani- čevanjfun odklanja zlodejske poskus<», od- trgati mu od srca dobrotnike, paje pah- niti v pogubni objem koristolovcev. To je pokazalo naše ljudstvo na Goriškem in Tolminskem, zato slava mu! Ali žal ne tako na Krasu! Naže kraško ljudstvo je deloma žal pokazalo, da je pristopno rnamljivim vabatn „naprednja- kov", kajti pustilo se je zavesti od za- nesljive stare poti in storilo korak. ka- terega bode golovo še obžalovalo. Naše dodro kraško ljudstvo se je odpovedalo svojemu dobrotuiku, svojeniu pravemu očetu dr. Abramu, kateri je izkazal KraSevcetn že toliko dobrega — in slo je volit človeka, ki ne le da je tu še le od včeraj, da mu ni prav nič znano naše ljudsvo na Krasu in njegove razmere ter da kot tak ne more absolutno nič pravega storiti v njegovo korist, rnarvec ki v zmožnostih sploh daleč, daleč zaostaja za dr. Abramom. Ua je nase kražko ljudstvo storilo ta korak, da je svojega domačina in izkušenega vo- ditelja izigralo pioti neveščemu tujcu, to je pravo in pravcato izdajstvo svoje stvari, za katero pa seveda ne moremo povse kriviti Kra^evcev samib. — Kajti nanje je uplival vns tisti nesramni na- predni aparat, ki je rnej trdnim ljud- stvoin na Goriškem tako sramotno po- gorel, nanje je uplival terorizem v naj- sramotneji obliki, terorizem denarja. žu- ganja in obljub. Ako bodo naši Krai5evci o b ž a 1 o- vali svoj korak, ker niso ž njirn pri- pomogli k zaželjeni s 1 ogi v naši deželi, krivi bodo tega v prvi vrsti njihovi za- peljivci, oni sami pa le v toliko, ker so se izneverili svojemu s r c u, svoji Iju- bezni do najboljžega svojega dobrotnika. Ako pa smo se varali v naäem dobrem kra.škem ljudstvu, pa smemo biti zadovoljni, da je ostalo zvesto svoji za- stavi nase ljudstvo na Goriškem in v nasih gorab, kateremu klicemo: prav si delalo, dobro ljudstvo, tvoj dobri genij te äe ni zapuslil, ostalo si zvesto pravemu slovenskemu geslu: vse za vero, dorn ce- sarja! Tebi nima danes vest ničesar oči- tati, ker slorilo si svojo dolž n o s t. Sličice iz naše volilne dobe. „Soča" vedno trdi, da je vlada na- klonjena „Slogi". Zato svojo trditev pa nikdar ni navedla resničnib dokazov. Danes pa bocemo mi navesti de- janske, oeitne, priznane dokaze, da c. k. vlada — ce je že komu naklonjena — je naklonjena „napredni stranki'*. Evo vam javnib dokazov. Postava določa, da na voližču za volitev volilnih mož sme biti navzoča le volilna komisija in volilci. Kakö se je pa godilo v tern oziru zadnji čas pri ravno dovršenih prvotnih volit- vah V Gospod dr. Tuma je prižel v volilni prostor v Šempas, v Sv. Križ — v Brdih in drugod. Vprasamo: Komu je bil na- klonjen c. k. volilni komisar pri imeno- vanih volitvab, ali stranki „Sloge" ali stranki dr. Turne? „Slogai5ia so se pri- toževali nad navzočnostjo nevolilca in nepoklicanega agitatorja in voditelja „na- predne stranke", pa jib je-ii vlada zago- varjala ? Ali je zagovarjala dr. Tumo ? „Slogaši" so bill postavno opravičeni za- htevati, da se dr. Tuma odstrani iz volilne sobe. pa vlada jih ni podpirala. Dr. Tuma ui bil opravičen navzoö biti v volilni sobi, proti njegovi navzočnosti v volilni sobi se je protestiralo, pa c. k. volilni komisar je na vsak protest molčal, ter zagovarjal navzočnost njegovo rekoč: Prosil me je, dovolil sem mu. Znano nain je, da v Šempasu je župnik Groa odločno zahteval, da naj se nevolilce odstrani iz volilne sobe — ali c. k. volilni komisar je odgovoril, da naprošen od dr. Tuine mu je dovolil navzočemu biti, in ga spu- stil celo pred seboj prvega ustopiti. Žup- nik Grča je opozoril c. k, volilnega ko- misarja na to, da dr. Tuma je predsednik denarnih zavodov, katerim so nmogi tam- kajšni volilci dolžni, da on torej že se svojo navzočnostjo mogočno upliva na volitev. G. kr. vladni komisar ni zagovarjal opravičeno zahtevo g. župnika, marveč zagovarjal je dr. Tumo, da kot deželni poslanec pač sine biti navzoč pri volitvah. Gospod župnik je opomnil, da še le izbi- raino volilce za izvolitev dež. poslancev in v tern času n i m a m o dež. poslancev in torej dr. Tuma ni kot dež. poslanec navzočampak le kot agitator svoje stranko. Komu torej je c. kr. vladni komisar kazal naklonjenost ? Ali b i v š e ni u poslancu dr. Tumi predsedniku „napredne" ali Grci kot zastopniku „Sloge" V Pač vsak razsoden človek spozna, da c. kr. vkda ni bila naklonjena in ni delala za „Slogo", pač paje kazalanaklonjenost „napredni", ker je zagovarjala nepostavno navzočnost predsednika in voditelja „napredne". Ka- kor v Šempasu, približno enaki slučaji so se godili v Križu, v Brdih in v dolenji Vipavski dolini; namree povsod, kjerkoli je dr. Tuma osebno interveniral pri vo- litvah. „Soca" rada sumniči „Slogo", da jo c. k. vlada podpira, da jej je naklo- njena, da jo zagovarja. Dejanj za taka sumničenja pa „Soca" ni navedla, mi pa smo navedli jasna dejanja in dogodbe, ki svedočijo, da c. kr. vlada je zagovar- jala dr. Tumovo osebno usiljenost, ter njegovo uplivanje na volilce Vsaj povsod je on dajal svojim agentom navodila in povelja, kakö imajo delovati in uplivati na volilce z obljubami, z obeti in žuga- njem. V njegovi navzočnosti so njegovi pla^ani agitatorji n. pr. v Šempasu od volišča odvedli volilca Janeza Pelicona in Jožefa Krašana. Enake dogodbe so znane iz Kojskega, iz Sv. Križa, iz Šmarij in drugod. Dobro je znano, kaj je počenjal Vuga v Vel. Žabljah, kaj Kavs v Šmarjah, kaj Urbančic" v Črničah, kaj Urbančič v LISTEK. V spomin r. Andr. Kragelju. (Jovoril E. Klavžar pri pogrebu na pokopaliSÖu sv. Alavra na Mostu. Potrtih src smo se zbrali tu na po- sveceiH'in kraju miru in sprave, da izro- j čimo materi zemlji in varstvu sv. Mavra posvetne ostanke moža, kterega ste vi pošteni Modrejčani in Mostarji in smo mi njegovi prijatelji s ponosorn in lju- beznijo iinenovali svojega. Da, n a 3 je bil ranjki Andrej, n a ä ; vsi smo ga sposUovali in ljubili, ker je bil nažej;a sio5tovanja in naže ljubezni v polni meri vreden. Dičile so ga