KS SLIVNICA PRI CELJU pseDnbst Šentjurskih novic 2015 str. 17 sem j ur ju j do 0 & | ŠENTJURSKE novice 'a 2016 I šentjurske vOBlSS u 0117912,1 poštninaplačana pri posti 3102 Celje, JANUAR 2016, cena 2 EUR KOŠARKARJI V NOVIH VLOGAH BLAŽ KOSTANJŠEK EoEnMo ŠENTJURSKO (Povprečno) vozimo Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur DEJAN MIHEVC Bistričana Žana smo stehtali. ■ Prejme 85,4 litrov pijače! g r »aP-i ■ -5: .■ * sL. ' > |F *w ^ I ¥\T 6 Druženje vseh generacij. Še zadnjič letos smo se skupai ■ naplesali in zabavali z vami. Zadnja letošnja NAJBOLJ NORA ZABAVA Z RADIEM ROGLA se je odvijala v nabito polnem caffe baru FUR-ČI, na Leskovcu pri Pragerskem. Z osebjem lokala in našimi pokrovitelji, ki so prispevali nagrade, smo poskrbeli za odličen in nor zaključek letošnjega leta. Žan iz Slovenske Bistrice je nagrajenec leta in prejme toliko litrov pijače pivovarne Laško, kolikor tehta. Dobrih 85 litrov! Naj bo tudi leto 2016 obdano z zdravjem, plesom in dobrimi ritmi. Foto: studio FAKIN Tako veseli so bili vsi, ki so prejeli kakšno — nagrado v tem večeru. • e TURISTIČNA --1— POLEPŠAJTE NEKOMU ZAČETEK LETA! 0DP0ŠUITE KUPON ŠE DANES! Tudi januar je mesec obdarovanj. Časopis Šentjurske novice je letos za vas pripravil prav posebno obdarovanje. Vsem, ki nas vsak prvi torek v mesecu nestrpno pričakujete, prejmete v poštni nabiralnik ali nas kupite, vas želimo obdariti z darilom, ki vas bo razveseljevalo še dolgo časa. A DO i 5, februarja 2016 Izbirate lahko med tremi različnimi darili. Če se želite razvajati ali sproščati izberite bon za 20 EUR za obisk VVellness centra Aspara; če radi nakupujete čevlje ali torbice je za vas idealen bon v vrednosti 20 evrov, v prodajani Čeveljček; če pa želite svoje brbončice razvajati z okusnimi jedmi, si privoščite bon za 20 EUR, Gostilne pri Ahacu. lx bon za 20 evrov lx bon za 20 evrov lx bon za 20 evrov za VVellness center Aspara v prodajalni Čeveljček za Gostilno pri Ahacu Vas zanima, kaj morate storiti, da boste prejeli eno izmed zgornjih daril? Čisto preprosto - obdarili boste vam ljubo osebo! Dovolj je srajc, kravat, steklenic in nogavic, čas je, da svojemu prijatelju/prijateljici podarite nekaj izvirnega in uporabnega. Svojega prijatelja/prijateljico presenetite z lotno naročnino na časopis Šentjurske novice. Pomislite - vsak prvi torek v mesecu bo prejel/a novo številko Šentjurskih novic. Vaše darilo bo tako prijatelj/prijateljica uporabljal/a skozi celo leto! Vaše podatke in podatke osebe, ki ji želite podariti naročnino, vpišite v polja in že naslednji prvi torek v mesecu bo vaša izbrana oseba prejela prvo številko Šentjurskih novic! Za unikatno in praktično darilo boste odšteli le 24 €, vaš/a prijatelj/prijateljica pa vam bo hvaležen/a celo leto. Vaš prijatelj bo dobil še darila medijske hiše v vrednosti 26,5 evra, vi pa darilo, ki si ga boste izbrali. Kako podariti naročnino: Število nagrad je omejeno, i Kupon izrežite po črtkani oznaki s V označena polja vpišite podatke Kupon pošljite najkasneje do 15. februarja ali ga osebno prinesite na uredništvo Šentjurskih novic, Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur in hkrati prevzemite svoje darilo. Več informacij pa tudi na telefonski številki 03/620 02 52. Šentjurske novice so časopis, ki izhaja vsak prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2 evra. Letna naročnina znaša 24 evra. OBRAZEC ZA PODARITEV NAROČNINE /' ; VAŠI PODATKI: Številka izbrane nagrade: 12 3 (obkrožite} SSsje ; Ime in priimek: ----------------------------------- I Naslov: ; Tel. ali e-naslov:.................................... I Podpis: PODATKI OSEBE, KI JO BOSTE OBDARILI: Ime in priimek: Naslov: //T) ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo(3sentjurskenovice.si NA NASLOVNICI Izpostavljena novfče DEJAN MIHEVC, NAJ OSEBNOST ŠENTJURSKIH ! NOVIC 2015 FOTO METKA PIRC NOVO VPRAŠANJE: Ste uresničili zaobljube v letu 2015? Ste zadovoljni z izidom referenduma? www.novice.si J ' ■■ w »Včasih ob Silvestrovem ni bilo takšnega trušča, ognjemetov In pirotehnike. Drniba seje zbrala, žene so bile večinoma v kuhinji ln pripravljale pojedino, ostali pa smo se družili, pogovarjali, peU —« Ivan Straže, Šentjurčan NE BOJIM SE, DA BI NAS ZAGRNILA TEMA T)relom leta in naši običaji ob njem I živo pričajo, da smo nekje globoko pod površjem pravzaprav čisto podobni našim pradavnim prednikom. Še v modemi, individualizirani, tehnološko razviti, avtomatizirani družbi ostaja nekakšen genski zapis, skupen vsem civilizacijam, ki so kdaj naseljevale svet - strah pred večno temo in radost luči. C eveda, saj je sonce s svojo svetlo-cJ bo in toploto tisto, ki pogojuje in poganja rast. December pojemajoče dnevne svetlobe, ko se zdi, da bo naravni svet povsem ugasnil, zato danes polnimo z umetnimi lučmi, tisoče njimi, z bleščečimi barvami darilnega papirja, z nebrzdanim veseljem prednovoletnih zabav. Tako je od nekdaj, od takrat, ko je bil Kronos še mlad - to je naš naravni ritem zimskega solsticija, umiranja in počenjanja, večnih ciklov iztekajočega se leta, ki je obenem že rojstvo novega. TV' ot župan sem pozoren na neke dru-£Xge cikle: ekonomske, proračunske, investicijske. Z zadovoljstvom me polni dejstvo, daje za nami zelo plodno obdobje novih pridobitev za vse prebivalce občine Šentjur. Kozmos naše lokalne samouprave se namreč materializira v priključkih pitne vode, svežih pisanih fasadah vrtcev, novem črnem asfaltu, protipoplavnih nasipih, novem ličnem objektu za gasilce in krajane, saniranih plazovih... /"""Vb koncu leta 2015 lahko zato glo-v/ boko vdihnemo in si rečemo - dobro je bilo! Ker pa nobeno dobro dejanje (berite: vzorna poraba in plemenitenje z evropskimi sredstvi) ne gre mimo nekaznovano, občine novo leto 2016 čakamo zavite v črnino proračunske luknje, ki nam jo prinašajo znižane povprečnine. Vsekakor nam v naslednjem lem ne bo lahko, a ne bojim se, da bi nas zagrnila tema. Ker verjamem v luč v ljudeh. V svetlobo vaših dobrih misli in dejanj, spoštovane občanke in občani občine Šentjur. V moč sodelovanja, razumevanja in sloge. Znamo in zmoremo! Srečno! ŠENTJURSKI VOZNI PARK Število oseb'1 avtomobilov konec letaj1--— 10.094 _-------_____ sre—r----------- 5.301 ------------- 2.050 ^ --------_--- 24,550 ------------ 7.340 Število osebnih avtomobilov konec leta 2008____________ 9.640 501________________________ 4.895______________________ 2.085______________________ 24.856_____________________ 7.225 Avtomobjli. Po zadnjih podatkih na Šentjurskem v povprečju vozimo 10 let stare avtomobile. Statistika. Kaže tudi, da imamo na Šentjurskem več avtomobilov kot v sosednjih občinah. » Piše: Nina Krobat Čeprav se včasih zdi, da na naših cestah zadnja leta srečujemo predvsem novejše avtomobile, pa statistika kaže nekoliko drugačno sliko voznega parka Šentjurčanov. Pod drobnogled smo vzeli zadnje dostopne podatke Statističnega urada republike Slovenije (SURS) in ugotovili, da na Šentjurskem vozimo (vedno) starejše avtomobile. Naši avtomobili se starajo Elektronska publikacija Slovenske občine v številkah nam postreže z več zanimivimi statističnimi podatki slovenskih občin, tudi Šentjurja. Zadnji podatki, objavljeni v letošnjem poletju, so za leto 2013. Kažejo, da je imel v tistem letu skoraj vsak drugi prebivalec občine Šentjur svoj osebni avtomobil - na 100 občanov so namreč našteli kar 53 avtomobilov. Skoraj 10.100 osebnih avtomobilov so takrat beležili na Šentjurskem. V povprečju je bil avtomobil občana star 10 let. Če te podatke primerjamo s podatki iz leta 2008, lahko sklepamo, da se naši avtomobili starajo. Vsaj v omenjenem obdobju so se. Še v letu 2008 je bil avtomobil na Šentjurskem v povprečju star 8 let, že leta 2010 pa je bil leto starejši. - Še v letu 2008 je bil avtomobil na Šentjurskem v poVpre^star 8 let| v letu 2013 pa že 10 let. nih avtomobilov konec leta 2008, 2013 in 2014 v šestih občinah (glej tabelo). Ugotavljamo, da se je na Šentjurskem število registri- Pri sosedih manj avtov Zadnje dostopne podatke o voznem parku Šentjurčanov (torej za leto 2013) smo primerjali s podatki nekaterih sosednjih občin. Tako ugotavljamo, da v občini Šmarje pri Jelšah v povprečju vozijo leto mlajše avtomobile (9 let), imajo pa jih manj kot na Šentjurskem (52 na 100 prebivalcev). V občinah Štore, Celje, Dobje in Slovenske Konjice prav tako v povprečju vozijo 10 let stare avtomobile. In tam imajo prav tako manj avtomobilov kot Šentjurčani - v Štorah so beležili 48 avtomobilov na 100 prebivalcev, v Celju 50 na 100 prebivalcev, na Konjiškem 51, v Dobju pa 52 avtomobilov na 100 prebivalcev. Vedno več avtomobilov Že morda res, da se naši avtomobili starajo, na šentjurskih cestah pa jih je obenem vedno več. Primerjali smo namreč število registriranih oseb- ranih avtomobilov od leta 2008 precej povečalo (za kar 531), kar je največ med primerjanimi šestimi občinami. Zanimivo pa je tudi, da se je število registriranih avtomobilov v enakem obdobju na Celjskem precej zmanjšalo (za 386). Opomba Za konec opomnimo, da statistika resda marsikaj pove, a je obenem za surovimi številkami lahko tudi kaj skrito. Podrobnejša metodološka pojasnila so objavljena na spletni strani SURS-a. Na tem mestu pojasnimo le, da je osebni avtomobil motorno vozilo z vsaj štirimi kolesi, namenjeno za prevoz oseb, ki ima poleg voznikovega sedeža še največ osem sedežev. Bazo podatkov o številu registriranih osebnih vozil pripravljajo na podlagi vseh cestnih motornih vozil, registriranih v Sloveniji, s pomočjo različnih baz podatkov pa določijo tudi občino uporabnika vozila. Število registriranih osebnih avtomobilov konec leta 2008,2013 in 2014 v nekaterih ob£i|ia"wtmi ULIČNA ANKETA Vozimo Šentjurčani dobre avtomobile? Avtomobili so danes nekaj vsakdanjega in težko si predstavljamo življenje brez njih. Kljub temu da lahko povzročijo velike stroške, pa se šev vedno radi pohvalimo z dobrim avtomobilom. 0 tem, ali Šentjurčani vozimo dobre avtomobile, smo povprašali ljudi na šentjurskih ulicah. » Spraševal: Denis Kresnik Gregor Krajnc, Bezovje Moram reči, da imajo nekateri posamezniki v Šentjurju zelo dobre avtomobile, ostali pa nekje povprečne. Zdi se mi, da ljudje niti nimajo denarja, niti ne dajo več toliko na videz avtomobila, ampak bolj na njegovo kvaliteto in čim nižje stroške, tudi če gre pri tem za rabljene ali starejše avtomobile. Gašper Rataj, Šentjur Menim, da Šentjurčani vozimo kar dobre avtomobile in da naša vozila niso preveč zastarela. Seveda se tu in tam še vedno najde kakšno res staro vozilo, vendar to ni ravno pogost pojav. Zdi se mi, da veliko prebivalcev prisega na francoske avtomobile, ki so v večini novejši, malo starejši avtomobili pa so po mojem mnenju v večini nemškega porekla. Nina Lesjak, Dobje V Šentjurju srečujem vse vrste avtomobilov: od starodobnikov do novih, elitnih ali športnih avtomobilov. Včasih srečam tudi kakšnega nenavadnega. Mislim pa, da večina Šentjurčanov veliko da na čim manjšo porabo goriva, saj v današnjem času to ni poceni, sploh za brezposelne ali tiste z manjšimi prihodki. Julija Podgrajšek in Tanja Leskovar, Slovenske Konjice Glede na to, da sva vsak dan v Šentjurju, meniva, da v Šentjurju vozijo dokaj dobre avtomobile, v povprečju srednjega razreda ter nemških avtomobilskih znamk. Mlajši vozniki si radi privoščijo kakšno predelavo avtomobila v smislu športnega videza, starejši pa večinoma gledajo na avtomobil le tako, da jih pripelje od točke A do točke B. novice (6) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. uiIiAjflss urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (7) SLOVENEC SEM, SLOVENCI SMO Šentjurčani veliko prispevali k slovenstvu Dan državnosti. Do- moljublja nam manjka v teh dneh, je bilo slišati na šentjurski slavnostni seji, kjer je veliko modrih odločitev sokrajanom želel častni občan Mihael Bučar. » Piše: Metka Pirc 133 let je minilo, odkar je nekdanji župan in zdravnik Gustav Ipavec stopal po šentjurskem trgu od redne nedeljske maše. Bil je že skoraj doma, ko je do njega pritekel trški učitelj Vučnik in mu v roke potisnil list papirja, na katerem je bila pesem s kratkim naslovom Slovenec sem. Kitice, tako lepo urejene po rimah, so kar same narekovale melodijo, ki jo je Ipavec spesnil v dobre tričetrt ure. Nastala je nova slovenska ljudska himna, ki s preprostimi verzi spominja na čustva sodobnega Slovenca. To je le eden izmed šentjurskih prispevkov slovenstvu, na katerega je spomnil Mihael Bučar, častni občan Šentjurja, v svojem govoru na slavnostni seji ob dnevu državnosti. Bučar se rad ustavlja ob pomniku bratov Ipavcev. »Sredi epitafa, ki jim ga je napisal njihov prijatelj Anton Aškerc, je posebno zanimiv stavek: 'Dokler po svetu hodil bo Slovenec, na grobu tvojem ne usahne venec.’ Vidite, mi smo dolžni zalivati venec slovenstva, drugi nam ga ne bodo, tudi mati Evropa s plaščem ne,« poudarja Bučar. V nemškem času pozdravil slovensko Ni pozabil omeniti, da je bil Franjo Malgaj desna roka generala Maistra in da je Anton Martin Slomšek še vedno simbol štajerske miselnosti. Izmed vseh pa je po njegovem ključen korak župana Ipavca na šentjurski železniški postaji v času, ko je v te kraje prispel cesar Franc Jožef. Cesarja je namreč pozdravil v slovenščini, s čimer je cesarju spo- ročil svoje domoljubje. »Sigurno ni pozdravil v slovenščini, ker ne bi bil vešč nemščine. Franc Jožef je upošteval slišano, leta 1905 ga je poklical na Dunaj, kjer mu je podelil zaslužni križec s krono in ga postavil za cesarjevega svetnika,« razlaga Bučar. Na slavnostni seji je krajanom zaželel veliko medsebojnega spoštovanja. »Pa domoljubja, ki ga danes tako manjka. In še naprej dobrih, modrih odločitev vseh, ki odločajo o kraju,« je dodal. Šentjurski skavti so ob tej priložnosti v občinske prostore prinesli luč miru. Slovesno je bilo ob srebrni obletnici plebiscita. Dejan Mihevc, trener KK Tajfun. Naj osebnost Šentjurskih novic 2015; izbrani trener članske tekme All-Stars 2015. Str.© Florjan Cveto Erjavec, prejemnik priznanja Šentjurskih novic za življenjsko delo. Str.^^ Albina Karmuzel, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine, pobudnica nove dobrodelne akcije za šentjurske družine v stiski. Str.0 Andraž Bebar, predsednik Študentskega kluba mladih Šentjur. Mlade bo vodil še en mandat. Str.@ Marjana Arzenak, že enajst let kot prostovoljka skrbi za poslanstvo Rdečega križa na Dolgi gori. Str.$ Mihael Bučar, častni občan Šentjurja. Šentjurčani smo veliko prispevali k slovenstvu, je opozoril na slavnostni seji. Str.0 Blaž Kostanjšek, finalist šova Gostilna išče šefa. Pot je začel v Dramljah v nekdanjem gostišču Mirana Ojsterška. Str.^^ Teme M ES ECA MIKLAVŽEV ZAJTRK ŠENTJURSKIH NOVIC str. 10,1, Kako je Miklavž meril čevlje najuglednejših Šentjurčanov. Po zadnjih podatkih na Šentjurskem v povprečju vozimo 10 let stare avtomobile. fnP Gospodarilo se bo z okoli 15 milijoni evrov. Nekaj naložb bo. NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST siR.22.23 Kraj dveh imen: »To mešanje Gorice in Slivnice je zelo moteče.« ČRNA TOČKA Krajani Dramelj želijo pločnik Na naše uredništvo so se ponovno obrnili krajani Dramelj, ki opozarjajo, da v Dramljah ob glavni cesti ni pločnika. Po tej poti hodi veliko šolarjev, promet je gost, zato bi bil pločnik nujen, opozarja Marjan. O pločniku smo na pobudo krajanov sicer pisali že pred letom dni. Takrat so na Občini Šentjur povedali, da pobud o izgradnji pločnika dotlej še niso prejeli in da gradnje pločnika za zdaj ne načrtujejo. Se je v letu dni vendarle kaj spremenilo? Z Občine Šentjur zdaj sporočajo, da so v zadnjem obdobju prejeli nekaj pobud o gradnji pločnika. »V naslednjem obdobju bomo zato skupaj z Direkcijo za infrastrukturo preučili prometno situacijo in možne rešitve, tudi možnost gradnje pločnika. Izvedba pločnika predstavlja velik strošek, zato je investicija izvedljiva ob sofinanciranju s strani direkcije,« poudarjajo na Občini in dodajajo, da se zavedajo nujnosti zagotavljanja večje prometne varnosti. Ker slovenske občine trenutno zaradi rezov niso v najboljši finančni kondiciji, manj denarja ostaja tudi za naložbe. A ne glede na to obljubljajo, da si bodo prizadevali iskati možnosti in skupni jezik z Direkcijo pri izgradnji in sanacijah cest, pa tudi za omenjeni primer pločnika v Dramljah. (NK) Na Občini Šentjur pravijo, da si bodo prizadevali za izgradnjo pločnika skozi Dramlje. ŠTEVILKA MESECA ŠENTJURČANOV JE NA DECEMBRSKEM REFERENDUMU GLASOVALO PROTI. @ Aktualno BORIJO SE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Na tesno z denarjem v novem letu Šentjurski občinski svetniki so dali zeleno luč turizmu, sprejeli so rebalans proračuna in obravnavali še nekaj sprememb. Turizmu svetniki dali zeleno luč Na zadnji seji občinskega sveta so potrdili program razvoja turizma za naslednjih pet let, s katerim nadaljujejo zastavljeno delo v preteklem obdobju. »Nadgradnja predstavlja nove smeri razvoja, program zajema realizacijo strateških ciljev na področju urejanja splošne in turistične infrastrukture, kije osnova za razvoj mehkih vsebin, povezovanje ponudnikov, kakovostnih turističnih programov, torej za predstavitev zgodb v povezavi z naravno in kulturno dediščino,« razlaga Andreja Smolej, direktorica Regionalne agencije Kozjansko. Prepričana je, da mora biti občina najprej prijazna do vseh, ki na tem območju živijo. »Tako nam bo kraj zlezel pod kožo in bodo tudi turisti radi prihajali k nam. Zadovoljen prebivalec bo znal območje najbolje predstaviti turistu,« pove. Načrti. Kot večina ostalih slovenskih občin, tudi šentjurska težko izpolnjuje zakonske obveznosti iz proračuna. Ne glede na to, nekaj naložb bo. » Piše: Metka Pirc Okoli 15 milijonov evrov je vreden občinski proračun za letošnje leto, čeprav predvidevajo, da bo prišlo do odstopanj. Tako kot je prišlo do odstopanj že v letu 2015, za katerega so šentjurski občinski svetniki na decembrski seji sprejeli rebalans. Uravnoteženje proračuna je bilo potrebno predvsem zaradi energetskih sanacij vrtcev, kjer so poleg osnovne naložbe opravili še nekaj dodatnega, a smiselnega dela. Med letom se je spreminjala tudi povprečnina, ki predstavlja občinski vir denarja. »Z vlado smo sprejeli dogovor, da bo v zameno za znižanje povprečnine znižala stroške za delovanje občin, kar se ni zgodilo v taki meri, kot bi bilo potrebno. Od leta 2011 se povprečnina nenehno znižuje, sedaj pa smo prišli do faze, ko bo ogroženo že zakonsko izvajanje nalog,« pove župan Marko Diaci. Predvsem ceste in javne poti »Ob vsem tem izgleda, kot da se župani borimo za povprečnino, a se borimo za to, da bi imeli občani boljšo kakovost bivanja v svojih okoljih. V preteklih letih smo nižanje povprečnine kompenzirali z denarjem, ki smo ga dobili na evropskih razpisih. Velik del gospodarske rasti danes pa pretvarjamo v tekočo porabo, kar je napačen trend,« je prepričan Diaci. Če so lansko leto zaznamovale predvsem naložbe, ki so bile financirane z evropskim denarjem, gre letos računati na ureditev nekaj odsekov cest in javnih poti. »Proračun za 2015 in 2016 je treba gledati v celotnem kontekstu,« je še dodal Diaci. Prihodnost Šentjurja v biomasi Na decembrski seji so občinski svetniki po skrajšanem postopku sprejeli še spremembe Odloka o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo. Lokalni energetski koncept j e občina sicer sprejela že pred štirimi leti, odlok pa prinaša boljšo pravno zaščino občine in občanov v primeri zainteresiranosti zasebnikov za ponujanje alternative obstoječim energetskim dobaviteljem. »Osebno vidim veliko prednost v našem okolju na področju biomase, zato podpiram napore posameznikov in zasebnikov v tem smislu. A žogica je sedaj na njih, da bodo uskladili potrebno infrastrukturo in pridobili posamezne odjemalce za to energijo,« je še dejal Diaci. HmeTsrnoj Fodhrdjšek Nnton s ji Paniki/d ISb ]23! Paniki/d TEL: 041 693 394 PRODAJA IN SERI/IS TRAKTORJEV LAMBORGHINI IN PASQUALI www.maQnumloaistika.si K /> LOXA XZ BATTERIEN Akumulator center in trgovina Magnum logistika, Lesna ulica 4 ter Plamen Pameče Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krikem in AS Center Šentjur. p.--. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Aktualno Šentjurčani odločno proti Odločno so se Šentjurčani na decembrskem referendumu izrekli proti noveli družinskega zakonika. Za je glasovalo dobrih 20 odstotkov upravičencev, proti jih je glasovalo skoraj 80 odstotkov, kar je največ v peti volilni enoti. Na volišča je prišlo skoraj 38 odstotkov upravičencev, kažejo neuradni izidi. (NK) V šentjurskem volilnem okraju smo nabrali enega najvišjih odstotkov glasov proti v državi. NADVOZ GROBELNO Od Šentjurja do Šmarja zdaj hitreje Takole svečan je bil prerez traku ob uradnem odprtju nadvoza. Pločnik do Stopč. Žal ga niso odprli skupaj z nadvozom Grobelno, naj biga pa čez dve leti. » Piše: Nina K robat Gradnjo novega nadvoza na Gro-belnem, ki so ga konec novembra uradno predali prometu, so na Občini Šentjur spremljali z mešanimi občutki. Tako je ob odprtju nadvoza povedal župan mag. Marko Diaci: »Nedvomno gre za veliko pridobitev, dejstvo pa je, da je bil hkrati z izgradnjo nadvoza krajanom obljubljen tudi pločnik. Ta se je zaradi pomanjkanja sredstev očitno prestavil v leti 2016 in 2017. Direktor Direkcije za infrastrukturo nam je to obljubil tudi na skupnem sestanku, zato nimamo razlogov, da temu ne bi verjeli in zaupali.« Pločnik dolžine 600 metrov naj bi pešcem tako predali v letu 2017. Naložba je ocenjena na okoli pol milijona evrov, je pa zelo potrebna, saj so hitrosti vozil med Stopčami in Grobelnim zdaj, ko promet poteka drugače, precej višje. Ena naj višji h naložb Pot od Šentjurja do Šmarja je zdaj, ko ni več treba čakati pred zapornicami, tudi precej krajša, za kakšnih 10 ali 12 minut, je ocenil šmarski župan Stanislav Šket. Spomnimo, da so z deli začeli avgusta 2013 in končali to poletje. Poleg 216-metrskega nadvoza so obnovili in izgradili še dober poldrugi kilometer ceste, regulirali Šentviški potok in uredili še drugo infrastrukturo (kolesarsko stezo, pešpot, priključke, križišča, protihrupno zaščito...). Gre za eno najvišjih naložb v državne ceste v zadnjem obdobju, saj je ocenjena na 17,7 milijona evrov, izpeljali pa sojo ob 85-odstotnem sofinanciranju iz evropskih virov. Za krajane, ki so v lepem številu pospremili odprtje, je nadvoz pomembna pridobitev. Da bi le še dobili težko pričakovani pločnik... HUMANITARNA ■ AKCIJA ■ SMO mm EKIPA Tudi kadar pomagomol Pomagajmo šentjurskim družinam v stiski! Dobrodelna akcija. Pod okriljem Občinske zveze^prijateljev mladine Šentjur bo potekala vse do konca marca. » Piše: Nina K robat Številne družine s Šentjurskega so v tem času v veliki stiski. »Stiska je vsak mesec večja, družine so na robu obupa, ne vidijo poti naprej,« žalostno ugotavlja predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur, Albina Karmuzel. Da bi jim vsaj nekoliko olajšali življenje, so v decembru začeli vse-šentjursko akcijo zbiranja obstojnih živil in pripomočkov za osebno nego. Akcija pod sloganom 'Skupaj smo odlična ekipa - tudi kadar pomagamo!' poteka do konca marca, k sodelovanju pa vabijo vse občane - posameznike, organizacije in podjetja. »Naj otroci ne bodo lačni« Karmuzlova poudarja, da se že vrsto let trudijo blažiti stiske najbolj ogroženim družinam. »Poskrbeli smo, da imamo v programu Botrstvo 112 otrok, ki jim plačujemo vrtec, šole v naravi, kosila, obšolske dejavnosti, prevoze srednješolcev, obleko, obutev, položnice ... S pomočjo donatorjev smo poleti zbrali 10.000 evrov in tako omogočili brezplačno letovanje 74 otrokom. Vsi donatorji so bili izven naše občine, saj pri nas ni bilo odziva,« pove Karmuzlova. Trenutno imajo na mizi 18 prošenj šolskih svetovalnih delavk za plačilo kosila. »Najprej starši odpovedo kosilo v šoli, kjer jim je »Stiska je vsak mesec večja, družine so na robu obupa, ne vidijo poti naprej,« žalostno ugotavlja predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur, Albina Karmuzel. to prevelik strošek. Lahko se tudi vprašamo, kakšna je kakovost domačega kosila. Po pripovedovanju nekaterih mamic so to testenine, riž, kar pridelajo na vrtu, ves teden brez mesa ... Najprej je treba poskrbeti za plačilo stroškov, za hrano ostane zelo malo. Najbolj me je prizadelo pismo deklice, ki je napisala, naj dedek Mraz prinese dosti snega in naj poskrbi, da otroci ne bodo lačni. Deklici smo zaradi izgube službe mamice plačali kosilo v šoli in je bila najbrž zelo prizadeta, ker ni mogla imeti obroka s svojim sovrstniki ...