biserue lastnosti: Svoje krščan«ko čutje in bitje razodeval je v uzornem družinskem življenju, v srčni ljubezni in hvaležnosti do roditeljev, v svojein iskrenem rodoljubju in domo- ljubju, v prijateljski zvestobi in v posebni dobrohotnosti do učeče se mladine. Skro- men v svoji zunanjosti, hranil je v svoji bistri glavi skrbno nabrane zaklade uče- nosti. Dasi v polni zavesti svoje veljave, ni zabil nikdar, a še manj se sramoval, da je sin kmečkih slarižev. Nasprotno; vleklo ga je vedno domov in nikjer se ni bolje počutil, nego rned svojimi sorod- niki in sosedi. Storil je tudi vse za dom, kar in kolikor je mogel storiti, in z Iju- beznijo je vračal ljubezen in z otroško hvaležnostjo skrb svojim slarišcm. Kanjki ! Andrej je bil kremenit značaj, v svojej odkritosrčnosti nosil je srce na jeziku, bil je uzor-poštenjak, kakoräni so redko nasejani rned narni. + V prijaznih Modrejcah nad žubo- rečim potočičem rodil se je pokojnik v pošLeni kmečki hiši, in tain pod skrbnim varstvom svojih starižev je preživel otro- žka leta. Krr je kazal že v ljudski soli posebno nadarjenost, poslali so ga v višo izobrazbo v Gorico, kjer je — vedno odlicen dijak — dovršil latinske sole. Kolikor mu niso pomagali od doma, po- magal si je v visih razredih sam s po- učevanjcm, in ko je srecno dospel na ono osodepolno razpotje, na klerem je mladenicu odločiti se za prihodnji poklic, izbral si je modroslovje in z malo pod- poro od doma napotil se je pogunino na dunajsko vsoučilišče. Tarn se jo marljivo in z Ijubeznijo posvetil jezikoma starih Himljanov in Grkov in pa svoji ljubi ma- terinščini. V težavah boreč se včasih z vsemi stiskaini, ki jih provzroča pomanj- kanje gmotnih sredstev, je studiral in po o letih je zrnagovito končal svoje žtudije ter nastopil svojo prvo službo kot suplent na ljubljanskem gimnaziji. Od tarn io ga premestili kot stalnega učitelja v mrzlo Kočevje in slednjič se mu je posrečilo, Ja se je mogel vrniti, kamor ga je vleklo srce, med nas v Gorico, kjer je kot od- licen profesv)r služboval do konca svojih dni. — A kakor smo ga poxnali cvrstega in čilega v viših gimnazijskih razredih tor ga videli mladeniča žarečih oči nastopati govornikain deklamatorja, soditi jevendar, da je že takrat nosil prirojeni kal bolezni v sebi, ki se je potern, pospesevan po trudapolnih študijah in vseh onih težavah, skozi ktere se mora preriti nepremožen student, predno pride do poätenega kruha — razvil v stalno bolezen v dihalih, ktera 9e je polagoma, a z neizprosno ustraj- nostjo pomikala nizdoli do pljuč, se teh polotila in slednjič polomila moža, ko je dozorel do najlepše možke dobe, ko bi bil mogel največ delati in koristiti sebi, svojim in domovini. Previden s tolažili svete vere zdihnil je dne 1. t. m. svojo blago dušo v naro- čje Gospodovo. A umirajoč hotel je še zapustiti svoji rojstni občini lep dokaz svoje ljubezni. Izrazil je željo, ki se mu zdaj izpolnuje, da hoče počivati v domači zemlji, — med svojimi. ¦ * * Potrti stojimo tu okoli groba, ki se je odprl, da vzprejme njegove zemske ostanke in se ponižno klanjamo sklepu božje previdnosti. — On nas je zapustil, ki smo ga spoštovali in ljubili, a njegov spomin ostane trajno med nami. Za nje- govo izgubu tolaži nas zavest, da uživu zdaj bogato odškodbo za vse muke in težave, ki jih je moral prestajati v živ- ljenju, jači nas nada, da se gotovo zopet vidimo nad zvezdami v oblicju Gospo- dovem. — Prijatelj! Ti si urnrl, a seme, ktoro si sejal v življenju, dejanja, ki jih jero- dila tvoja ljubezen, niso umrla, ne umro. Zato ti ostane zvesta naša ljubezen tudi on^tran groba. Z Bogom! Sernpasu, kateri se jo po navodilu dr. Tume izredno prizadeval pritirati na vo- lišče neutralnega kolega v Osoku, — vprasamo: So gg c. kr. volilni kotnisarji storili kaj proti taki agitaciji agitatorjev dr. Turne? Kogä je toroj c. kr. vlada pod- pirala, komu jo kazala uaklonjenosl? Kdor ima odprte oei, kdor ima jasen pogled, pač lahko sodi in spozna, da v sedanji \olilni borbi jo c. kr. vlada kazala lepše lice „napredni" nego „Slogini" stranki. — Ugankc iz nciiiskc de/'olc. 1. Kdo i:na „korajžo"? „Li be nil ni" keintet c J'oiihrdtt. — Dno 10. nov. t. 1. počil je glas, da ho imol Stržiški gospod volilni shod v Podbrdu. Nikako cmlo torej, ako so se vže pi'od desolo inaso hrusLili in ustili na Podbrski posti nokaleri tamošnji naprodni volikani j tako-!o: „Le naj pride Str/Jski gospod v : Podhrdo! Pokazali inn bodemo vže. — Ali misli, da ho govoril tukaj tako, kakor v Slr/iščih ? !" — In res! Vpliv toh gro- ženj jo segal jako dalou. — Po zjulranji službi bozji odpravi so uhogi Stržiški „nunc11 preko Kala in Trtnika v Podhrdo. Navadno so ruu nogo lahko; a onega dno hilo mil jo, kakor hi mu hil kdo par \ kvint.ilov svinca nallačil vanjo. — Ko pa prisopiha vrli Trtniškega hrda, začne mu — oj groza! —• ne sanio srce ulripali, ampak jainejo so mu Lresti ludi —- hlače. | V'es zbegan postoji in premiiljuje: ,,Kaj torej zdaj ? — Naprej no smoni, nazaj ne grem! — Toda, beseda dana voz velja. Janoz naproj! Kdo ti pa more kaj ?!i4 — In sol jo Janoz srčno v Podhrdo, sol skozi Pudhrdo v župnišče, šol iz župnišča k popoldanski službi božji, šel od tain srodi moj ljudstvoni v zhorovalno soho k Šterigarju, in kaj jo videl na celej toj poli ? Mirtio Bosno. — — - Oh, kam sLo izginili „naprodni1' raki!!! 2. Kdo se boji luei? yLiberalna" petoficu o Podbftlu. — K oinenjonomu volilnernu shodu bili so po- vabljeni vsi volilei iz'Podbrsle obcii/e, mej temi tudi c. kr. pošlar in ucitelj Kokolo. -- A, kdo je bil prvi, ki ga ni. ! hilo k shodu? — Bila sta : e. kr. postar in učitelj, ki imatavedno polna usla proti larjem, — seveda samo za hrhtom. In zakaj ju ni bilo k shodu? — ßala sta se najpreje resnico, kor sLa čula o njoj, da — oci kolje; morala sta potem pa tudi zadrževati kinoto iz Porezua, da ne hi jim, ako hi se vdeležili shoda, lesnioa odprla očij „liberalcern*' v škodo. — Prav ginljivo bilo