« opisuje gospa Albina. Pomoč v prave roke Da bo zbrana pomoč prišla v prave roke, so se v akciji povezali tudi s šentjursko enoto centra za socialno delo in šentjurskim območnim združenjem Rdečega križa. DEJSTVA Kako pomagamo? Vse posameznike, organizacije in poslovne subjekte pozivajo, da stopijo v stik z Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur, kjer se bodo dogovorili za obliko pomoči. Kontakt: 041 808 793; sentjur.ozpm@gmail.com OZPM Šentjur, Mestni trg 10,51-3230 Šentjur TRR: 5156 0600 0004 4724 283 @ Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si OEmJS ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža @ Naši prijatelji niso nosili prevelikih čevljev Šentjurske novice in gr i g Radio Rogla. P Naj osebnosti 2015 Dejana Mihevca, tre- Z nerja Košarkarskega } kluba Tajfun, so naši I Jure Raz^n* CAXena'Zavod Eksen^ bralci izbrali za naj osebnost Šentjurskih vsem, ki*zanjeoddJ,v^ novic 2015. Na tradicionalnem Miklavževem zajtrku obeh medijev, na katerem že nekaj let gostimo poslovne partnerje in prijatelje, smo se poklonili tudi dolgoletnemu predsedniku Mestne skupnosti Šentjur Florjanu Cvetu Erjavcu s priznanjem za življenjsko delo. Prejemnika nagrade za življenjsko delo smo izbrali v uredništvu Šentjurskih novic, medtem ko izbiro naj osebnosti za posamezno leto vsakič prepustimo občanom^ Šentjurja in Dobja. Želimo namreč, da sami odločijo, kdo je po njihovem mnenju v iztekajočem se letu naredil največ zanje in za življenje na območju obeh občin. » Piše: Nina Krobat » Foto: Metka Pirc, Tomaž Pritekel; in Nina Krobat » [več fotografij na www.novice.si) Dosedanji nagrajenci Naj osebnosti Šentjurskih novic: 2015 - Dejan Mihevc 2014 - Boštjan Kukovičič 2013 - Peter Krč 2012 - Marija Plemenitaš Priznanje za življenjsko delo: 2015 - Florjan Cveto Erjavec 2014 - Franci Šuster 2013 - Mihael Bučar 2012 - dr. Janez Šmid Izbranci v akciji Naj osebnost Šentjurskih novic (dva sta odsotnost z zajtrka opravičila). Dejanu Mihevcu, zmagovalcu letošnje akcije Naj osebnost Šentjurskih novic, je nagrado podelil dobitnik lanskega priznanja za življenjsko delo Franci Šuster. Dejan Mihevc večjih uspehov v zgodovini šentjurske košTrke'Osvriif^' ko!ekt‘v šentjurskih košarkarjev in jih popeljal do naj-*bu,dili Pravo evforijo in povezali ljudi. ' “ °V drZ3Vn'h prvakov'Z usPehi so na Šentjurskem, pa »Najlepsa hvala za zaupanje. Ob tej priložnosti hi __ Florjan Cveto Erjavec 11 Prejemnik priznanja za življenjsko delo praktično vse svoje življenje posveča delu v lokalni skupnosti. Kar 25 let je posvetil delu v sedanji Mestni skupnosti Šentjur. Je njen prvi in dolgoletni predsednik ter eden od zaslužnih, daje Šentjur pred četrt sto-7, letja postal mesto ter dobil svoj grb, zastavo in himno, simbole, ki danes predstavljajo celotno občino, ter monografijo o Šentjurju, na katero je izjemno ponosen. »Priznanje za življenjsko delo mi pomeni zelo veliko. Česa takšnega nisem pričakoval. In tega ne bom pozabil nikoli. To ni puhlica. Hvala vam,« je povedal ob razglasitvi. Tj .r ' ^7"' fruvo evforijo in povezali ljudi. r " ual prav vsi velikoso pra-dii,- rov^-v jp^ra,rcMr7',j,a'-ne3a'>”- Miklavž je tokrat preveril, kakšne čevlje so letos nosili povabljeni. Ugota- Priznanje za življenjsko delo smo pc vljal je, ali so bili preveliki ali ne. delili Florianu Cvetu Friavn i © Novice TURIZEM NA ŠENTJURSKEM Kje je naš turizem in kakšna bo prihodnost? Kje smo? Statistika ne kaže spodbudne slike, saj se število prihodov turistov na Šentjursko v zadnjih letih znižuje. Turizem smo ljudje. Od nas je odvisno, kakšna bo slika šentjurskega turizma v prihodnje. » Piše: Nina K robat Uradna statistika (Statistični urad Republike Slovenije) trenutno ne kaže prav spodbudne slike o stanju šentjurskega turizma. Kaže namreč, da se je število turistov na Šentjurskem v zadnjih letih precej znižalo (glej tabelo). Trend želimo na Šentjurskem zdaj obrniti navzgor, kar je razvidno tudi iz novega programa razvoja šentjurskega turizma, ki so ga sprejeli na decembrski seji občinskega sveta. Kje pa naj spijo? Statistika prihodov in nočitev turistov po besedah avtorjev novega razvojnega programa šentjurskega turizma odraža dejstvo, da pri nas ni večjih nastanitvenih zmogljivosti. Imamo namreč le 40 sob oziroma 102 ležišči. Dobra polovica ležišč je v hotelih, tretjina v planinskih domovih in kočah, preostala v gostiščih. V letu 2008 smo denimo imeli 40 sob oziroma 131 ležišč, od tega 15 ležišč na turističnih kmetijah. Na žalost je odtlej število ležišč na kmetijah popolnoma upadlo. Zaradi bližine zdraviliških centrov izrazitega porasta števila prenočitvenih zmogljivosti pri nas sicer ne pričakujemo. Manjka nam vizije V zadnjih letih seje na Šentjurskem precej naredilo na področju turizma. Spomnimo le na ponovno oživitev ponudbe ob Slivniškem ježem, pa na urejanje romarskih, rekreativnih in učnih poti ter muzejskih zbirk, konjeniškega centra, vinogradnikove učne kleti, V naslednjih petih letih bi ob 'Kozjanskem morju' radi uredili prometne povezave, pohodne in kolesarske poti, parkirišča, turistično signalizacijo, izgradili kamp... Turistični ponudniki pri nas so precej nepovezani in razdrobljeni. Med glavnimi cilji je zato tudi povezovanje in motiviranje ponudnikov. Tale fotografija je nastala na septembrskem županovem sprejemu turističnih akterjev s Šentjurskega. Prevladujejo Nemci in Hrvati Na Šentjurskem prevladujejo tuji gostje. Lani je Šentjursko skupaj obiskalo 722 turistov, od tega 551 tujcev. Med njimi prevladujejo Nemci (100 prihodov) in Hrvati (80 prihodov) ter Avstrijci (59) in Italijani (59). Lani pa so nas denimo obiskali tudi trije turisti iz Kitajske in dva Japonca. Pri nas je prenočilo 2.124 ljudi, od tega večina, 1.739 tujcev. Med tujci, ki so pri nas prespali, prevladujejo Hrvati (667 nočitev), sledijo pa jim Avstrijci (231 nočitev), Srbi (167 nočitev) in Nemci (150 nočitev). Sicer pa naši turistični delavci beležijo porast dnevnih obiskovalcev, ki so evidentirani skozi obiske posameznih zbirk. Lani si jih je ogledalo 6.723 obiskovalcev. Naj večji je obisk v Muzeju Južne železnice. 2.015 1.576 722 5.000 4.327 3.994 2.124 10.200 Prihodi in prenočitve turistov v občini Šentjur v letih 2008,2011 in 2014 ter načrtovano število prihodov in prenočitev v letu 2020. \ Stolpa ljubezni,... Zakaj nas torej ne obišče več turistov? Razlogi so različni. Ena od poglavitnih slabosti, ki so jo opredelili tudi v omenjenem programu, je, da nam manjka jasna vizija razvoja turizma, neki osrednji akter, ki bi znal povezati turistične produkte in ponudnike v enotno, privlačno zgodbo. Preveč smo razdrobljeni in nepovezani, neprepoznavni. Morda pa se tudi preveč zanašamo na druge in se premalo zavedamo reka, da smo turizem vendarle predvsem mi, ljudje? Imamo načrt Kako torej šentjurski turizem dvigniti na višjo raven? S tem izzivom se ukvarja omenjeni program razvoja turizma do leta 2020. Med glavnimi cilji so urejanje infrastrukture, povezovanje ponudnikov, povečanje prepoznavnosti z intenzivnejšim trženjem pod skupno znamko, motiviranje ponudnikov in izobraževanje. Pa bodimo konkretnejši in poglejmo le nekatere bolj zanimive predlagane aktivnosti do leta 2020. Ob Slivniškem jezeru bi uredili prometne povezave, pohodne in kolesarske poti, parkirišča, turistično signalizacijo, izgradili kamp, razvijali in povezali ponudbo. Rešili bi vprašanja lastništva in upravljanja na Rifniku, tam bi uredili poti in dodatne vsebine. Širili in obnavljali bi kolesarske in pohodne poti. Povečali namestitvene zmogljivosti pri obstoječih in jih uredili pri novih ponudnikih (hostel, prostor za avtodome, avtokampi). V » načrtu najdemo idejo o razvoju turiz-| ma v zidanicah in novem produktu 'Drameljske gorce'. Razvijali bi športni turizem z naložbami v športne kapacitete (tudi adrenalinski park s plezalnim centrom Rifnik - Resevna). | Nadaljevali bi obnovo stavb Zgornjega trga, intenzivneje predstavljali Ipavce in promovirali Guzajevo dediščino... Šentjursko 2020 Predlogi torej so, a za njihovo udejanjenje potrebujemo denar. Dinamika izvajanja ukrepov, del katerih smo našteli zgoraj, bo seveda odvisna od virov financiranja. Pa tudi od naše volje, podjetniške žilice, entuziazma, poudarjajo v načrtu razvoja turizma do leta 2020. Dotlej želimo število prihodov in prenočitev turistov več kot podvojiti. Reportaža ŠENTJURSKI KOŠARKARJI V NOVIH VLOGAH Clark za klaviaturami, . .... wMmnBi»™i Sproščeno. Naše junake smo tokrat vprašali, kaj se dogaja med polčasom v garderobi in zakaj se med tekmo namesto po ramenih trepljajo po zadnjicah. » Piše: Metka Pirc Izvrstno vzdušje v dvorani Hruševec. Šentjurski vitezi glasno vzklikajo navijaška gesla, med njimi sta tudi ameriška člana šentjurske košarkarske ekipe Ce-ola Clark in Jake Parker. Po igrišču v ritmih napeva 'A je to' žogo lovijo rdeči in modri, na trenerskih klopeh pa srečamo Dragišo Drobnjaka in Sandija Čebularja. Narobe svet? Ne, le klubski zaključek šentjurske košarke. Sproščeno, nasmejano in super vzdušje objame dvorano Hruševec, iz katere je izginila prav vsa napetost, ki so jo lani prinašale tekme naših državnih prvakov. Obe ekipi, ki merita moči, sestavljajo navijači šentjurske košarke in njihovi pokrovitelji, pa tudi kakšen starš otrok, ki trenirajo v mlajših selekcijah Tajfuna se najde. 12 znanih obrazov, kijih običajno srečujemo pod košem, se zadržuje predvsem ob igrišču, kjer so prevzeli nove vloge. »Kar nenavadno se počutim kot trener,« se med pavzo v eni izmed četrtin nasmeji Drobnjak. Prevzel je eno izmed dveh trenerskih mest priložnostno sestavljene ekipe. »Vse to je del lepega dogodka, namen je, da se ljudje zabavajo. Nas, ki imamo vsak dan treninge, smo profesionalci in si s tem služimo kruh, takšno druženje spomni, da je na koncu koncev košarka še vedno igra in super je, da "ii.T/ se lahko malo sprostimo,« razlaga Drobnjak. Čebular kot trener, Sebič pomočnik Med tem v nasprotni ekipi kujejo taktike za naslednjo četrtino. Vodi jih Čebular, kije menda lani Božičku pisal, da se želi vrniti v šentjursko ekipo, in ta mu je željo uresničil. »Trenersko delo je zanimiva izkušnja, nekaj novega in drugačnega zame. Ponosen sem na svojo ekipo, saj se borijo,« nam z nasmeškom pripoveduje Čebular, ki pravi, da je zaenkrat še vedno raje igralec, v prihodnje pa se nikoli ne ve. Njegov pomočnik je tokrat domačin Stanko Sebič, ki prizna, da mora tokrat imeti vse pod kontrolo, če želijo nadzirati rezultat. Kmalu bo minilo pol leta, od kar se je poročil, in pravi, daje v ljubezni še vedno tako rožnato, kot je bilo. Klavrni poskus petja V sproščenem vzdušju med tekmo na igrišče priteče Tajfunko, ki si je kot glavno nalogo zadal sproščanje igralcev med prostimi meti. Med tem se že slišijo zvončki, ki jih kmalu pospremijo odločni koraki dobrega moža. Ta naloži Domnu Bratožu in Tomažu Bolčini, naj otrokom zapojeta kakšno pesmico, a seje poskus bolj klavrno končal. Bratož je priznal, da mu petje res ne gre najbolje, zato se bo raje držal košarke. Na pomoč so jima priskočili ostali člani posebnega klubskega ansambla, med katerimi se je na klaviaturah mučil Clark, na trobenti pa Parker. Uspelo jim je nasmejati občinstvo in ravno to sproščeno vzdušje je bil cilj njihovega dmženja. Sproščenost smo izkoristili tudi za vprašanja, ki jih po resnih tekmah običajno ne zastavimo. Bratoža skoraj razgnalo od smeha Za navijačice imamo posebno sporočilo. Nič posebnega se menda ne dogaja med polčasom v garderobi, saj fantje delo jemljejo zelo resno. »Kako je v garderobi, je odvisno od tega, ali smo prvi polčas igrali dobro ali slabo. Če smo dobri, sledijo spodbudne besede našega trenerja, če igramo slabo, pa tudi slišimo kakšno,« nam odgovarja Sebič. Da tam ni tako sproščeno, kot je na tem klubskem zaključku, kjer so vsi nasmejani in dobre volje, razkriva Bratož. »Tudi v garderobah smo profesionalni in resnost je ves čas na vrhuncu,« doda. Pozorno žensko navijaško oko pa med tekmami opazi tudi spodbudno trepljanje košarkarjev med seboj. Ti se denimo ob prostem metu med sabo ne trepljajo po ramah, ampak po zadnjicah in to je vsesplošni pojav. »To so spodbudne geste, ki jih delamo povsem podzavestno. Mislim, da je to sestavni del ne le košarke, ampak kolektivnih športov na sploh,« nam povsem resno razloži Drobnjak. Bratoža pa je ob našem vprašanju skoraj razgnalo od smeha in v tem stilu je tudi odgovoril: »Avtomatsko se trepljamo po riti, izgleda bolj spodbujevalno.« Tako, sedaj veste vse in še več! Clark in Parker sta tokrat tudi sama s tribun vzklikala navijaška gesla. Predstavili so se tudi mladi košarkarji, ki trenirajo v KK Tajfun. Sandi Čebular tokrat v vlogi trenerja. ^2^ ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvogisentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje Piše: Ljudmila Conradi Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Ponikva pokriva poleg Dolge Gore še 14 zaselkov oziroma vasic. Podaljšane roke KORKA so požrtvovalne poverjenice in poverjeniki po vaseh. ANKETA V Dolgi Gori z roki v roki Rdeči križ in krajevna skupnost Marjana Arzenak, gospodinja, prostovoljka RK Za RK rada delam, ni mi težko. Vem, da me ljudje potrebujejo, zato se rada dmžim z njimi. Zavedam se, da so nekateri zelo osamljeni in potrebujejo sočloveka, da z njim spregovorijo o svojih težavah, se mu zaupajo, se potožijo. Potrebujejo pa tudi kakšno spodbudno besedo, da težave laže prenašajo. Rada jih obiskujem, se z njimi pogovarjam in jim tako pomagam v stiski. Marija in Mirko Zorko, mati in sin, upokojenca Marija: Mislim, da organizacija Rdečega križa (RK) dobro deluje. Brez RK bi bilo teže preživeti. Zadovoljna sem, da mi pomagajo- Mirko: Vesel sem, da nama RK tako pomaga. Vsake toliko časa dobiva paket s hrano, obleke lahko greva iskat v Šentjur na občinski sedež RK. Želiva, da bi tako ostalo. Tudi Krajevna skupnost Dolga Gora nama pomaga. Lani nama je priskrbela drva, da naju pozimi ni zeblo. Prostovoljci RK obiskujejo svoje krajane tudi potem, ko se preselijo v katerega izmed domov za starejše. Dolga Gora. 22 oseb starejših od 70 let. Krajevna skupnost Dolga Gora šteje okrog 280 prebivalcev. V vas se pride po cesti, ki vodi od Ponikve proti Ločam. Vasica je redko naseljena, posamezne hiše so razporejene ob cestah. Dolga Gora spada pod okrilje Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Ponikva, a ima v svoji sredi poverjenici, ki tu uresničujeta vlogo RK. Poverjenica Marjana Arzenak že enajst let prostovoljno deluje kot predstavnica organizacije, zadnjih pet let ji pomaga sovaščanka Vikica Horvat. Skrb za sovaščane Socialno pomoč v obliki hrane prejema sedem starejših posameznikov in dmžini, ena s šestimi otroki in ena z dvema. Tisti, ki imajo kakšno možnost prevoza, pridejo sami po pakete s prehrano, drugim jihArzenakova vozi domov KORK sodeluje s KS Dolga Gora. Ob jubilejih skupaj obiščejo starejše jubilante, v vasi namreč živi 22 oseb, starejših od 70 let. S sabo povabijo vaške muzikante, da slavljencem kaj zaigrajo in jih tako razveselijo. Podarijo jim šopek rož in jim še s kakšno malenkostjo izkažejo pozornost. Prav tako obiščejo starejše ob novem letu in jim podarijo koledarje. Starejši krajani Dolge Gore, ki niso mogli več živeti doma sami, so se pre- selili v domove starejših v Poljčane, v Rogaško Slatino in tudi v Slovenske Konjice. »Po domovih obiskujemo starejše skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti Dolga Gora. Želijo, da se dalj časa zadržimo pri njih, da se pogovarjamo z njimi, da jim povemo, kaj je v našem kraju novega. Prostovoljci smo nekakšna vez med njimi in domačo vasjo,« še pove Arzenakova. Navezava na sosednje kraje Krvodajalske akcije organizira KORK Ponikva na osnovni šoli v Ponikvi enkrat letno. Tja hodijo tudi krvodajalci z Dolge Gore, nekateri pa gredo v Slovenske Konjice ali drugam, če so v službi takrat, ko krvodajalska akcija poteka v Ponikvi. »Iz naše vasi je kakih deset rednih krvodajalcev.« JUBILEJ 94-letna Lucija je najstarejša Lucija Skutnik je najstarejša krajanka Dolge Gore. Še zdaj živi v hišici, v kateri se je rodila kmečkim staršem kot četrti otrok. Oče ji je umrl, ko je bila še dojenčica, zato je vso skrb za otroke prevzela mati. Zelo je morala delati in se vsemu odpovedovati, da jih je za silo preživljala. Otroci so ji pomagali pri kmečkem delu, tudi Luciji ni bilo prizaneseno. V osnovno šolo je hodila po klancih navzgor in navzdol na Sladko Goro in se pridno učila. Lucija je bila najmlajša v družini in je še edina živa. Spomini na otroštvo oživijo in pripoveduje: »Spomnim se, da sva z mamo hodili po drva v gozd. Mati je zelo skrbela za nas, saj nam je oče umrl, ko sem bila stara šest mesecev. Dala me je služit v farovž, a nisem vzdržala, pobegnila sem domov.« Pove, daje med vojno pomagala parti- zanom, zbirala je hrano, zdravila in obleko in doma skrivala partizane. Po vojni se je zaposlila na železnici in igrala pri ljubiteljskem gledališču. V službi je spoznala moža. Rodila je hčerke Marijo, Anko in Ireno ter sina. Zdaj je že 35 let vdova, zanjo najbolj skrbi hčerka Marija. Lucija je kljub 94 letom živahna, zelo dobro pomni in bere brez očal. Muzeji, zbirke, galerija in IKC odprli svoja vrata Ta veseli dan kulture. Turistično-in-formacijski center Šentjurje v sodelovanju z Občino Šentjur organiziral brezplačne oglede muzejskih zbirk in Ipavčevega kulturnega centra. » Piše: Denis Kresnik Na dan, ko se spominjamo rojstva naj večje ga slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so si obiskovalci lahko (brez plačila vstopnine) ogledali muzej južne železnice, Ipavčevo hišo, arheološko razstavo Ritnik in njegovi zakladi, Razstava slik Polone Kitak, ki jih lahko najdemo tudi v literarnem zborniku. DEJSTVA Želeli bi še večji obisk Skupno so na ta dan v Ipavčevi hiši. Muzeju JŽ, arheološki zbirki Ritnik, spominski sobi New svving guarteta in Galeriji Zgornji trg našteli 135 obiskovalcev. Etnološko zbirko Šmid in zbirko NOB Kozjansko žari sije ogledalo 55 ljudi, zbirko Glažute in 58. Ipavčev kulturni center je obiskalo 150 ljudi. (Povzeto iz poročila TIC Šentjur). spominsko sobo New svving quarte-ta, Slomškovo rojstno hišo, spominsko sobo Blaža Kocena, muzejsko zbirko Glažute na območju Žusma in muzejsko zbirko Planina. V galeriji Zgornji trg so obiskovalci lahko obiskali razstavo Hlebinske šole naivnega slikarstva, v jami mlinskih kamnov pod Ritnikom pa so si lahko izdelali svoj kozmogram. Hkrati je na dnevu odprtih vrat v Veliki dvorani Ipavčevega kulturnega centra potekala razstava in ogled filma o Franju Malgaju ter promocijskega filma Pesem južne železnice. Medtem je v avli potekala še ena razstava, in sicer razstava slik Polone Kitak, ki so del literarnega zbornika Z besedami v naš čas. Na TIC občine Šentjur še vedno opažajo, da so v širšem okolju s svojimi muzejskimi zbirkami premalo prepoznavni, ker so ena redkih občin, ki na tako malem prostoru premore toliko objektov premične in nepremične kulturne dediščine. Zato ob večjih prireditvah in skupnih slovenskih akcijah omogočijo brezplačne oglede in javna vodstva. Kultura (5) Neža Maurerje dodobra nasmejala skoraj polno dvorano. Petnajsti šentjurski literarni zbornik Z besedami v naš čas. Takšen je naslov tokratnega zbornika šentjurskih ustvarjalcev. » Piše: Denis Kresnik Ta veseli dan kulture so končali s predstavitvijo literarnega zbornika Z besedami v naš čas. Predsednica literarnega društva Šentjur, Lučka Palir Mavrič, je povedala, da je že petnajsti po vrsti. »Letos smo želeli biti aktualni in objaviti nabor prispevkov, utrinkov, besed našega časa, kako posamezniki, pesniki in pisatelji doživljajo čas, v katerem živimo,« je povedala in dodala, da je zbornik zvrstno zelo pester. V njem najdemo poezijo, haikuje, dramatiko, prozo ... Svoja delaje prispevalo 45 avtorjev s Šentjurskega in širše. Zbornik privabil in gostil Nežo Maurer Program predstavitve, ki gaje vodila Anita Koleša, se je pričel z nastopom Ive Cerkvenik in Ines Ljubej. Sledil je govor predsednice Zveze kulturnih društev Šentjur, Marije Rataj, ki je priznanja za presežek dela podelila društvu Epik teater za organizacijo številnih prireditev in Martinu Čatru za zbiranje starih razglednic Šentjurja. Program so popestrile še plesalke Literarnega društva Šentjur. Predstavitev pa si bomo verjetno najbolj zapomnili po gostji in slovenski pesnici Neži Maurer, ki je v pogovoru z voditeljico s svojimi hudomušnimi odgovori do solz nasmejala občinstvo. Za konec sta zaigrala še kantavtorja Daniel Bedrač in Simona Kropeč. Velik uspeh šentjurskih kulturnikov Šest šentjurskih kulturnikov, članov Literarnega društva in Društva likovnih ustvarjalcev, se lahko pohvali z lepim uspehom. Njihova literarna in likovna dela so med 117 avtorji namreč izbrali na natečaju avstrijske knjižne založbe Fran iz Celovca. V sklopu natečaja je izšla tudi knjiga izbranih del ‘V barvah utripajo bližine’, ki so jo predstavili decembra v Celovcu. Marija Artiček je prispevala sliko Potovanje k svetlobi, Polonca Kitak sliko Utrip v zelenem in pesem Pomladna, Špela Kotnik sliko Poletje, Marjana Majcen pesem Dvojina, Lučka Palir Mavrič pesem Praviš, Radoslav Palir pa kar tri pesmi (S teboj, Ljubezen in Sprijaznjen z minljivostjo). »Na natečaju izbrani avtorji imamo svoj uspeh tako za potrditev naše osebne ustvaijalnosti kot dokaz kvalitete domačih kulturnih društev, ki jih zastopamo. Lahko rečemo, da je prav šentjurska občina tista slovenska občina, ki seje na natečaju izkazala z največ umetniškimi ustvarjalci. Ta uspeh je toliko večji, ker se je zgodil preko naše državne meje, česar nismo ravno navajeni,« je ob tem zapisal Radoslav Palir. (NK) Na natečaju avstrijske založbe so izbrali tudi dela šestih ustvarjalcev s Šentjurskega. @ Naša društva ŠENTJURSKI GASILCI 141 let tradicije,z 270 člane Člani PGD Šentjur vsem občankam in občanom želijo srečo, veselje in vse dobro v letu 2016. Obenem Šentjurski gasilci pogosto priskočijo na pomoč tudi pri prenosu poškodovane osebe. Trenutno prenavljajo delavnico servisa in prodaje gasilnih aparatov. Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur. Osrednje gasilsko društvo občine Šentjur že 141 let bdi nad prebivalci Šentjurja in jih varuje pred požari ter drugimi naravnimi katastrofami. Lahko se pohvalijo s številnimi pokali, priznanji in pohvalami, ki so jih prejeli v tem dolgem obdobju. » Piše: Denis Kresnik Na zadnjo novembrsko soboto so šentjurski gasilci organizirali operativno-taktično vajo, ki je potekala v vulkanizerstvu Mulej, kjer naj bi iz neznanega razloga eksplodiral plin. Ko so prišli na kraj dogodka, so izvedeli, da je v požaru v skladišču gum ujetih šest ljudi. Aktivirali so tudi gasilce PGD Slivnica ter Šentvid in tako skupaj rešili vse ujete in ranjene, pogasili požar ter prezračili prostore. Po končani vaji se je 54 gasilcev postavilo v zbor in prisluhnilo kratki analizi vodje intervencije Danila Matuša, kije povedal, daje bila vaja uspešno opravljena, kar je potrdil tudi poveljnik Gasilske zveze Šentjur, Martin Cmok. Zatem je spregovoril še direktor vulkanizerstva, Dejan Mulej, ki je vsem zaželel dobro sodelovanje še naprej in da do takšnega dogodka v realnosti ne bi prišlo. Dobro sodelovanje je pohvalil tudi policist Policijske postaje Šentjur Blaž Zidanški. Leto 2015 v številkah V pogovora s predsednikom društva, Andrejem Koprivcem, smo izvedeli, da so v letu 2015 zabeležili 33 intervencij. Od tega je bilo največ požarov na raznih objektih, nekaj pa tudi na komunalnih zabojnikih ter požar vozila. Veliko je bilo tehničnih intervencij: poplave, čiščenje onesnaženega cestišča, razkrita streha, podiranje dreves, pomoč policiji in reševalcem, uhajanje plina... Na intervencije so vsakič izvozili s polno posadko vozil, pri eni intervenciji pa se je poškodovalo vozilo, ki ga je bilo potrebno dati na popravilo. DEJSTVA Najstarejše gasilsko društvo v občini PCD Šentjur velja za najstarejše gasilsko društvo v občini Šentjur. Ustanovljeno je bilo leta 1874, kar ga uvršča tudi med najstarejša gasilska društva v Sloveniji, natančneje na 6. mesto. V njihovem gasilskem domu si kot zanimivost lahko ogledate ročno batno črpalko na vozu, ki je bila nabavljena leta 1882. Društvo šteje okoli 270 članov, kot vsako leto pa se je tudi v letu 2015 pridružilo nekaj novih. Trenutno je na izobraževanju 7 gasilcev, ki opravljajo nadaljevalni tečaj za gasilca, kar bo še dodatno ojačalo operativni kader. Pred kratkim so dobili tudi prvo članico v društvu, ki je opravila tečaj za nosilko izolimega dihalnega aparata. Občani pomagajo Največji problem društva predstavljajo finance, saj denarja za kakšne večje projekte ni. Na srečo v društvu opravljajo dejavnost servisiranja in prodaje gasilnih aparatov, kar jim omogoča, da lahko vse leto kolikor toliko normalno poslujejo. Ravno v tem času člani obiskujejo občane na domu in podarjajo gasilske koledarje. Vsaka donacija jim pride prav, zato so tudi občani ključen pomen delovanja društva. Pridni tudi na tekmovanjih Leto 2015 je bilo posvečeno praznovanju 60. obletnice gasilske zveze Šentjur, kateri je svoj delež prispevalo tudi PGD Šentjur. Vso leto so bili pridni na področju tekmovanj, saj so se z več ekipami udeležili tekmovanj v in izven občine Šentjur. V tem letu so začeli s prenovo delavnice za servis gasilnih aparatov, ki bo končana predvidoma letos. V 13 skupinah po vrtcih izvajajo gasilske delavnice, na dveh osnovnih šolah pa gasilski krožek. Kaj jih čaka? V letu 2016 nameravajo nadaljevati še s sanacijo gasilskega doma. Dopolnjevali bodo osebno zaščitno opremo in tako kupili dve novi zaščitni obleki, saj je varnost gasilca na prvem mestu. Nadaljevali bodo pogovore o nakupu novega, okoli 250 tisoč evrov vrednega gasilskega vozila, ki naj bi ga nabavili v letu 2017. Z raznimi delavnicami in krožki pridobivajo in izobražujejo gasilski podmladek. Ljudje smo in ne stroji S trenerjem Dejanom Mihevcem je Košarkarski klub Tajfun doživel to, kar so mnogi le upali in sanjali. Ravno z njim so Šentjurčani postali državni prvaki in zapisali največji uspeh v zgodovini šentjurske košarke. Z neverjetno energijo so se lotili tudi nove, letošnje sezone, v kateri se uspešno borijo tudi proti klubom z bistveno večjim proračunom. Pod vodstvom Mihevca, ki izvrstno opravlja svoje delo in vse to prenaša na igralce in ostale člane ekipe, dokazujejo, da je denar sicer nujen, a da lahko zmagajo tudi proti velikim. S prijateljstvom, dobrim vzdušjem, z ekipo, ki deluje povezovalno. In kar je še bolj pomembno kot športni uspehi naših košarkarjev, je dejstvo, da je košarka povezala Šentjurčane. O njej govori mladina v šoli in verniki po maši. Iz domov starejših občank se sliši glasno navijanje, ko spremljajo tekmo po televiziji. Namesto o vremenu se poslej na ulici pogovarjajo o zadnji tekmi naših košarkarjev, Šentjur ali Šenčur ni več vprašanje. Vse to je verjetno botrovalo odločitvi vas, spoštovani bralci, da za naj osebnost Šentjurskih novic izberete Dejana Mihevca. Ta je še posebej izpostavil navijače, ki spodbujajo s tribun, in vse ostale v mestu, ki jim odprejo vrata in jih podprejo. Čeprav so bili med prazniki v domovini, šentjurski košarkarji od praznovanja niso imeli kaj dosti, saj so igrali tekme, na prvi