je vidoti ueitelja Kokola, kako je koketno spremljal posamezne kincte mimo ,.kužne" hiše, v katori je vže t o 1 i k r a t „p r o k 1 . .. Stržiški far razlagil možem farške laži in kvanle". — 3. Kdo uči krivo vero? Stfliški yusjjixl. — „Poproj je hi la kriva vera samo v Stržiščih", tako ugib- Ijejo liberalni vedoži, kozelniki in zvez- darji v Podbrdu, „sedaj jo je zanesol . Stržiški gospod še v Podbrdo;(. — Kaj neki misli la StržiSki Janoz Luter? -- In preeaslili knczonadskolijski ordiuarijat gloda niolče toga krivoverskcga nrisijo- narja? l\e strga mu z ramon n a pete ,.bisage". no vzamo mu .,komande;t ? — — Oh, ta Janoz Lutor. la Lutor! — Kaj pa iK;i in kaj taji? — Uei, da ru- jojo narodno-napredni poganjači proti ,,vori, d o in u in Avstriji'1; taji pa n e d o 1 /, n os t islih — židovskih poganjaeev. — In radi toga jo rokla in zapoeatila liboralna sinoda v Podbrdu: „Janoz Lutor bodi izobeen!!!"' Amen. 4. Kam so skrili „liberalci" v Baški dolini svoje kremplje? I' „k)nel*ki kožult", kef teto* jiin jtfett „Inn/a zinta". — Sramujojo in bojo se naniroc so irnena „liberaler'; zato so pa „nalarbali" tudi hlapea Petrcka, da oui so „kmetska s trank a'', no pa „lil>e- ralna". - Kadarkoli toroj k:lo Peteroka povprasa: „Kdo jo zmagal na Grahovem?" dohi vsoloj uradno zapovedani odgovor: „K m o t s k a sir a n k a". 5. Katera stranka je v Podbrdu najmanjša? KnteUka xtninkd, kvf je peljitln k rolih'i na (1fahorein xa///<> „pet ktnetor''. — Dr. Tunia so je pronaglil, ko j(» ohupno zaklical: ,.Knu'lii ni voč pomoči!" Osra- motila in razveljavila bo la njogov vsklik še to dni naAa vrla „kmotska stranka"', ki n amcrava vstanoviti „kinotsko il rli- st v o h i c i k I i s 1 o v' v Poreznu. — Na coin vsomu Umiiu nonadnenui gihanju slo'i ..kmot vsoh kmotov", hotolijo Oskar v 'rolminu. Živio Oskar! — 6. Katera občina bo odsloj najnesreč- nejša v srečni Baški dolini? Str:isk«. — Zakaj ? -— Dosloj j(^ dohivala iz Tolmina kruha, oilsloj bo dohivala — k 1 o 1" u t e. Zoh za zob dajal ho odsloj kinetom „kmot" Oskar. — „Co groste volit z županon» ali čo osla- noto doma1' ohotal j«i v sluzbi osivoli lisjak, lajnik in agent proti ognjii, Purgar, „dohite 1Ü0 ali 200 kron cestno podpore. Co hosto pa „nunca" poslušali, ne dohito nic ali pa komaj kakih 2o kron. Kaj vo- rujote vso „nnncom"? — ,.Pel lot no dohito krajcarja v Slržižče". zakokodakal jo v svoti jozi ooka župan na dan volitve, in bridka izkušnja nas uči, da bo to res. — To je torej trojno Stržisko gorjo: Iz Tolmina klofute (smo jih vajeni); iz Grahovega 2 5 kron (da hi hi In le res!); — i n p e t I o t n o b o n o g a k r a j ca rj a (stara navada). i „Mili Bozo, dohro hiti nece...!'' D o p i s i. Od Sv. Lucijc na Mostu dnti 3. nov. (Izv. dop.) — Pogreb ranjkega pro- les orj a Androja Kragelja je bil jako voličaston, kakor le more biti na knietih. Okoli 4. uro popoludno jo dospel mrtvaški voz na Most v spremstvu pat. Severina, 10 dijakov s pevovodjern Komelom in sostro, ki j(j živola ž njim. Na tržišču čakali so vsi Modrejčani v jiraznični ohlcki in ninogo ljudstva iz vsoh hli/,- njih vasi. Gosji. okrajni glavar in vcč gospode jo prislo iz Tolmina, da so iz- kazali zadnjo cast ranjkeinn. Cerkveno oj>ravilo so opravljali 3 duhovniki : do- maci župnik, kurat idrijski in vikarlom- ski. — Na trgu so zapeli dornaci pevci „Jamicn tiha", v cerkvi pa jo zapol dijaški zbor ,.BIagor mu, ki so spocijo". Potem se je dolgi sprevod pomikal proti poko- pališču sv. Mavra na prijaznem hoimcu nad Sv. Lucijo. Tain je po koncanem hlagoslavljanju in ko so krsto spustili v odprto jamo — sam vidno uinjen — govo- ril g. K. Klavžar (kaLori govor priobcu- jomo danes na drugem niestu. Op. nr ). Govor je segel prisotnim glohoko v srce, vse j(4 ihlolo in si oci brisalo po poko- pališu. — Na to jo še dijaški zbor zapel „Nad zvezdami" — in poslovili smo so od nopozabnega prijalolja. Domači zhor in dijaški, oha sta zares prav lepo [tola tor močno povzdig- nila tu/jio shmiosl. I/. Vcl. ZalM-lj. — Nas učitolj Vuga res zasluži odlikovanje. Kor se pa nohon „ujogovih" no oglasi, hocom pa jaz ocenili njogove vrline po zaslugi. Had hi pa So proj znal, zakaj se je gosp. ucitolj Vug.i toliko pologoval za edinost ler iok(d. da dokler ni edinosti, se na no- bono stran no poda. Kaj ne da? — Krasno hosed«;! Vprašam pa g. Vugo: je li hilo rosnično Vase govorjenjo? Joli sle doloval za edinost v nasi ohcini? Mar sle deloval za edinost, ko sto, ud narodno-naprednih voditeljev pred vo- I'tvijo poslane poslanice po ohčini ia/>- nasal? Ali sle doloval za edinosl, ko sto agitiral za narodno-napredno stranko? Kaj no da : Vi hi rad imel edinost, toda |io svojorn leeeplu? Za sestavo te edi- nost i hi se pa moralo izvoliti g. učitelja Vuga, in polem nikdo nic ugovarjali! Kaj in; du: to hi biio v cast g. \rugi ! Toda kakor so vidi, sto zaslonj dolal re- cept, po katerern hi spravil edinosl v našo obcino. Ti presneti neubogljivi „nazadnjaki" nočejo o Va^ern receptu za edinost nič znati. Verjcmile mi, da toh trmastih nepridipravov no spreohr- nete, ako si vrat in glavu vlomilo. Sodaj inislim, da slo proprican, da se Veliko- Žaheljci ne dajo v toj reči zdraviti po j Vašem receptu. j Drugiö ste rokel: „jaz moram z obcma slraukama onako držati, od oboh strank imam otroko v šoli, zatoraj mo- ram z vso mi fiiiak bili. Da! Temu i mora vsak prilrditi. Vprašam Vas pa: ! ali ste ravnal tako? Ali se ne sramujele sedaj svojega govorjenja? Ali niste takrat igral ulogo hinavca, ki drugacci misli, drugače govori? Ali je to značaj učilolja? Mar se to pravi, z vsemi enak hiti, ako se z onimi poteguje, in proti misljenju drugih ravna? Ali nislo Vi ravno eden islih? Ali je bila za vse enaka Vaša agi- tacija pri volitvah volilnih mož? Nikdo ni tako slop, da hi zamogol temu pritr- diti. — Vsako drovo se po njega sadu pozna; ravno tako se pozna človek po njega dolih... Tretjič sto rekel: „pri onih (t. j. pri „Sloginih") so tatovi. „Da ste tisti dan zvočor tako govoril. ne morete tajiti, ker dobro' vestc kje... To se tudi prav lahko s pričami dokaže. Prosim Vas, da hitio sporočite imona tatov-volilcov ! Jako Vam bom hvaležon, ako imena teh tatov na dan spravito, kajti potem bo precej druga volilev. Za nas bi pa bilo dobro, ako bi znali o njih, da hi jih potorn bolj na sloilu imoli. Kdo zna, koliko tatvin je Vam znanih, o katerih pa mi prav nič ne vemo. Zatorej žolimo, da bi ta reč jjrišla na dan in v preiskavo. I/ Tom;u*cvice na Krasu. — Sprejmi draga „Gorica" ludi iz naše vasi malo porocilce o volitvah volilnih mož. V soboto pred volitvijo smo so se^li pri našein podžupanu (Jiiku. da so kaj pogo- vorimo. A ta se je nekako „naprodno" držal, konočno pa jo le dal bosedo, da ho volil, kakor ho volila večina, — a la „Skandal" ni držal besedo: volil je, kakor jo volila — manjSina. Obljubil je svojim pristaSom ohilo piti, ako bo na- prodna zmaga. Ali ko je v pondeljek prisel z volišča, je napregol in se odpoljal v Tupelče. Tisli pa, ki so njega volili, so doma — sline cedili. Na^ podžupan ima ludi krčmo. Letos pohira občinski däc občina sama. Ko pa. je nokoga dno ob- činskemu donarničarju zmanjkalo donarja je S«M k dacarju, da hi mu kaj dal. Ta pa je nioža dehelo pogledal in mu rokel: ali ne voste, da zdaj ohčina sama pobira obcinski dac? In na to se .je pedal občinski blagajničar k podžu- panu, da bi od njega kaj dohil, kar je hilo uahranoga za občinski dac. Toda ludi podžupan je inoža dehelo pogledal in mu rek(il: jaz in^ vom nič o tem, jaz plaOujeni dac dacarju — in občinski hlugajnic-ar je Sol svojo pot. — Zdaj pa cujomo, da se je podžupan sam izrazil ! proli noki osobi, da je lotos potočil 70/// vina, a ludi osmice so potoc'ile okoli 15 hi in tudi Potelin je skozi celo leto nekaj potočil. Kadovedni smo, koliko bo prinesel ohčini ta občinski dac. Politični preg^led. I Slovonsko vseučllišču v poslanskl zbornlci. Due 2. t. ni. hi bil imel priti v razgovor nujni prodlog glede slovenskega vseučili.^ča. Vlada pa je hotela porabiti to priliko, da razpusti državni zbor. Na dnevnem redu poslanske zbornice je kol | prva točka razprava o kmetijskih za- d'.ugah, katera točka se že deset let vleče po zhornici, ne da bi se bila re- sila. Ker bi s tem, ako zhornica zahlova, da nujni prodlog glede vsoučiližca pride brez prvega čitanja v Aolski odsok in se ohravnava o njein pred prvo točko diK.-v- nega reda, bila vladi dana prilika za razpust drž. zhora, so slovenski poslanci storili sklop, da umaknejo nujni predlog glede vseučili^ča pred prvo točko dnevnega reda, ako pred razpravo Bil je svetnik! (Odlomki.) hpanski: V. L. Coloma. (Ualje.) Lorenzu se izvije iz prsij eden onih vzdihov, ki napolnjujejo grlo z britko- stjo. Na lo raztrga te papirje ter jih vrže v okrasen koš, ki je slal polog mize. Na to jame čitati listine, zaprte v oboh omarah. Bili so večinoma dolžni in zastavni listi, pa kupčijske pogodbe o raznih nepremičninah. V kotu je dobil Jistine o tožbi, katero so vedli z njegovim odetorn najbližji sorodniki onega strica miljonarja, ki je bil postavil D. Uenita za splosnoga dediča. Lorenzo se spomni, da jo sližal v otročjih letih govoriti o toj tožbi; pa tudi to, da je bila prisla v si- romaÄtvo nasprotna tožna stranka, vdova se štirimi otroki, ko je bila razsojena pravda na. korist njegovemu očetu D. Benitu. Zdaj, ko je imel v roki usodne listine, prijela ga je radovednost, in jel je pregledavati obširni zapisnik. Naposled dobi v nekein oddaljenem zavoju tudi izvirnik oporok(^ strica, milijonarja D. Kajetana Moralosa. Kavno prav! Ta li- stina je mogla zelo zlajsati ono d(;lo sč zapisnikom (invenlarjom); kajti tarn je bila napisana s pristavljeno ceno večina imetja D. Bonila. Lorenzo začne pozoruo brati; in zazn«unoval jo sproti kar se mu je ždelo bolj važno. Dan se je nagihal že k večeru in hilo je toliko bolj temačno radi težkih zagrinjal iz zelenega ripsa, ki so na pol zakrivala okna. Tedaj pristopi Lorenzo k oknu, ki je hilo ohrnjono na obžiren vrt, in tu je nadaljeval svoje delo. Aii jel ga je motiti neki poseben prizor, ki so je ponujal na vrtu. Muhasti Sancho je bil prisel na vrt so svojima otokoma. Sabo je bil pri- nesel tudi mačka, ljubljenca Lolite, in napravil mu je onde copale iz orohovih luščin. Ali jo bilo to smoha, ko je slopal macek v teh novih copalah! Otroka hi bila kar počila smelia, ko sta se lovila z mačkom pod Sanchovim oknom. Lorenzo se je nasmejal tedaj v prvo po očetovi simii. Bal se je pa, da pokazi veselje otrokoma, če ga slučajno zapazita pri oknu. Toroj dvigne ono lislino mod ohličje in steklonko. Prišel je bil do po- slednjega lista oporoko. A tu, kaj za- gleda? Na papirju je hilpodpis zapustnika Kajetana Moralosa, in pod njim datum 4. 1840. Lorenzo pogloda mohansko lo imo napisano z močnimi črtami — kakor pižojo ljudjo, navajoni peresa. Ali tu, kaj pa to? Pod podpisom so hili videli obrisi znamke z imonom tvornicarja in datum, kedaj je bil papir izdelan, namreč letnica — 1850... Iz prva Lorenzo niti oj)azil ni tega groznega naspioLja, ki je bil v teh dveh letnicah. Ali mahoma se mu posvoti v glavi: oporoka iz I. 1S46' na papirju, napravljenein šele lota 1850!! Počilo mu je pred očmi; videl je razrešeno uganko. Umol je, da oporoka ni bila prava, in da je hilo navskrižje teh letnic oni ka- velj, ki ga dopusti hožja Previdnost pri zlocinu. Videl je, da je hil njegov oce pacilec oporoke — hudodelec! In zdaj mu jo hilo jasno: kaj je pomenil oni bo- lostni vzklik pri umiranju, združen so sinovim imonom. To je bilo priznanje zloč-ina, zapoziK!lo kesanje, — dedščina srainota, ki mu jo jc; zapu^čal*). Ta udarec je bil grozon. V prsih se mu je vzhudil cut, ki je obvladal vse druge — cut ilivjega sovraštva in togote do la«lne matere, „preljuheznivo" »o- proge, ki je vrgla starca v vocno poguho, kor mu je zabranila izpovedati se, ko je to sam žolol, da bi popravil krivico. In