dan novega leta pa so se odpravili na pot v Podgorico. » Piše: Metka Pirc Veliko nazivov so vam že podelili kot košarkarskemu trenerju, dvakrat ste bili izbrani tudi za trenerja leta v Angliji in Slovenijj. A s tem, ko ste postali naj osebnost Šentjurskih novic, vam je svoje priznanje dala tudi lokalna skupnost in pokazala, da ceni vaše delo. Kaj vam pomeni to priznanje? • Po eni strani mi to pomeni največ od vseh priznanj, ki jih je bilo kar nekaj. Eden izmed pomembnih razlogov je dejstvo, da je to priznanje podeljeno v mojem rojstnem kraju in da izbirajo ljudje, ki te dejansko poznajo. Kaže tudi, da ima naše delo globlji in večji pomen. Naše športne rezultate čutim v utripu Šentjurja. Pot od evforije lanske sezone se ne le nadaljuje, ampak še stopnjuje. Vesel sem, da v Šentjurju vlada pozitivna klima, da košarka kot šport daje kraju pozitivno noto in je povezala Šentjurčane. Kljub temu da je Šentjur majhno mesto, kažemo veličino, tudi ko igramo v dvoranah, ki so dvakrat večje, kot ima Šentjur prebivalcev. Kako pa je delati v domačem kraju? • Po svoje je težko, predvsem zato, ker kadar delam drugje, se koncentriram le na svoj posel. @ Intervju Oddelaš svoje delo in greš naprej. V domačem kraju pa imaš dom, družino, pričakovanja in pritisk je večji. Poskušam, da se med delom s tem ne obremenjujem preveč, in skušam vse to izkoristiti v svoj prid. Izjemno veliko mi pomeni podpora družine in dejstvo, da sem doma, to le še olajša. Družina je tista, iz katere črpam svojo energijo in entuziazem do dela. Lažje sem to, kar sem. Vedno poudarim, da je človek lahko uspešen le, če dela po svojih načelih, principih in ne poskuša biti nekdo drug. Pa vendar je bila vaša družina tudi na preizkušnji. Ko ste delali v Angliji, ste dobili prvega sina. • Bilo je kar pestro. Ko sem drugo leto delal v Angliji, sem dobil prvega sina. Zadnje tri mesece smo bili tam skupaj, tako da je tudi on že okusil slast tujine, (smeh) Sicer pa je trenerski posel in kruh športnikov nasploh zelo specifičen. Nimamo klasičnega delavnika, zahteva veliko prilagajanja, odpovedovanja, veliko smo od doma, a hkrati potrebujemo ravno doma maksimalno podporo. Velikokrat rečem, da trenerski posel ni le služba, je način življenja cele družine in to zahteva odpovedovanje in prilagajanje. Če greš na to pot z družino, ki ti sledi in te podpira, ti je veliko lažje. Le zahvalim se lahko svojim, da me podpirajo. Otroka že kažeta kaj interesa za košarko? • S tem sicer nisem obremenjen. Starejši Žan Aleksej, ki je Rad bi se zahvalil vsem navijačem, Šentjurčanom in širši okolici za podporo na tekmah in v samem mestu. Obljubim, da bomo dali na parketu vse od sebe, da se bomo borili za svoj klub in svoje mesto. star štiri leta, je sicer v košarki, a pred žogo ga bolj zanimajo kmetija, stroji. Žan je naš velik navijač, ima svoj dres in boben, pozna marsikoga iz navijaške skupine Šentjurskih vitezov in se ponosno pozdravlja z njimi. Pravi je, res. Mlajši Jakob Aleksander je star leto in pol in on vidi samo žogo, nobene druge igrače ne potrebuje. Ko stopim doma skozi vrata, komaj reče 'ati, koš’ in nato že gre proti svojemu košu ter hoče, da z njim igram košarko. Cele dneve meče na koš. Čeprav sploh ne vem, od kod takšna zagnanost, (smeh) Sprva ste bili v atletiki in ste se šele kasneje odločili za košarko. • Obiskoval sem Osnovno šolo Franja Malgaja, kjer sem treniral veliko športov, od nogometa, košarke, do rokometa in atletike. Po osnovni šoli sem na pobudo trenerja Vlada Artnaka več poudarka dal atletiki, saj sem imel poškodbo kolena in sem se moral izogibati kontaktnim športom. Logična izbira je bila, da nadaljujem z atletiko, bil sem državni prvak in v reperezentanci, a srce meje vleklo v kolektivne športe. Predvsem v obdobju, ko seje šentjurski košarkarski klub uvrstil iz druge v prvo ligo, sem bil med navijači. Vedno sem si želel, da bi se v Šentjurju kdaj zgodilo to, kar se je sedaj. Želel sem biti del vzdušja, a v drugi vlogi. Ko sem šel na Fakulteto za šport, sem dosti časa vložil v pridobivanje znanja. Bil sem v Ameriki, se učil pri številnih treneijih in mislim, da se mi to sedaj vrača. Verjamem, da se vse vrne, če korektno in pošteno delaš. Kot trener pa je najbolj pomembno, da si izboriš spoštovanje, avtoriteto. To je predpogoj za dobro delo. Ko ravno govorite o avtoriteti ... Slišati je, da trenerji nasploh igralcem radi prepoveste uporabo mobilnih telefonov in zabave pred tekmo, ker to slabo vpliva na igro. Kakšne taktike pa imate vi, da motivirate fante? • Red in disciplina sta osnova vsakega sistema, da lahko normalno funkcionira in tako je tudi v športu. To lahko dosežeš na različne načine. Ključ do vsega pa je spoštovanje in to je predpogoj za trdni odnos. Na primer pri obrokih, ko jemo, niso dovoljeni telefoni. Tako sem se odločil predvsem zato, ker smo ekipa in včasih smo skupaj neprestano tudi po tri dni. Vsi vemo, da danes po cele dneve lahko visimo na telefonih, od interneta in socialnih omrežij smo odvisni. Zamislite si, kako bi bilo, ko bi 18 oseb sedelo za isto mizo, vsak s svojim telefonom. Sedaj, ko jih nimamo, se normalno pogovarjamo in to dela ekipo močnejšo. Igralci si več povedo med sabo in se bolj povežejo. Imam tudi demokratični pristop in upoštevam ideje ostalih članov ekipe, a ko je treba sprejeti odločitev, se zavedam, da le ta mora biti moja in zanjo odgovarjam sam. Nimam pa težav, če da kdo dobro idejo in če ocenim, da je v redu, jo sprejmem. Na trenerski klopi delujete zelo umirjeno in le redko se razjezite. Ko se, tudi na tribunah vsi vedo, da je bilo nekaj hudo narobe. • Trener mora svoje delo narediti čez teden na treningu. Tekma je odraz tega, kar se je delalo čez teden, kako ekipo pripravimo na nasprotnika. Med tekmo je treba le voditi. Če je trener miren in zbran, lažje vodi, ima stvari bolj pod kontrolo. Včasih pa je treba povzdigniti glas, da se igralce malo prebudi. Če se na nekoga nenehno dereš, sčasoma postane to nekaj normalnega in se ne odziva več. Če se zadereš, ko je res treba, takrat pa je učinek. Marsikaj se sliši na tribunah, navijači so vsi po malem trenerji, komentirajo se sodniške odločitve in vedno znova se sprašujejo, kako je možno, da profesionalni igralec zgreši proste mete. Razkrijte nam skrivnost? • Tribuna je mesto, kjer se lahko sproščajo občutki in tudi prav je tako. Igralci in trenerji imamo seveda raje pozitivno spodbudo in ko se navijači zavedajo, da se vsak izmed nas tmdi po svojih najboljših močeh, da vsak v vsakem trenutku daje svoj maksimum in to s pozitivno namero, je tudi nam lažje. Tudi če imamo kdaj slabo tekmo, skušamo dati vse od sebe, včasih je nasprotnik enostavno boljši. Vesel sem, da imamo v Šentjurju takšne navijače, ki naše delo cenijo in spoštujejo in nas spodbujajo tudi takrat, ko nam ne gre najbolje. To je res dober občutek in ti v težkih trenutkih da še dodatno energijo. Tekma prinaša dodatni pritisk, soočamo se z zelo kako-vostnmi obrambami in tako pride tudi do zgrešenih metov. A vse to Vesel sem, da imamo v Šentjurju takšne navijače, ki naše delo cenijo in spoštujejo in nas spodbujajo tudi takrat, ko nam ne gre najbolje. To je res dober občutek in ti v težkih trenutkih da še dodatno energijo. daje košarki čar. Ne moremo naprej napovedati, kdo bo vse zadel in kako se bo izteklo. Vsak lahko vsakega premaga, ker je vsakič nov dan. Košarka je kolektivni šport in od veliko dejavnikov je odvisno, kako se bo iztekla posamezna tekma. V ekipi imamo 12 igralcev, vsak izmed njih seje zjutraj zbudil na svoj način. Mogoče so se skregali doma ali so poškodovani, bolani. Vse to je treba pred tekmo odstraniti in iz vsakega iztisniti največ. Ljudje smo in ne stroji. Če bi funkcionirali kot stroji, šport ne bi bil zanimiv, tako pa je nepredvidljiv. Izgubljena ali dobljena žoga, skoki, točke, vse to so zame individualne statistike. Na koncu šteje le skupni rezultat. Dokler vsi delajo za to statistiko in za ta rezultat, smo dobra ekipa. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo(5)sentjurskenovice.si Šentjurčani @ Šentjur se je v zadnjih 50 letih močno razvil. Na fotografiji vidimo cesto skozi center Šentjurja nekoč... iwjKP5entiuo ... in isto cesto danes. (wiKPš«itiur) V ŠENTJURJU NEKOČ IN DANES Ivan izpod Resevne Ivan Straže. 0 tem, kakšno je bilo življenje v Šentjurju nekoč in kako je danes ter kaj pričakuje v novem letu, smo se ob prehodu v novo koledarsko leto pogovarjali z dolgoletnim planincem ter ponosnim Šentjurčanom. » Piše: Denis Kresnik Od prihoda železnice do danes se je mesto Šentjur razvilo v gospodarsko in upravno središče istoimenske občine. Kako so v Šentjurju živeli nekoč in kako živijo danes, smo povprašali občana, ki sebe poimenuje kar Ivan izpod Resevne. Pod tem hribom se je rodil in tam z ženo živi že celo življenje. Uro pešačenja do šole in nazaj »Včasih smo večinoma hodili peš, saj so vse ceste bile makadamske in le malokdo si je lahko DEJSTVA Gradil štiri planinske stolpe Ivan Straže tudi v pokoju ne počiva. Še vedno je aktiven planinec, ki ogromno sodeluje tudi s Planinskima društvoma Zabukovica in Žu-sem. Sodeloval je pri izgradnji štirih stolpov: pri stolpu na Resevni, Konjiški gori, Vrhniki ter nenazadnje pri stolpu ljubezni na Žusmu. Odlično se znajde tudi v vlogi vodiča na izletih. Ko se ne ukvarja s planinstvom, rad gre v kakšno šentjursko kavarno na kavico. privoščil avto«, se spominja svoje mladosti. Zjutraj so se otroci s hriba zbrali in odšli v šolo. Obiskoval je osnovno šolo Franja Malgaja. Do tja so porabili kar kakšno uro hoje in prav tako tudi za pot nazaj. Popoldne so s kosom kruha v žepu odšli v gozd nabirat borovnice. Večino časa so hodili bosi, le pozimi so dobili škornje. 1951. leta je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Šentjur in takrat je kot 10-letni fant pričel v njem tudi sodelovati. S svojim mizarskim znanjem je veliko prispeval h gradnji planinskega doma na Resevni in h gradnji razglednega stolpa. Najbolj žalostna zgodba Šentjurja Šolo je nadaljeval in se izšolal za inženirja pohištva. 30 let je delal v razvojnem oddelku nekdaj največjega šentjurskega podjetja Alpos, ki je Šentjur popeljal na svetovne trge industrije. Pravi, da so to bili zlati časi Šentjurja. Najbolj žalostna zgodba Šentjurja pa je verjetno propad ravno tega podjetja, ki je od leta 2011 v stečaju. »A življenje gre naprej in ravno tako se razvija in veča tudi Šentjur, v katerem je industrijski potencial še vedno velik«, nam svoje mnenje zaupa Straže. »Življenje je vsekakor lažje danes, ko ti zidaka ni treba več dvigovati sam, ampak to opravi stroj. Kljub temu smo se tudi v starih časih imeli fino.« Harmonika je bila luksuz »Včasih ob Silvestrovem ni bilo takšnega trušča, kot ga danes naredijo ognjemeti in ostala pirotehnika. Družba se je zbrala, žene so bile večinoma v kuhinji in pripravljale pojedino, ostali pa smo se družili in pogovarjali. Veliko smo peli, le redkokdaj pa je poleg zapela še harmonika, saj je v tistih časih to glasbilo bilo že luksuz. Za silvestrsko večerjo je običajno bila vratovina z zeljem«, nam svoje spomine na silvestrovanja zaupa Straže. Pričakovanja v novem letu Straže v letu 2016 ne pričakuje nič posebnega. Čim več se bo gibal ter vsak mesec opravil vsaj en izlet. Nadaljeval bo svoje aktivnosti v planinskih društvih ter aktivno sodeloval pri raznih projektih. Še naprej bo sodeloval tudi na predavanjih na Ljudski univerzi Šentjur. Glede na trenutne razmere v državi upa, da bo Šentjur še naprej ostal mimo in lepo mesto, kot je zdaj. ŠENTJURČANI PRAVIJO Ze imate novo vinjeto? Z lansko vinjeto se lahko še ta mesec brezskrbno vozimo po slovenskih avtocestah. Znane Šentjurčane pa smo povprašali, ali že imajo novo. » Spraševal: Tomaž Pritekelj Marica Kamplet, predsednica Astronomskega društva Kosci Šentjur Ne. Bomo pa doma kupili dve. Sin se vozi vsak dan po avtocesti, ostali pa jo tudi mesečno potrebujemo. Andrej Jernej, čebelarski mojster Nisem je še kupil, jo pa zagotovo bom, nekje na polovici meseca, ker jo potrebujem. Zoran Gerbec, podpredsednik društva Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur Da, novo vinjeto že imam. Ravno sem registriral avto in jo kupil ob tem. @ Intervju BLAŽ KOSTANJŠEK Od Dramelj do največjega kuharskega sova Finalist sova Gostilna išče šefa Blaž Kostanjšek je svojo pot začel v Dramljah. Mama mu je v domačih Bovšah vzbudila ljubezen do kuhanja in ta se je skrbno tkala z vsakim družinskim kosilom. Ko seje vpisal v srednjo šolo, je Blaž vedel, da želi takoj dobiti izkušnje v realnem svetu. Takoj je začel delati v nekdanjem gostišču Mirana Ojsterška v Dramljah pod budnim očesom chefa Boruta Jovana. Oba spoštuje in pot ga še vedno pripelje v Šentjur, a tudi po ostalih koncih Slovenije. V kuharskem šovu je zdržal od prvega in vse do zadnjega dne. Le za las mu je ušla zmaga, a si 22-letni kuhar tega ne jemlje k srcu. Tomašu privošči zmago, sam pa je navdušen, da so se mu odprla