uprav zdaj ga jo moralo to zadoti, ko se mu je bila zopet oglasila vera v pr- sih — oh očetovem mrtvaäkem odru. ¦) Tuk slučaj je /godovinski; samo da Lain ni slo za oporoko. nego za drugo listino. Mokaleri zgodoviimrji liripovodiijtijo ludi, da se je vsled podobni: mtpazljivosti — odkrila po- paČ(Miosl dopisa, ki so ga pripisovali ininistru Kaila 111., nekeinu vlaCkc'iuu jezuilu. J'ij VI., ki jo bil takrat, še 1« navadni prelal, je baj6 poznal to sleparstvo, kakor pižejo oni zgodovinarji. — Podoben sluöivj se j«; pojavil tudi v pravdi M. Wilsonu, ^eta predseduiku i'rancos. republike. Mr. Grevy-ja. Opaz. pisateljeva). (Dalje pride.) o tern predlogu ne pride noben drug nujui predlog na vrsto. To pa jo spra- vilo vlado v zadrego in izposlovalu jo pri Jevici, da jo ista predložila nujni predlog, naj so proračunski provizorij žo v prveni čitanju vzame v razpravo. S lorn bi bil zapostavljon pogoj slovenskih poslancv, prediog gledo vseueilisca bi priSel takoj v razpravo, in dnevni red bi bil zopet odložen na nedoločVni eas. To nakano pa so slovonski poslanci pre- prečili s torn, da so dali prednost nuj- nornu predlogu glode oračunu in vladi vzeli priliko, da rmpusti državni zbor. V bipu pa, ko so zapisnikarji čitali razne predloge in jo zbornica bila raztreSena, porabil jo priliko slov. posl. Merks tor vJožil prosnjo oki§ajnegu zaslopa celjskega za vseuciliSče, tor predlagal, naj so pro- Snja nalisno v zapisniku to so jo tor se broz razpravo izroči Solskemu odsoku. Predsodnik je dal predlog na glasovanjo, ki jo bil v Sunni, ki je vlaclal v zbornici, tudi sprojot. Kor pa vlada in levica no dovolila, da j ride razprava o kmečkih zadrugah na dnovni rod prod pruracunom, prišol je na dnovni rod včorajšnje sejo niijni prod log glodo slovenskega vseučilišča. Poslanska zbornica je včoraj raz- pravljala o nujnoslnorn prodlogu sloven- skegü vseuciliSča, ki je bil pa odklonjen. Glasovali so zanj vsi slovanski zastopniki. Srblja in Bolgarija. Moj Srbijo in Bolgarijo so vrSe iK'ka pogajanja, ki kažejo na to, da so hoceta ti dve slovanski državi na Bai- kanu zopot sprijazniti mod soboj. Dakaz tomu pride nekaj srbskib državnikov v bolgarsko sobranje in nasprotno nokaj bolgarskib v srbsko skupsčino. Tako po- bratimstvo Slovanov seveda ni ljubo sovražnikom istih, Nomcotn in Madjarom. Vojna v južnl Afrlkl. Vse vesti, kakor da so Buri za mir pod pogoji, ki bi ne jamčili popolno svo- bode obob burskih republik, /avrača dr. Leyds burski poslanik v Bruselju kot noo- snovane Dr. Leyds pravi, da Burom ni treba prositi rniru, ker labko vzlrajajo z vojno dozadnjega. Angležem paje mnogo na tem ležeče, da bi bilo vojne čim prej konec, kajli tako Nemčiji kakor i Rusiji in Franciji je ljubo, ako so moč Anglijo ukončava v daljnji Atriki, kor potem no bode mogla misliti na vojne operacijü proti večjim državam. Pod takimi razme- rami je popolnoma umevno, da vztrajajo Buri, ker Angloži bodo prisiljeni proj ko prej skleniti za Bure časten mir. Domače in razne novice. Izid volitev v knieekili olninab je sledeč: V lolrninskem okraju sta izvoljena dr. Anton G r e g o r č i e in Ernest K 1 a v ž a r z 40 glasovi proti 26. VgoriSkem okraju sta izvoljona prof. Ivan Berbuč in župnik BlazijGrča z 81 glasovi proti 41. V sežanskem okraju sta izvoljona kot kaud. nar. napr. stranko Štrekelj in dr. Treo. „Sloga" je tedaj zmagala v toimin- skein in goriSkem okraju. Zavodnim možern, ki se niso dali omajati, ki so trdno stali za svoto na- rodno stvar, kličemo : Slav a! SJava! Slav a! Odlikovaiije. — Nj. Velič. cesar jo podelil slavnemu slovonskemu posniku in pisatelju prof. Jos. S t r i t a r j u vitežki križec Fran Josipovoga reda. Za „Šolski Dom" so plaeali pred- sedništvu : Čitalnica v Sežani 20; na dan po sv. Tereziji 6 K ; dr. Anton Gregor- ciö narnesto venca na krsto profesorju Andreju Krageljnu 10 K ; pesnik Simon Gregorcic namesto venca na grob prija- telju Andreju Krageljnu 10 K; Ivan Šorli v Pazinu v spoinin svojemu dragomu prijatelju in soSolcu prof. Andreju Kra- geljnu names to venca na njegov prorani grob 10 K. — NaSernu upravništvu jo došlo : „Robarjev Janez" 20 K; Ivan Kojec, kurat v Biljab 20 K; Gosp. F. Hrnelak darujo mesto venca na grob pok. prof. Kragelja 10 K; neki prijatolj pok. A. Kragelja mesto venca 5 K; „Franjo" daruje v spomin pok. Andreju, dobrotniku in oceta naSih vrlih dijakov 20 K; pri- jatclj pokojnega prof. A. Kragelja na- inesto venca 50 K. Srčna bvala ! Zn bo/i^nico revnim otrokorn v „Šolskem Domu" so dr.rovali: Gosp. dr. Franko 20 K, grof Alfred Coronini 20 K, G. Goljevšcek 10 K, c. kr. šolski nad- zornik profe.sor F. Finšgor 10 K, G. dr. Stanič 5 K. g. Iliaševič 4 K, G. Stanig(V) 3 K, gospa J. ŽniderSič 2 K, g. A. Bolko 2 K, g. A. Trost c. kr. car. oskrb. 2K,g. 1. Sedlnilzky 2 K, g. Gh..... 2 K, g. Ant. Atzel 2 K, I. S. 2 K, g. Čibej 2 K, g. A. Pirjevec 2 K, N. N. K 140, g. KrSevani(V) 1 K, g. A. V. 1 K g. A. Jourdan K —«60. Globoko zabvalo v imenu mladine izroka vodslvo ljudsko solo v „Šolskem Domu". Petdesetletnlvo uMteljcviinja je praznoval due 1. t. m. g. ces. svetnik Franc \r o d o p i v o c. Odveč bi bilo pri tej priliki naStevati proobilib zaslug, ka- terib si je slavljenec pridobil na polju Solske vzgoje, na katerem so mu bila v priznanja njegorib zaslug poverjena jako odliOna rrx'sta z najvišje uOne str;uii. Za- dostujo naj, da omenimo na kralko sle- duče: Kjerkoli jo nas slavljenoc služboval, povsodi ga je vse ljubilo in spo5lovalo bodisi äolska mladež kakor i predpostav- ljene solsko oblasti. Kjerkoli jo služboval bodisi kot priprosti učitelj začotnik na elementarni ioli v Kobaridu, bodisi na realkah v Gorici, v Gospiču in na Reki, kakor tudi na c. kr. učiteljišču v Gorici, povsodi so jo pod nj ego vim vplivom dviguil šolski pouk. Zlasti pa si je slavljonoc pri- dobil nevonljivih zaslug kot šolski nad- zornik v Tolminskem, GoriSkem in Se- žanskem okraju tor kot nadzornik slo- vonskib šol v GradiScanskem okraju. Pod njegovim nadzorništvoin so jo na Tobninskom ustanovilo 14 novib sol, razsirilo se jib jo v vecrazrednice 7, a na novo zidalo 7 žolskih poslopij, na Goriškem istotako 49 — 41 — 31, na Krasu 7 — 3 — 2, da no govorimo So o nešlevilnib drugib zaslugab njogovib za naše narodno šolstvo. V priznanje to)tkih zaslug mu je Nj. Veleö. cesar po- delil na.slov ces. svetnika. G. svolnik Vodopivoc je pri vseb svojib zaslugab za ^olo vodno neustraSeno branil svoj narodni bisor, materni jozik, dasi mu je to provzročilo mnogo bridkib trenutkov kot suplonlu na tuk. c. kr. roalki, vondar mu to ni škodovalo pri vi^ib ^ol- skib oblaslvib, katoriin je vzbujal spo- itovanjo s svojim vodno korektnim na- stopanjom. Danes ob svoji petdesetlotnici zrč naš slavljonoc na lavorik polno minulost svojo in monili bi, da si na njib odpo- čijo od svojoga trudopolnega dolovanja. Vendar So daljo noumorno doluje kot strokovni ucitelj in voditelj moäke in ženske strokovno niulaljevalno sole na našem „Šolskem Domu". Bog mu daj So mnogo časa uživati veseli spornin na njegovo plodouosno de- lovanje v blagor človoštva, v prosveto in slavo naše domovine. Poj;ri*b pokojiie^a prolVsorja Krafi<*lja. — V torek 3. t in. vräil so je pogreb blagopokojnoga profosoija An- dreja Kragolja. Pogreb jo bil prica. kako zolo jo bil rriljubljen ranjki v našem mestu. Udeležili so so pogreba profosorji c. kr. gimnazije in realke ter c. kr. žon- skoga učitoljiSča in učitolji c. kr. vad- nice z vso SoNko mladino teh zavo- dov. Nadaljo c. kr. namostniStvoni sve- tovab^c in voditelj okrajnega glavarstva grof A sterns, doželni šolski nadzornik, uradniki skoro vsob tukaj nahajajočih se uradov, veliko Stovilo prijatoljev ranjkoga in ogromna množica inost- nega probivalstva. Pogrob je vodil žup- nik corkve sv. Ignacija ob asistenci äest duhovnikov. Iz hišo žalosti v ulici sv. Klare St. 2 se je pomikal sprovod v cor- kev sv. Ignacija na Travniku, kjer je bilo truplo blagoslovljono. Na to smo spremili krslo skozi mesto do Gorisčeka, kjor srno se poslovili od njega, ki je bil prijatolj vsakomu in katoremu je moral biti prijatolj vsak, ki ga jo po/nal. Na GoriSčoku jo sprojol krslo drug voz, ki je propeljal ostanke dragega pokojnika na domače pokopaliSčo k Šv. Luciji na Mostu. Ker smo že v zadnji Stovilki svo- jega lista omenili vrlin ranjkoga, bilo bi odveö dostavljati äe kaj. Tukaj le priob- cimo odlomek posmice, katoro so zložili dijaki v bvaložni spomin ranjkemu svo- jemu vzgojevalelju in ki priča, kako je ljubila srednjeSolska mladina profesorja Andreja Kragelja. Ti si sei! — — Njogova volja pač botela je tako! — Ukov pa, ki v srca naSa Ti sadil si jib skrbno, nam izrul no bo nikdoü Rastli bodo in cvetoli Tvoj jib bo krepil spomin! Ti pa spavaj sladko, sladko, odpočij od bolečin, dobre majke blagi sin!------- Popravl.jena lista veleposeut- nikov. — Trzaski uradni list ,,L' Osser- vatore Triestino" prinaSa v svoji izdaji od 2. t. m. popravljono listo veleposest- nikov, v kateri so navedena imena onih veleposetnikov, ki so bili izpuščeni v pr- votnorn imoniku. V popravljotuim imeniku so sledeči vole|iosostniki: Ivana groüca ud. Dolmestri v Gorici, Anton Drul'ovka v Mirnu, Alojzij Fogar v Pevmi, Lavra Foliini -Tornaj v Sv. Lovrencu pri MoSi. Jurij bar. Loca- tolli v St. Petru. Josip Music v Smartnein in Miha Terkuč v Cerovem. Na novo vpi- sani pa so: Josip Bizjak na Knoži, Renno bar. Formentini v Gorici, Frano Obljubek pok. Franceta v Krasnern. Ivan Saunig v Biljab in Alojzij Polloy v Sežani. Volitve v niostih in tr^ih. — Danes se vrSe volitve v mestib in trgih. Zanimivo je za Gorico, da je židovski upliv v nasern mestu že tako mogoč(»n, da si upa nastopiti v Gorici kot kandidat žid dr. Graziadio Luzzatto. Danes nam je nekdo pii[ jvodoval, da mislijo glaso- vati za toga moža celo nekateri naprodni Slovenci, ker obstoji baje med dr. Tumo in židorn dr. Graziadio Luzzattom nek tebtel-mebtel; kakor ročeno, tako so nam je danos pripovedovalo in ako je na torn kaj resnice, propricali se boderno kmalu. NemogoOe kaj takega ni po naSem mne- nju, kajti dr. Tuma jo za vsc» pripravljun, kar mu k a ž o. Nasprotni kandidat dr. Luzzattu j(^ dr. Alojzij Pontoni. ., Katoliski» dclavsko drustvo" v (iorici naznanja svojim udom, da jo g. M. Kei'Scvaiii ulica Barcellini stov. 1. spr(;jel nalogo društvenega /drav- n i k a. Pri njem naj se torej zglaSajo člani za spričevalo v svrbo podporo. Zato so odločone te le are: Prodpoldno od 9 do 10 uro, izvzemSi torke in potke; opoldne vsak dan od 12 do I uro; pop. po zimi od 2\ do 4. Üb jodnem se objavlja. da dobe naSi člani pri lekar- narju gosp. Jakobu G r i s t o f o 1 e 11 i -ju na Travniku pri p 1 a č e v a n j u zd r a- v i 1 2 0% p o p u .s t a, le skazati so imajo, da so res naSi udje in to najblje z drustveno tvrdko na spričevalu ali re- copln (na razpolago pri druStvenem zdravniku in blagajničarju). Sv. Miklnvž. — Kakor vsako leto, lako se je tudi letos spornnil sv. Miklavž ta stari prijatolj naSe d(»bre inladine, svojib ljubljencev tor mnogo rjjib razvesolil 8 svojimi darili. Ko smo ga vidoli prod- sinoči korakati po naSib ulicab, zaSopnili smo mu prav po tajno proänjo, naj bi nam tudi kaj pripomogel k tomu, da čim prej priderno do svojih narodnih pravic. To bi bilo za nas pač najIepSe Miklav- ževo darilo. 1/ /aliodnih Brd nam piSejo: Zadnje volitvo volilnib mož v Kozani, pri katerib je Tumova stranka kljub raz- nim lažem propadla, pokazalo se je po- trebno — paziti na lisičje postopanje njenih agitatorjev, ker v svojih agitaci- jab prilastujejo Tumove napako kandi- datom kal.