vrata do enega naj večjih svetovnih kuharjev na Finskem, kjer bo lahko obogatil svoje znanje in ga še nadgradil. » Piše: Metka Pirc Kakšni so spomini na čas, ko ste delali v Dramljah? • Takoj, ko sem se vpisal na srednjo šolo, sem začel delati v Dramljah, pri Bomtu Jovanu. On je bil moj prvi mentor in je zaslužen, da nisem obupal, da sem vztrajal. Vse me je naučil s podporo Mirana Ojsterška. To sta dve osebi, ki sta zaznamovali mojo pot. Kakšna je bila vrnitev v realnost, sedaj ko ste prišli iz šova? Vrnitev v realnost je kar kruta, občutki pa so fenomenalni. Zaenkrat se imam lepo in če bo tako ostalo, bo super. Kako mislite, da je vrnitev kruta? • Čudno je že zjutraj, ko se zbudim in ugotovim, da ni kamer okoli mene, to je šok. Med šovom ne mo- reš pozabiti kamer, vedno te kdo kdaj spomni na to. V finalu ste sedeli na vročem stolu s Tomašem. Ali ste zelo razočarani, ker niste zmagali? • Res je, zmagal je Tomaš, jaz nimam nič proti. Niti nisem razočaran, ker nisem zmagal, mislim, da bi si zmago zaslužila oba. Niste dobili glavne nagrade, a pravite, da vam dejstvo, da se boste lahko izobraževali pri Sasuju Laukkonenu na Finskem, pomeni več kot denar. Kako je z odhodom na Finsko? • Finska je zame glavna nagrada, zato jo bom poskušal čim bolj iztržiti in upam, da bo čimdlje trajala, da začnem tam kakšno novo zgodbo. Datuma za odhod še nismo določili. Že v zgodnjih najstniških letih ste vedeli, da želite biti kuhar. • Začelo se je z vsakdanjim kosilom doma za družino, potem sem se vpisal na srednjo šolo. Takoj prvi vikend sem začel delati pri Miranu Ojsteršku v Dramljah. Do danes si nisem predstavljal, da bi raje počel kaj drugega kot to. Kaj radi skuhate sami doma? • Bolj malo, ker ni veliko časa. Če se najde čas, pa najraje skuham klasično nedeljsko kosilo, ki ni nič posebnega, je pa najbolj okusno. Kakšne so reakcije okolice, ko ste se vrnili v domače okolje? • Vidim ljudi, ki se obračajo za mano in me prepoznajo na ulici. Zgodi se, da pridejo do mene, da bi se fotografirali, delamo selfije, drugače je kot pred odhodom. Vam to godi? • Zaenkrat je v redu. Zadnji mesec in pol so vam družbo v Gostilna išče šefa delale pomočnice. Se je kaj pletlo med vami? • Seveda se je. Pletlo seje dobro prijateljstvo, ki bo ostalo. To je pa tudi vse, kar bi se lahko pletlo med nami. Kuharski poklic je težek, zakaj kljub temu vztrajate? • Res je težek, a zame je to naj- lepši posel, drugega ne znam in v nečem je treba vztrajati, (smeh) Kadar si vzamete čas zase, kam greste kaj dobrega pojest? • Tega časa žal ni veliko in še uskladiti ga moram Borutom Jovanom. Če grem, grem k njemu v Galerijo okusov v Žalec. Kaj menite o kulinariki v Sloveniji in v Celju? • Kulinarika pri nas raste iz dneva v dan. Ljudje so vedno bolj pogumni in upajo naročiti še kaj drugega kot dunajski zrezek in pomfri ah svinjsko pečenko in pražen krompir. V Celju pa velja, da je dosti restavracij, ki so bile dobre, a so propadle in se znašle na robu preživetja. Mislim pa, da se bo počasi začelo vse pobirati. Za konec še vaš nasvet za naše kuharje doma? • Ponavadi priprava jedi v prvo uspe najboljše, zato ne bodite preveč jezni, če v drugo ne bo tako dobro kot v prvo. (smeh) ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo(5)sentjurskenovice.si Naša društva @ šentjurski planinci 60 let druženj, 220 članov Planinsko društvo Šentjur. Najštevilnejše planinsko društvo na Šentjurskem deluje že več kot 60 let. V lasti in upravljanju imajo planinski dom na Resevni, organizirajo pa številne športno družabne dogodke, ki so dobro obiskani. Svojim članom nudijo zavarovanje, ugodnosti in aktivno preživljanje prostega časa. » Piše: Tomaž Pritekel] Planinsko društvo (PD) Šentjur šteje nekje med 180 in 220 članov. Osnovni namen delovanja jim je kvalitetno preživljanje prostega časa, spoznavanje naravnih lepot, ki jih na Šentjurskem ne manjka, in organizacija vodenih izletov po slovenskih gorah. V lasti in upravljanju imajo planinski dom na Resevni. Posebej ponosni so na odlično sodelovanje z lastnico objekta in na to, da jim je uspelo prenoviti objekt, ki se sedaj ponaša z novo kuhinjo, dograjeno večnamensko brunarico in prenovljeno srednjo etažo. Planinsko snidenje v Šentjurju V mali dvorani šentjurskega Ipavčevega kulturnega centra so se minuli mesec zbrali planinci s Šentjurskega. Dogodek so organizirali člani planinskih društev Šentjur, Dramlje, Slivnica pri Celju in Knjižnica Šentjur. Vsa društva so se predstavila, govorili pa so tudi o literaturi. DEJSTVA Bogata tradicija Začetki PD Šentjur segajo že v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so se šentjurski ljubitelji narave, planin ter redni obiskovalci Resevne in Ritnika odločili in aprila leta 1951 pod okriljem Planinske zveze Slovenije uradno ustanovili PD Šentjur. Miro Rožej, predsednik PD j*Šent j UTFotoPDSentiurl Predsednik PD Šentjur, Miro Rožej, pozdravlja idejo o skupnem srečanju s Planinsko zvezo Slovenije in si želi, da bi druženje ohranili in ga nadgradili. »Vsako društvo ima kaj pokazati in povedati, druženje ob koncu srečanja, namenjeno izmenjavi izkušenj, pa je vedno dobrodošlo,« pravi Rožej. Številni dogodki Vsako leto izvedejo tri tradicionalne prireditve. V marcu je to tradicionalni pohod in svečanost v spomin padlim na Resevni. Dogodek vsakoletno organizirajo v sodelovanju z območnim in krajevnim združenjem NOB Šentjur. Prvomajsko srečanje s kulturnim progamom in druženjem ob glasbi na Resevni organizirajo z ZSSS Savinjska Celje. Tam pa vsako leto prirejajo tudi kostanjev piknik, kjer se obiskovalci razvajajo s pečenim kostanjem in prvim moštom. Poleg tega, da člani društva skrbijo za urejenost mnogih znanih planinskih poti, so uredili tudi novo planinsko pot od Ferleževega mlina na Resevno. To pot so poimenovali Gabrškova pot in jo posvetili spominu na priljubljenega predsednika društva, Jožeta Gabrška. Zelo obiskani so tudi izleti v neznano, ki jih organizirajo s pobratenim Planinskim društvom Maljen iz Požege. »Do sedaj se je še vedno zgodilo, da je kdo rekel, da tega dela občine pa še ni poznal,« pove Rožej. Odprti za nove člane Člani PD Šentjur si v prihodnosti želijo, da bi planinski dom na Resevni še bolj izkoristili. Radi bi, da dom postane družinam in kolesarjem prijazna koča. Želijo si izvedbe šole v naravi in prirejati usposabljanja s področja preživljanja prostega časa v naravi. V PD Šentjur se lahko včlani vsak ne glede na starost. Poleg pripadnosti planinski organizaciji, ki skrbi za izvedbo pohodov in prireditev, pa so člani deležni tudi zavarovanja v času pohodov, raznih popustov pri prenočitvah v planinskih domovih po Sloveniji in popustov pri nabavi planinske opreme. Želijo si, da bi se še več ljudi aktivno vključilo v delovanje planinskega dmštva, zato vabijo vse, ki jih zanima varovanje narave, urejanje planinskih poti in markiranje, da se jim pridmžijo. •Prenovljen planinski dom na jMjBIfilkfe Resevni. Foto pd šentiur ; m ^____■ — Takole so se zabavali pohodniki minuli I mesec na Resevni ob zaključku tradi ^ Icionalnega izleta v neznano. fowoeW @ Naša krajevna skupnost ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Naša krajevna skupnost (23) imenovanje kraja in društev. To mešanje Gorice in Slivnice je zelo moteče. Treba je kmalu urediti športni park za kulturnim domom Gorica ter v bližnji prihodnosti renovirati kulturni dom. Kraj dveh imen: KS Slivnica pri Celju. Tokrat smo o življenju 'pri njih doma' spraševali krajane tega območja. Nekateri pravijo, da si želijo enotnega poimenovanja kraja. » Piše: Nina Krobat V Krajevni skupnosti Slivnica na mrliški vežici ... Načrtujejo še obstoječa infrastruktura še ni povsod zmožnosti, pri Celju (KS) so v zadnjem času postavitev prometne signalizacije v urejena (ceste, voda, telekomunika- Pri tistih, ki na tem območju živijo modernizirali kar nekaj javnih poti, okolici šole, postavitev vhodnih vrat cije), da bi vsem zagotavljala enak ali so živeli, smo preverili, kakšno je s P01T|ocjo krajanov in društev so na pokopališče in še kaj. življenjski standard. Upa, da bodo pravzaprav življenje pri njih 'doma' na avi 1 efibrilator, organizirali Tako našteva predsednik sveta v prihodnje na tem področju lahko in zakaj so ponosni na svoj rojstni nekaj prireditev, dobro sodelovali KS Janez Palčnik, ki se obenem veliko postorili, seveda če bodo to kraj. Nekateri pravijo, da si želijo z rustvi, opravili vzdrževalna dela zaveda, da jih čaka še veliko dela, saj dopuščale objektivne in materialne enotnega poimenovanja kraja in KS. Zdenka Bevc Škof, Društvo upokojencev Gorica V kraju Gorica pri Slivnici živi že vse življenje. Tam sta si ustvarila dom že njena starša, tam je hodila v šolo, odraščala in si tudi sama ustvarila družino in dom. Utrip kraja spremlja že od otroških let, vsekakor pa še bolj kot delavka v vrtcu in pozneje v šoli, od koder je pred dvema letoma odšla v pokoj. S politiko se ni nikoli ukvarjala. Zelo blizu ji je skozi vso delovno dobo bil otrok, zdaj, v pokoju, pa človek in medosebni odnosi, zato temu posveča veliko svojega časa in pozornosti. Slabo leto dni v KS Slivnica pri Celju vodi Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici. Sicer pa prosti čas najraje preživlja z vnuki in v krogu družine. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kraj, kjer živimo, je skromen, a z novimi vodstvenimi strukturami v KS prihaja upanje po razvoju tudi našega središča in vseh vaških jeder. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Imamo lepo naravo, ki jo lahko prehodimo 'Od klopce do klopce', se odžejamo na Sv. Heleni, kjer je 'Martin na star način', nadaljujemo pot na Stolp ljubezni in nazaj grede se ustavimo še na Ramni. Pa še kaj zanimivega bi se pri nas našlo. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Uspehi delovanja številnih društev so vidni, še bolj pa bodo opazni, ko se bodo naši krajani številnejše udeleževali dogodkov v kraju, ki so zanje tudi pripravljeni, in ko se bomo predstavljali vsi z istim imenom. Martin Cmok, gasilec, vinogradnik Vse življenje 'Slivnčan', saj že od rojstva živi na Trami ob Voglajni, v neposredni bližini Slivniškega jezera. Z ženo imata dva otroka in malo vnukinjo, ki jima krajša čas. Tega sicer nima prav veliko. Poleg tega daje kot vzdrževalec zaposlen v Cinkarni Celje, je vsestransko aktiven tudi na številnih drugih področjih. Je poveljnik Gasilske zveze Šentjur, morda ga najbolj poznamo prav kot predanega gasilca, sicer pa je aktiven tudi kot predsednik Društva vinogradnikov Sveti Urban in v društvu čebelarjev, kjer pa je predsedniško mesto po 19 letih predal kolegu. V lokalni politiki je že dolgo, zadnji dve leti kot predsednik vaške skupnosti Gorica, je tudi podpredsednik KS Slivnica ... Ko je doma, se ukvarja z delom na kmetiji in v vinogradu, dela s čebelami, pomaga kolegom in sosedom pri raznih opravilih (najraje pri rezi vinske trte in kletarjenju). Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Življenje je na visoki ravni, čeprav je izredno hribovito, ampak pridelamo hrano, daleč od onesnaženih mest. Mislim, daje življenje na Kozjanskem izredno zanimivo, zdravo, zato se nikoli ne bi preselil Barbara Gradič Oset, Kulturno društvo Gorica Na tem območju je živela do študija v Ljubljani, od leta 2004 pa skupaj z družino, partnerjem in dvema otrokoma, živi v Šentjurju. S krajem je kljub temu vseskozi povezana, preko različnih društev in otroških prijateljev. Od leta 2006 je diplomirana politologinja, ki že več let dela kot novinarka na spletnem portalu siol.net, predsednica Kulturnega društva Gorica pri Slivnici. Že kot najstnica je bila aktivna v slivniškem planinskem društvu, Pri gasilcih in med kulturniki. Od vsega začetka je tudi članica Vokalne skupine Kresnice. Njena največja ljubezen, poleg družine, so knjige. Prav tako ji veliko pomeni glasba, saj poje, odkar ve zase. Ker pa človek poleg duhovnosti potrebuje tudi fizično sprostitev, obožuje obiske slovenskih gora, Rifnik je njena nedeljska jutranja nirvana, rada igra tenis. Uživa tudi ob dobrih filmih in obiskih različnih kulturnih prireditev. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Čeprav zdaj ne živim več v KS Slivnica, sem preko hobijev in staršev, prija- teljev še vedno zelo povezana s krajem. Kraj ima skoraj vse, kar imajo veliki. Odlično šolo, vrtec, trgovino, pošto, različna in uspešna lokalna društva, krasno jezero. Zame kot dnevno voznico v Ljubljano mi veliko pomeni, da je blizu avtocesta in železniška postaja. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najbolj ponosna sem na pohodniški projekt Od klopce do klopce in Ramno plažo. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Najprej bi bilo krasno, da se poenoti v mesto. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najprej bi pokazal znamenitosti, ki so v kraju (od cerkve, vinogradov in krajevnega jedra do Slivniškega jezera). V svojem kraju sem najbolj ponosen na krajane, ki živijo na tem območju, s čim vse se ukvarjajo, da znajo predstaviti svoj kraj drugim obiskovalcem iz različnih krajev. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? V svojem kraju bi izboljšal področje večje prepoznavnosti kraja, Slivniško jezero, vinogradnike, kmečki turizem (kmetije). Treba bi bilo spremeniti misel nekaterih ljudi, saj živimo zdravo v naravi, ne v mestu, in da bo treba za naš kraj in življenje še marsikaj postoriti, da ohranimo zdravo in čisto naravo. Simon Mansutti, Planinsko društvo Žusem Več kot 30 let živi na tem območju. Je poročen, oče šest mesecev starega sina, ki zadnja štiri leta opravlja funkcijo predsednika Planinskega dmštva Žusem. Pri planincih je aktiven več kot osem let. Pravi, da je največkrat obiskal Triglav. Veseli ga tudi organizacija pohodov in prireditev v domačem kraju, da aktivirajo ljudi iz bližnje okolice in s tem promovirajo domači kraj. Nazadnje so uspešno uresničili projekt Stolpa ljubezni na Žusmu. Sicer sodeluje tudi pri organizaciji prireditve 'Po Sv. Heleni Martin na star način' in drugih dogodkih v sklopu Dmštva Sv. Helena. V prostem času, poleg planinarjenja, rad smuča in igra nogomet. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Živimo v zelo lepih krajih. Obdajata nas zelo lepa narava in dobri ljudje, infrastruktura pa je v nekoliko slabšem stanju. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Planinske poti na Žusem, Stolp ljubezni, z zidanicami posejan hrib Sv. Helene, Slivniško jezero z okolico. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Potrebno bi bilo izboljšanje turistične ponudbe in aktivne promocije turističnih znamenitosti na tem območju. Velik po- z d /:B tencial predstavlja predvsem Slivniški jezero. PONOSNI NA SVOJ KRAJ »To mešanje Gorice in Slivnice je zelo moteče« Janez Palčnik, predsednik KS Pri Urbanu živi 14 let, odkar seje tja z družino priselil iz Jurkloštra in si ustvaril dom. Je poročen, oče treh otrok. Kot radiološki inženir je v Splošni bolnišnici Celje na tamkajšnjem radiološkem oddelku zaposlen že več kot 22 let. V lokalni skupnosti deluje peto leto. V prejšnjem mandatu je bil član sveta KS in predsednik komisije za priznanja, po lanskih volitvah pa je prevzel predsedovanje svetu KS. Sicer je aktiven tudi na drugih področjih. Je član gasilskega in planinskega društva, sodeluje s kulturnim in drugimi društvi, prepeva v cerkvenem pevskem zboru Sveti Urban, skrbi za okolico cerkve sv. Urbana, kot markacist planinskega društva skrbi za urejenost dela planinskih poti S klopce na klopco.... Zelo rad planinari, kolesari, v veliko veselje mu je vrtičkarstvo, prebere rad dobro knjigo, s sinom zaigra na harmoniko ali kitaro in zapoje. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Na zelo visokem nivoju, sicer pa mora za to poskrbeti vsak posameznik. Kraj ima čudovite naravne danosti, svež zrak in razmeroma dobro razvito infrastrukturo, ki omogoča zelo lepo in prijetno življenje. Ne živimo v samem centru, nismo pa tudi veliko oddaljeni od večjih mestnih središč in, če hočete, od avtoceste. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Obiskovalcem bi najprej v Gostilni Lesjak predstavil naš čudovit kraj, kate- rega okolica je posejana s prelepimi hribčki, ki so povezani s planinsko potjo S klopce na klopco in po katerih so zasajeni vinogradi, v katerih marljivi krajani pridelujejo odlično vino. V vaseh v okolici stoji pet zelo lepih cerkvic. Seveda bi mu pokazal čudovito in neokrnjeno Slivniško jezero, ob katerem je možno ribariti ali se odpočiti v zanimivem lokalčku na Ramni plaži. Priporočam tudi vzpon na Bližnji Žusem in stolp Ljubezni z izhodiščem na Turistični Kmetiji Žurej, pohod po planinski poti S klopce na klopco, rekreacijo na Športnem igrišču na Slivnici ali v Športnem parku Grič za Kulturnim domom v Gorici, kjer se lahko pridmžijo našim balinarjem, tenisačem ali se pomerijo v odbojki na mivki... Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Najprej bi uredil poimenovanje KS in kraja ter institucij, treba bi bilo izvesti protipoplavne ukrepe na reki Voglajni, urediti prometno signalizacijo v okolici šole, obnoviti kulturni dom, urediti Športni park Grič, vzdrževati in obnavljati infrastmkturo... Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Najlepša Slovenka tudi v Šentjurju Polfinalni izbor najlepše Sloven- ki se je uvrstila med naj lepših šest. ke '95 je potekal po vseh pravilih Organizator je bil bistro Tik-tak, igre. V štiri ure trajajoči predstavi pokrovitelj zlatar Gajšek, opazna seje nekajkrat v različnih oblačilih, pa je bila udeležba 'Sonje', 'Simone' seveda tudi obvezno v kopalkah, in 'Majde', predstavilo 11 lepotic, ki so se na predhodnih tekmovanjih uspele Šentjurske novice, prebiti v polfinale. Med njimi je december 1995 bila tudi naša Valentina Ivanuša, Akvonij: imamo 'debel Špeh' Kar celo leto so trajala vzne- bilo ugibanj konec. Otvoritev ve-mirljiva ugibanja, kaj se dogaja z likih in lepih trgovskih prostorov, Brankom Zupancem in njegovim bogato založene prodajne police, Akvonijem, ki je imel nove trgo- bife v pritličju, predvsem pa poln vske prostore bolj ali manj nared parkirni prostor in veliko kupcev že pred enim letom. Slišali smo so znamenja, da Branko Zupanc enkrat, da išče partnerja, spet dru- nadaljuje svojo zgodbo o uspehu, gič najemnika in tako naprej vse do Šentjurske novice, možnosti, da ga bodo živega požrle december 2000 obresti. V torek, 5. decembra, je Mirjan predsedniku vlil optimizem Po letu in pol je Alpos zopet na tjurski materi kot bosanski hčeri, ogled postavil eno svojih pridobi- V evrih investicija velja dobrih pet tev v tujini. Tokratni izlet je imel za milijonov in je naj večja v zadnjih cilj kraj Prnjavor, kjer so alpožani letih v t. i. Republiki Srbski, kupili tovarno, skupaj z regionalno novinarsko srenjo pa smo bili pri- Šentjurske novice, ča otvoritvi nove proizvodne hale, december 2005 ki naj bi omogočala rast tako šen- Stroški zimske službe letijo v nebo 2001 2010 povečanje Proračun (v milij. € ) 6,87 19,6 +284 % Zimska služba (v milji. €) 0.118 1.2 +1017% Delež zim.sl. v proračunu 1,7% 6,1% + 359 % Lovski psi Lovec brez psa je samo pol lovca. Tako pravi staro lovsko reklo. To deloma drži še danes, kajti država dopušča lov na določene živalske vrste samo ob uporabi izšolanega psa za določen namen in obvezno uporabo izšolanega psa za delo po krvni sledi ob iskanju zastreljene parkljaste divjadi. Izraz lovska kinologija pomeni veda o lovskih psih. Vsi lovski psi so čistokrvne pasme in morajo obvezno imeti rodovnik. Vsakega psa je možno izšolati za več namenov. Lovske pse ločimo na šest velikih skupin, in sicer glede na osnovno uporabnost oziroma dejavnost. Te skupine so: Jamarji, ki so prvenstveno namenjeni za delo pod zemljo (izgon lisic in jazbecev iz rova). Jamarje je možno izšolati tudi za delo na planem. Tako so jamarji lahko tudi odlični goniči in zelo primerni za delo po krvni sledi. Najbolj tipična predstavnika jamarjev sta v našem okolju jazbečar in lovski terier. Goniči, ki sodijo med najstarejše pasme lovskih psov. Njihova glavna naloga je iskanje zajca ali lisice in glasna gonja. Najbolj tipični predstavniki so istrski in posavski goniči, brak jazbečarji, v zadnjem času pa so v modi beagli in vestfalski brak jazbečarji. » Piše: Miran Hernaus, lovski mojster Barvarji, ki so namenjeni izključno delu po krvni sledi. To pomeni, da morajo po sledi, ki je stara tudi 24 ur izslediti ranjeno divjad in jo zadržati do prihoda lovca. Glede na veliko število odstrela srnjadi je to danes najpomembnejši pes v lovski družini, če je pravilno izšolan. Tipična predstavnika sta bavarski in hanovrski barvar. Šarivci, ki so uporabni za šarjenje po grmovju v razdalji največ 30-40 metrov pred lovcem. Po strelu morajo poiskati uplenjeno divjad in jo prinesti svojemu lastniku. Zaradi zelo majhnega števila male divjadi (zajci, fazani, race) ti psi izgubljajo svoj pomen. Najbolj poznani pasmi sta nemški prepeličar in koker španjel. Ptičarji, ki se uporabljajo predvsem za lov na malo divjad. Značilnost te pasme je, da ko zavoha divjad, pred njo stoji in jo požene šele na poziv vodnika ter jo nato prinese vodniku (aportira). Ker je male divjadi zelo malo, tudi ni več zanimanja za te pasme psov. Tipični predstavniki ptičarjev so nemški ptičar, madžarska vižla, poentri, irski setri. Prinašalci, ki so prvenstveno namenjeni za iskanje in prinašanje odstreljene divjadi. Poznamo predvsem zlatega in labradorskega prinašalca. Z lovskim psom je dovoljeno loviti samo tisto divjad, za katero je pes opravil preizkušnjo pred kinološko komisijo. Dokler pes ne opravi preizkušnje, ki je predpisana za pasmo, lovec s psom ne sme loviti, razen na terenu, ki ga lovska družina določi za šolanje psov. Z upadom divjadi v zadnjih 20 do 30 letih močno nazaduje zanimanje za posedovanje psa, veliko lovskih psov pa prihaja v roke nelovcev (jazbečarji, beagli, španjeli, prinašalci itd). Pasma beagl Kronika 1 Rubriko pripravlja NINA KROBAT. »Dejansko z meritvami hitrosti umirjamo promet, saj so vozniki bofl pozorni na hitrost, s katero vozjjo.« » Martin Kumer, pomočnik komandirja na Policijski postaji Šentjur NA SMUČIŠČU Naj bo letošnja smuka trezna in varna Policisti. Tudi na smučišču vam lahko 'dajo pihat'. Svetujemo'0,0 smuko'. » Piše: Nina Krobat Za red in varnost na naših smučiščih skrbijo nadzorne službe, pa tudi policisti nadzornikom pomagajo vzdrževati red. Preverili smo, kakšna pooblastila imajo policisti na smučišču. Na smučke trezni Policisti na smučiščih obravnavajo hujše nesreče, opravljajo naloge varovanja življenja in premoženja ljudi, ugotavljajo kršitve reda in mim zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil. Smučanje pod vlivom alkohola je namreč prepovedano. Za smučanje pod vlivom alkohola se šteje, če ima smučar v organizmu več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Samo policist vam sme odrediti alkotest. Če ugotovi, da je smučar pregloboko pogledal v kozarec ali če ta odkloni preizkus oziroma zapisnika ne podpiše, mu policist v najboljšem primeru le odvzame smučarsko vozovnico, lahko pa ga tudi oglobi. Od 200 do 600 evrov globe grozi smučarju, ki je preveč popil, pa tudi tistemu, ki odkloni alkotest. Tudi smuči imajo noge Poleg tega da na smučišču skrbimo za svojo varnost in varnost dmgih, pa je dobro paziti tudi na našo lastnino. »Tatovi in vlomilci ne smučajo z nami, temveč ravno obratno. Ko smo mi na oddihu, so Za smučanje pod vlivom alkohola se šteje, če ima smučar v organizmu več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Foto: poiiciia.si oni najbolj zaposleni. Zato ne pozabimo na varnostno zaščito avtomobila, osebnih stvari in vrednih predmetov. Opreme ne puščajmo na osamljenih predelih, ne puščajmo na vidnih mestih v avtu torb, oblačil, denarnic in podobnih stvari. Dokumente imejmo vedno pri sebi, prav tako tudi denar,« svetujejo na policiji. MINI KRIMI Razbijali na igrišču Šentjur, 22. november - Vandali so na teniškem igrišču v Šentjurju razbili elektro omarico s stikali za vklop reflektorjev, nato pa reflektorje vklopili in jih pustili prižgane. Podivjani psi Šentjursko, 25. november - Neznana psa sta prišla v ograjen prostor na Botričnici, kjer ima lastnik košute. Psa sta eno košuto umorila, drugo pa ogrizla. Nekaterim lastnikom psov kljub opozorilom in apelom ni mogoče dopovedati, da morajo biti psi pripeti. Smeti niso za v gozd! Hrastje, 1. december - Neznanec je v gozdu odvrgel smeti. Z ogledom in zbiranjem obvestil so policisti storilca izsledili in o tem obvestili inšpektorja, ki mu bo izrekel ustrezen ukrep. Nasilna do tašče Šentjursko, 5. december - Policiste so obvestili, da sta sin in njegova partnerka nasilna do mame oziroma tašče. Policisti so izrekli prepoved približevanja. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo. Vlomili v Lazah Laze, 12. december - V Lazah pri Dramljah je neznanec vlomil v kurilnico hiše, nato pa je najverjetneje bil pregnan. Pijanega moža pustila na cesti Konec novembra je možakar v eni daljevala peš, saj ni bila več pripravlje-od gostiln pregloboko pogledal v koza- na poslušati moževega negodovanja, rec. V večernem času je ponj v gostilno Možakarje nato poklical policijo, ker prišla žena, da bi ga odpeljala domov, vozila sam ni upal prestavljati. Kako se Po nekaj kilometrih vožnje pa je gospa je zgodba končala, šentjurski policisti izstopila iz vozila in pot proti domu na- ne poročajo. Živahen in (pre) glasen december Samo do prve polovice decembra so teljem, nato pa poškodoval vrata. 