-narodno stranko. Obč*e je znano, da je dr. Tuma nasprotoval v doželnom zboru ustanovitvi deželnega äolskega zaloga, kateri bi zdatno polajšal breme davkarskih naklad za šolske po- trebe. Znano j(^, da je na.sprotoval isti dr. Tuma tudi deželnozborskenm sklepu, po katorem bi dežolui zbor pobiral užit- ninski davek v svojem področju, namesto da isti davek pobira do zdaj privatni zakupnik, ki a torn bogati na račun de- žole. To napake so skuSali Tumovci zvä- liti na poslanca g. Berbuča. Toda ni se posrečilo s to lažjo naSih volilcev pre- motiti. — Torej pozor na lisice ! Obesil se je 2. t. m. v Ivanjigradu v občini Gorjansko na Krasu 22-letni mladenič Franco Lozej. Revežu se je amešalo v glavi. Bil jo namreč dober, dolaven in poslušen sin ter je tudi vodno rad opravljal svoje krSčanske dolžnosti. V zadnjem času pa je bil posebno molčeč in br<'z posobnega povoda otožen. Xajdeno. — Gosp. Josip Gorjanc jo našel pretekli teden v svojem preno- čišču nokaj blaga, katero je izročil tu- kajSnjemu redarstvu. Blago sta zgubili dve stari ženici s Krasa! Teh ženic imena so pa neznana ! P. n. ljubitelje hrvatske knji- /evuosti opozarja podpisani poverjenik, da je cas za vpisovanje v „Hrvatsko matico" do zadnjoga t. m. Letošnji dar niatičin je jako obilen in raznovrsten. V vsemu je 9 knjig. Leposlovje je naj- obilnojso zastopano: tri izvirne pripove- sti iz narodnoga življenja, ena dramska slika, ena pesniška pripovest v 6 spevih in v proslavo 400-lotnice umetne pesrni hrvatske izdala jo Matica MaruliO-ovo „Judito" z literarno historicnim uvodom in tolmacem (ilustrirana izdaja). Pusskin jo tudi zastopan. Poleg tega je še priro- doslovje in zgodovina (knezi Frankopani, ilustrirano). — Kdor si hoce razširiti svoje duSevno obzorjo, naj hitro segno po knjigab „Matico hrvatske" in propri- cal se bode, da mu ne bode žal onih 6K,- „Narodnih pesnij" ne izda letos „Matica". Š v a r a F r a n j o, bogoslovec poverjenik „Malice Hrvatske". „Sloveuske zadruge" je izäla 12. ätev. Ta mesečnik, ki izhaja v Kräkem in se tiska v Gelji, prinaSa razprave o xadruzni gospodarwki organizaciji na Slovenskem ia blanke o narodni vzgoji ter zagovarja zjedinjenje slovenskih po- litičnih strank na gospodarskom Solskem in političnem polji. Naročnina toga lista je 4 K, ozir. 2 K na leto. List bo izha- jal tudi 1. 1902. RazglaH. — Objavlja se s tem, da se bodo vrSile nadomestilno volitve v ce- nilne komisije za osebno dohodnino v tukajsnjem političnom okraju, kalere se imajo vrSiti v smislu §ij. 179, 181 in 183 postave od 25. oktobra 1896 (I. drž. z Stv. 220), mesto po §. 189 izstopivsib udov in namestnikov, na podlagi tj 17 volilneg* predpisn, priloga D izviv.itve- noga predpisa (1. drž. z. Stv. 35 od 1897) k zgoroj omonjoni postavi tako-le: A. Geniini okraj Stev. 1. „Gorica mesto". Volitov bode: Za vsa tri volilna tolosa, dne 8. januvarja 1902 od 9 do 12 ure predp. v občinski dvorani Corso Gius. Verdi, in sicer voli I. volilno telo enega uda in dva namestnika, II. volilno telo dva uda in enega namestnika in 111. volilno telo enega uda. Barva glasovnic je bela za I. volilno tolo, rumona za II. in rožnata za III. Opomni so, da od onih dveh udov II. volilnoga tolesa, katori bo vpisan na glasovnici na prvem, mestu se bo smatral na 4 leta izvoljen, med tem ko bodo oni na drugom mestu vpisan le za dve loti izvoljen. B. Geniini okraj Stv. 2. Pol. okraj „Gorica (dežela)". Volitev bode: Za vsa tri volilna telosa toga cenitnega okraja, dne 4. januvarja 1902 od 9 do 12 predp. v uradnih proütorih davönega oddolka Via del Teatro Stv. 5, in sicer voli 1. volilno telo enega uda in enega namest- nika, 11. volilno tolo dva uda in enega namestnika in 111. volilno telo enega na- mestnika. Barva glasovnic za 1. volilno tolo je bola, za II. volilno telo rumena in za III. volilno tolo rožnata. Glede na- cina, aktivno in pasivne volilno pravice, kai.or tudi načina izvrSovanja to pravice, se>obraca pazljivosl volilcev na dotične določbe postave od 25. oktobra 1896 (I. drž. z. štv. 220) ter prej omenjenega volilnega predpisa. Volilni komisar ne sprejmo nofrankovanih ali nedostatno frankovanih poSiljatev z voülnimi listki j ter jih bo smatral v smislu § 34 volilnega predpisa kot nevložene. Od c. kr. okraj. glavarstva. V Gorici, 1. dec. 1901. Manii'estacijski shodi za sloven- sko vseučilisče v Ljubljuni. — V no- deljo 1. t. m. skoro h kratu z ljubljan- skirn shodom so so vrSili razni drugi shodi za slovensko vsoučiliSčo v Ljub- Ijani. Dopoludne se je vrSil velik shod krnočkega prebivalstva pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano, popoludne pa v Dobr;»vi pri Ljubljuni. Oboh shodov se je udele/.ilo veliko število kmečkoga ljud- stva, ki je z navduSonjeiii sprojolo reso- lucijo, da vlada ustanovi slovensko vse- učiliSčo v Ljubljani in to iz ozirov sploš- nega napredka na Slovonskom. — V Pragi je bil velik »hod v voliki dvorani „Narodnega Doina" v Kraljevih Vino- hradih za slovensko in rusinsko vseuči- ližče. Udeležilo se je shoda čez 2000 oseb. Navzočih je bilo poleg jugoslovan- skih in čeSkih poalancev tudi nekaj ru- sinskih. Na tem shodu je dr. Herold kot prvi govornik utemeljeval potrebo jugo- slovanskega vseučiHSča kot kulturnega ognjišča južnega dela naSe monaraije. Dr. Herold je dojal moj drugem : „Jugo- slovani so močan stebor države. Tarn na jugu hočejo Vsenemci ustanoviti svojo velikonemSko trdnjavo in italijanska ir- redenta hoče tarn imeti svoj veleitali- janski emporij. Tu so Jugoslovr.ni edini, ki Se goje in vzdržujejo svobodnega duha avstrijskega domoljubja. Če so ta duh zdaj zatrö, ne bo se nikdar več vzbudil". — Slovenski poslanec dr. Žitnik je ute- moljeval pravice Jugoslovanov do vse- učilišča s teritorijalnega staliSča, rekel je: „Kakor so Gehi trdnjava Avstrije proti severu, tako so Jugoslovani proti jugu". — Vräila sta se tudi shoda v Tr- novem na Notranjskem in v Trstu. V Trstu se je vräil shod v „Sokolovi" dvo- rani, ki je bila natlačena ljudstva. Na tem shodu se je sprujelo pet resolucij, katere se niso tikale vse vsoučiliSča v Ljubljani. Prva reaolucija zadova proänjo do vlado, da stori konec neznosnirn ra/.- ineram na učiteljišču v Kopru in da isto premesti iz Kopra v Trst; druga reso- lucija zadeva slovensko srednjeSolstvo na Prirnorskem, tretja se nanaSa na ustanovitev jugoslovanske univerzo, če- trta ustanovljenja laške univerzo isto- časno L jugoslovansko in peta zadeva slovensko ljudsko Solo v Trstu. Dežcluozborske volitve v Istri. — V kmečkih občinah pazinskega okraja sta bila jednoglasno izvoljena dr. Matko Laginja in dr. Dinko Trinajstič, v koper- ikem okraju pa dr. M. Trinajstič in dekan J. Kompare. Na otocih pa Šime Kvirin Kozulič in župnik Ante Andrijčič. Listuica ureduištva. — Drugim gg. dopiinikom; Prihodnjič, ! Javna zalivala. i I Priprosli sino in nc najdi'ino pra.vi'i izrazov, da l>i h.1 do- i slojno zahvalili za nebrojne dokazr ljulx;ziiji\ <\i>a sočulja /a. časa zadnje bolczni in sin Hi Maseru pr(»dr;i«i;o^:i bra la. ^ospmla | j^ndreja jxFagelja c. kr. gimn. profesorja v Gorici. I Naj zadosluje \>piii bla»iin, ki so so na kalcrikoli načiii spomiiili Ijuhega rajnki^a lor inn izkazali zadnjo r.asl naš pre- i smii: Hug pJat.i! 1 ', V Mo o- k sod, sliskalnice za vino in sadje | vsake volikosti, kakor tudi kral- kočasnih iger slovenskih „Mari- | janic;' t. j. ličnih in trpežnih niiz iz trdega lesu, ki iniajo | znolraj tro- ali štiridelno kog- f ljišče z vrtftncji in kegljavnit-no blagajno po najnovejSi se.stavi. za I kmnarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostoin, p. Gorica, | pripoi'oca p. n. obcinstvu svojo ' bogalo zalogo, zagolavlja naj- I hitrejso postrežbo in jako nizke I cetie. ^^^^ ^zmm^. .^imm^. «a ^b^. .^^^^. .^^^^ Cepljeixc trte na amerikansko podlago iiua na prodaj Adolf Ferrant v Gorici. p"V**f Železnato vino I malükrvnosti lokjtrnai'.ja (i. I* i c v, o 1 i v Ljiihljmii, dvorii. ziili)žnik;i l\j. Svolosti papožn, ])<» ;in;ili/.i ¦losp. profesorja Frcsonius v VViesliailon-n &¦*"" ima v sebi 90^^ ve^ ^e'eza kakor dni^i. po rcklaiiii iio/.asltižno slovofji clihui-žrlVznata vina, kalora čosto niinaju vrč žcl(!/a v sobi, kakor vsako crno nninmio vino. Vskul U^a najvooj«' jamslvo xu izilat- nost tcga vina pri Mial()ki'\ nih, ix'rvo/nih ali vslcil l)ol(i/.ni oslabcliti oscbah, kaknr hull s<: [)oscl)iio pri lih'dih, slahnlnih in bolehavili uirocih. Dobiva ho v slrklt'iiu-ali po pol lilra v (Jorici j>ri $. lrkarnarju (,!i nuiroli. — Zu-1 j nanje naroT'lic prot.i pov/.i-lju. Ill E ^ u. ir. priv. lovarna \j u e p rem o cl jivili tkauin M. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, j priporoca svojo bogalo zalogo neprornočljivih tkanin in pokrival } za vozove, platnonili nadkrovov za goslilne in kavarno, konjskih ogi'injal, dežnili plašuev in obla- čil za dolavce. anierikanskega in povoščenega platna in tapecijo. (JIavna ^aloga pri F. Primas, Gorica "V na Travniku St. 10 ^ Jjl^zadaj pri ilvorišču.^N ^^^C-Ä^^A___f$.... -*.... «All« Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hisij prijioroča častili duhovščini in shivuoinu obt'iinulvu v mestu in na dožoli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandoniingo, Java, Gejlon, Porlo- rico i. ilr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü igtersktt in dalrnalinsko. Petroloj v zaboju Sladkoi razne vrsto. Moko šl. 0, I, 2, 3 4, 5. V(>č vrst riža. Miljsveče prve in druge vrslo, natnreč po V» kila in od J funta. Tostenine iz tvornice Žnidor.sič & Talenčič v II. Bistrici. Zveplenke druzlx; »Y. Gin la in Metoda. Moka iz Majdicevga nilina v Kranju in z Jochmunn-uvoga v Ajdovsčini. Vse blugo prve vrsto. Po pošti se razpošilja v zabojckib najmanje po 5 Kg. na vse kraji^. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzonia vsa zidarska dela po naj- nižji ceni. — Narocena dela so lično izvršujejo. Stroji xsi poljwlelstvo i» vinairstvo. Šivalni stroji vseh sistemov. Štedilne kruš^.e pečiza družine. Sesalke ipoiope) za vodo in vino. Gcno so take, da so ni bati nobeno konkurence. Kilina zaloga v €Jori<*i Berthold Kraus, na Travniku hiš. štev. 16, zadej pri dvorisöu. Kdor so w\\ o tern propriciali, nbriwj naj so. za poskusnjo na dolicaio firrno in gotovo bo čez vsa pričakovanja postrežen. V Cebelno voščenesveče a[-'-ll čim z 2000 K Priporočani so jjrečastiti duliuvščini, slaviicinu p. n. o!)činiWu. Svoče za pugrobe po zelo nizki cciii. Mt'd j)ilanec in navadni \)o ^elo nizki eciiii. Z odličnim spu^lovaiijein T Ty. J. Kopac, svečar v Gorici, ulica sv. Antona 7. „Krojaska zadrutja". vpisana zadruga z omejeno zavezo v 4»oi*ici, (iosposka ulira hiš. šl(4v. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrslnoga inaniisakhinio^a hla.i»a. za zousko in moskc^ ohlokc, za vsa.k slan in vsak l(kfni čas v liajvcčji i/J)Cri, kakor: sukno, plalno, prte- nino, (lliiiTon, oksforl, srovico, vsa- kovrslne prcprogc, za.vose, nainizne prlr; nadaljr vsakovrslno p(M'ilo,srajce. Mlgcv ild. ild. Xh^ |»o iiajnixjili eeiiah. SI Artur Makutz \ Ozka ulica St. 1. — Gorica Via Stretta St. 1. Priporoca svojo zalogo kleparskih izdelkov vsdi vrsi, ter izvršujo v najkrajšem času vsakovrstrna kleparska dela po najnovejšem sistemu natanko po naročilu. Postavljst strolovodc po zvouikih, Sol. poslopjih itd. Za jesensko in zimsko sezono m Hazno niodno in drugo josensko kakor tudi zimsko blago, fl v za dame in gospode, toplo priporoca svojim rojakomv mestu in na e | deželi, nova tvrdka: \ | T 7cwwWz Prva 'n Jed'na slovenska trgovina te | I ° * ZJU1 lilJ^ stroke v Gorici, Gosposka ulica St. 7, j I tik „Krojaške zadruge", v hiši „Goriške ljutlske posojilnice". | K Najcon<\JM. najbolja in najl(;pi5a izber vsakovrstnib okraskov za | 5 oblek(», ziinskib svilnenib in volnenih rut, serp, [trcdpasiiikov, nogavic, g ö rokavic, oiroških oblok, dožnikov, blusen, perila za J,r<)sl^ode, krasnib e ^ kravat, Jaeger podoblek, svile za lisp in bluse, žatneta, pii^ čepic za g olroke, domačih čevljev za dame, gospode in otroke, cerkvenih čipk, modercev i. t. d. — Najceneje skladišce vsib potrebžčin zagosp. Sivilje in gospode krojace. Naročila iz dežele izvržujejo se točno proti post- ¦ ¦emu povzetju ^^ ^.^ ^j^ koi|kHrel|co!