5. naši policisti kar petkrat posredovali decembra so morali posredovati v zaradi kršenja javnega reda in miru. zdravstvenem domu v Šentjurju. Pi- 2. decembra v zgodnjih jutranjih jan pacient se je nedostojno vedel do urah so posredovali v Dolgi Gori, ker zdravnice. Morda se bo lepše vedel, je pijan moški doma razgrajal. Ker ko bo plačal kazen, ki so mu jo izrek-vročekrvneža tudi prihod mož v mod- li. Dan kasneje je zet napadel tasta, 8. rem ni ohladil, so ga pridržali. decembra pa se je občan neprimerno Dan kasneje je javni red in mir vedel do bivše partnerke. Oba bosta kršil dijak, ki se je naprej sprl z uči- za storjeno plačala. BENCINSKI SERVIS STRANICE iBAgip MINI MARKETING D.0.0. NAROČILO KURILNEGA OUA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 (26) Svetujemo KAKO IZDELATI UNIKATNE MASKE 3 načini za izdelavo pustnih mask > Ideje za kreativne. Bliža Maska z lepilom se čas pustnega rajanja in ITIflSk Pl I St n i tnrpk V^rlkn lenilo za les. čooič. barve in škarje. Masko na palici lahko se cas pustnega rajanja in mask. Pustni torek vsako leto nastopi natanko 47 dni pred Veliko nočjo, ki je premakljiv cerkveni praznik. Letos bomo pustni torek obeležili 9. februarja. Starodavno šego, ki izvira še iz rimskih časov, še danes spremljajo mnogi karnevali. Da bi malo privarčevali in z izvirnostjo izstopali iz poplave maškar, smo za vas pripravili 3 načine, kako lahko izdelate svojo unikatno in izvirno masko kar sami doma. » Piše: Tomaž Pritekelj ^^Papirnata maska z elastiko Eden izmed enostavnejših načinov je papirnata maska z elastiko. Izbiramo lahko med neštetimi motivi, kjer je edina meja le naša domišljija. Potrebujemo barvni šeleshamer papir, svinčnik, škarje, barvne flomastre in elastiko. Najprej s svinčnikom orišemo obliko maske, ki smo si jo zamislili. Lahko si pomagamo s slikami, s katerih prerišemo motiv. S škarjami izrežemo obrazno obliko maske in odprtino za oči. Z barvnimi flomastri začrtamo obrazne linije (nos, usta, oči...). S kreativnostjo lahko ustvarimo maski mimiko, ki smo si jo zamislili. Na skrajni levi in desni stani maske napravimo luknji, skozi kateri povežemo elastiko, ki bo masko držala na našem obrazu. Masko lahko še dodatno oblepite z vato, ki predstavlja brado, bleščicami ali drugimi okraski. Za izdelavo tovrstne maske potre-Ibujemo balon, časopisni papir, vodo, lepilo za les, čopič, barve in škarje. Najprej napihnemo balon v velikost glave. Navlažimo ga z vodo in nanj položimo časopisni papir, ki ga s pomočjo čopiča napojimo z lepilom za les. Uporabimo štiri plasti, da bo maska bolj čvrsta. Prepojen papir lahko oblikujemo tudi z rokami in tako napravimo obliko nosu, ust in očes. Da se papir popolnoma posuši, lahko traja tudi do dva dni. Ko se papir popolnoma posuši, počimo balon in izrežemo odprtine za usta, nos in oči. Masko prebarvamo, da ustvarimo izgled želj enega motiva. Da bo maska bolj udobna, lahko na notranjo stran prilepimo tudi blago. V primeru, da smo balon oblepili samo z ene strani, moramo dodati tudi nosilno vrvico ali elastiko. Na vrh maske lahko pritrdimo lasuljo. vJO O Papirnate maske. Edina meja je le naša domišljija. Z malo več kreativnosti lahko ustvarimo prepričljivo masko, ki zakriva celotno glavo. Maska na palici Maska na palici je lahko vsekakor tzelo izvirna in jo lahko napravimo sa-'mi doma. Takšna maska ne prekriva velikega dela obraza, vendar izstopa z izvirnostjo. Vse, kar potrebujemo, so lesena paličica, barvni karton, selotejp, lepilo in dekoracija. Najprej na kartonu obrišemo želj eno obliko maske. Predlagamo obliko metulja v velikosti, ki zakrije obraz od ust do čela. Ko obliko izrežemo, je potrebno izrezati še odprtini za oči. Ob robu teh odprtin z lepilom nalepimo dekoracijo (perlice, kamenčke ali barvno vato). Skrajni rob maske s selotejpom pritrdimo na leseno paličico in na mestu, kjer smo lepili selotejp, z lepilom prilepimo še ostalo dekoracijo (perje ali barvno vato). Masko lahko tudi dodatno okrasimo. Danes so hudomušne in moderne minimalistične maske na palici. Namesto kartonaste oblike na paličice pritrdimo brke, ustnice ali kakšno sporočilo. Masko na palici lahko na kreativen način izdelamo sami doma. Na palico lahko pritrdimo tudi brke, ustnice ali sporočilo. Pustovanje pri nas Naj večji pustni karneval na slovenskih tleh se vsako leto dogaja na Ptuju, kjer organizirajo veliko parado maškar po mestu. Vsako leto mnoge maske družbenokritično opozarjajo na tegobe sveta. Najznamenitejša maska pri nas je kurent, ki po izročilu z glasnim zvonjenjem odganja zlo in zimo, s poskakovanjem v kostumu iz ovčje kože pa kliče pomlad in dobro letino. Našo avtentično lokalno masko, lik košute, smo našli v etnografski zbirki na Planin. Pustna maska košuta - po ljudskem izročilu najpomembnejša pustna maska na Kozjanskem. Družabno » Družabne dogodke beleži TOMAŽ PRITEKELJ. »Prav je, da se med prazniki ustavimo ln se podražimo,« pravi Šentjurski župan, mag- Marko Dlacl. m o m ŠENTJURSKIH 5 V društvu se zabavajo in izobražujejo Sabina Golež, predsednica Društva podeželske mladine Šentjur. Zavzema se za povezovanje in izobraževanje mladih, predvsem na področju kmetijstva. S člani društva se je pomerila tudi v oddaji Slovenski pozdrav. Kateri je vaš najljubši del Šentjurskega? Resevna. Ker je zelo lepa razgledna točka, s katere se vidi Šentjur in oddaljeni kraji. Kakšne rezerve še imajo mladi na področju kmetijstva na Šentjurskem? Mogoče na področju izobraževanja. Potrebno jih je spodbujati, usmerjati in jim olajšati delo. Kakšni izzivi so pred vami? Z ostalimi ambicioznimi člani društva skušamo povezati mlade, organizirati izobraževanja, sodelovati na regijskih in državnih kmečkih igrah, dobro izkoristiti svoj čas in se zabavati. Prihajate s Ponikve. Ali kaj pogrešate v svojem kraju? Ponikva v zadnjem času ponuja veliko možnosti, tako da ne pogrešam ničesar. Kaj vas najbolj osrečuje? Dobra družba, dobri medsebojni odnosi in dobro delo. Družabno (29) »«™«. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. DlCEXjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si (28) Družabno Otroška gledališka predstava je privabila veliko otrok. Velikokrat so v njej tudi sodelovali, saj je Zala potrebovala njihovo pomoč. Miklavž obiskal tudi šentjurske otroke Petkina nedelja^B polno dvorano \jm V šentjurski športni dvorani Hruševec so člani ansambla Petka tradicionalno priredili že peto Petkino nedeljo. Med goste so povabili tudi Modrijane, Tanjo Žagar, ansambel Vikend, Poskočne muzikante, Mojco Bitenc, Kvartopirce in Slovenski oktet. Matjaž Vodišek, klarinetist ansambla Petka, je za Šentjurske novice po koncertu povedal: »S koncertom in obiskom smo zelo zadovoljni, najbolj pa z izvedbo in dobrim odzivom. Dva meseca intenzivnih priprav je bilo potrebnih, da se je večer odvil tako, kot smo si ga zamislili.« ilci so se ob koncertu nasmejali Nastopili so tudi Modrijani. Mnogi odtenki dobrodelnosti Člani ansambla Petka na svojem petem tradicionalnem koncertu. SoulGreg Artist z novim videospotom ■ Decembrski dobrodelni koncert za šolski sklad Osnovne šole Blaža kocena Ponikva je združil okoli 100 nastopajočih, tudi nekdanjih učencev šole, ki danes delujejo v različnih glasbenih sestavih. Izkupiček koncerta in dobrodelne tržnice bo namenjen za pomoč učencem. (NK) ^■ V šentjurskem Ipavčevem kulturnem centru je SoulGreg Artist na koncertu s svojo skupino BigLights Band predpre-miemo predstavil svoj videospot za pesem Something bout ■ love. Stari arhivski posnetki, ki so jih predvajali na dogodku, ■ so pričali o dolgoletni karieri šentjurskega glasbenika, celoten ■ dogodek pa je podajal sporočilo 'naj zmaga ljubezen'. Soul-Greg Artist se je s svojim BigLights Bandom kot ambasador EM projekta Mi smo za strpnost prejšnji mesec predstavil tudi v Ljubljani. ” SoulGreg Artist z več kot dvajsetletno glasbeno kilometrino. FotoEksenarecords SoulGreg Artist in BigLights Band. Foto: Eksena records Sentjurčani odlični v Slovenskem pozdravu V oddajah Slovenski pozdrav na nacional- ske mladine iz Šentjurja, ki so se pomerili z ni televiziji so se pomerile ekipe slovenskih mladimi iz Tabora. Po več igrah je bil rezultat društev podeželske mladine. V eni zadnjih izenačen 3:3. Že jeseni so v isti rubriki nasto-oddaj so nastopili tudi člani društva podežel- pili tudi mladi iz Kalobja. Šentjurski Mercator praznoval V decembru je trgovski center Mercator praznoval 12. obletnico delovanja v Šentjurju. Pripravili so torto, kulinarične dobrote, na obisk pa je prišel tudi Božiček, kije delil majhne sladkosti. Foto Žiga CulibergRTV SLO ŠENTJUR m a ffl T mm r /J K t, Orkestru so se na odru pridružili tudi člani MePZ Zarja (zgoraj), l Tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Šentjur V šentjurski športni dvorani Hruše-vec je praznično zazvenelo, ko so člani Pihalnega orkestra Šentjur priredili svoj tradicionalni božično-novoletni koncert. Na odru so se jim pridružili člani MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini. Za glasbeno popestritev je poskrbela nadarjena Špela Jezovšek. Izpostavili so solistko Ines Ljubej (zgoraj), ki študira tolkala v Gradcu. Praznični sprejem pri županu Šentjurski župan, mag. Marko Diaci, je povabil sodelavce in gospodarstvenike na tradicionalno praznično druženje. V Ipavčevem kulturnem centru so se ob gostiji in kratkem kulturnem programu srečali vsi, ki tako ali drugače sodelujejo z Občino Šentjur. Povabljene so pogostili v avli IKC. Mag. Marko Diaci je vsem zbranim zaželel vse dobro v prihajajočem letu. Šentjurske otroke obdaril Dedek Mraz W Člani Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur so šentjurskim otrokom prijetno polepšali decembrsko popoldne, ko so v šentjurskem Ipavčevem kulturnem centru priredili Zimsko pravljico, kjer je otroke zabavala ljubljanska gledališka skupina Smejček. Šentjurski otroci so med predstavo pogumno sodelovali in se vidno zabavali, Dedek Mraz pa je prav vse tudi obdaril. — so pomočniki o=dka Mtaza razdelili darila. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Zdravje PREVENTIVNI PREGLEDI Komu pripada preventivni zdravstveni pregled? Izbrani zdravniki. Nekateri svoje paciente vabijo na preventivne zdravstvene preglede drugi jih ne. A bi jih morali, saj jih k temu zavezuje zakonodaja, pravi naša sogovornica. Z z POVZRO- ČEVALEC AFER IZVA- JALKA MASAŽE IZRAELSKI POLITIK (ABA) NAŠA GLASBENA SKUPINA RUKANJE STRMINA ORIGINALNO IME ALZACIJE PREBI- VALKA NOVEGA SVETA IZMIŠ- LJENA ZGODBA BRATOVA ŽENA ENAKI ČRKI KITAJSKA UTEŽNA MERA JAPONSKI FIZIK (LEO) E S A K I POSTAVA BOSANSKI POLITIK IZET- BEGOVIČ EVROPSKI VELETOK GLAVNO MESTO KUBE VRETENCE IRIDIJ ŠOLAN ČLOVEK AFRIŠKA MRZLICA DVOM- LJIVEC CELJE NAŠA PEVKA ŽNIDARIČ NEDO- TAKLJIV PREDMET AMERIŠKI IGRALEC CARREV NAČIN OBRAV- NAVANJA FRAN- COSKO MOŠKO IME UPODAB- LJAJOČI UMETNIK MEDICA VNETJE TKIVA ZARADI MRAZA SMUČARKA VVACHTER PLOD HRASTA SLIKARSKA TEHNIKA, LEPLJENKA ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA VIŠINSKA TOČKA ZORMA- NOVA LITERARNA JUNAKINJA NAŠA KOSTUMO- GRAFINJA ERBIJ POVR- ŠINSKA MERA POSLOVNA ENOTA ILOVICA OČKA AMERICIJ EDEN ITALIJANSKO ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI MUSLI- MANSKI POSTNI MESEC AKTONON Pravilna rešitev decembrske križanke je BURGERJI V PIVNICI LIPNIK. Srečna nagrajenka decembrske številke je: Vlasta Sebič, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Frizerski salon Pri Minki. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 10 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 22. januarja 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. i JANUAR Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov:________ ^E-pošta: _ Kuhamo z VAMI Recept JANUARJA Tunine košarice Testo: • 200 g moke • 175 g masla • 4 žlice vode • ščepec soli Namaz: • 2 konzervi tune v oljčnem olju, 2 x 100 g • 5 rumenjakov trdo kuhanih jajc • sol, poper • 1 žlička kaper • malo limoninega soka Priprava: 1. korak: Za testo zmešamo moko, zmehčano maslo, ščepec soli in vodo. Zgnetemo in pustimo malo počivati. Testo razvaljamo na čim tanjšo rezino, s kozarcem razrežemo v krogce in jih položimo v modelčke. Pečemo približno 10 do 12 minut na 180 °C stopinj oziroma do zlato mmene barve. Piškote vzamemo iz modelov in pustimo, da se ohladijo. 2. korak: Skuhamo jajca, za namaz uporabimo le rumenjake trdo kuhanih jajc. Rumenjakom dodamo tuno, polovico olja odstranimo, da ni premastno. Vse skupaj zgnetemo z vilicami. Dodamo ščepec soli in popra, žličko sesekljanih kaper in limonin sok polovice limone. Vse skupaj dobro premešamo. 3. korak: Napolnimo ohlajene košarice, lahko jih okrasimo olivami ali s kislimi kumaricami. Tudi polovičke beljakov trdo kuhanih jajc zapolnimo z namazom. Slastni tunini prigrizki so idealni za zabavo. Za lepši dan @) MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.)Pripravite nekaj zanimivega, izvirnega, kar bo popestrilo vaš vsakdanjik. Vaš videz se bo izboljšal, tudi zdravje se bo okrepilo. Ne skrivajte svojih čustev in želja, posebno v ljubezni. BIK (22.4.-20.5.) Pri delu in pogovorih si zapisujte vse pomembno, da ne bi česa pozabili. Ne omejite se le na eno področje, temveč se raje pozanimajte, kakšne so druge možnosti. Popazite na zdravje. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Imate več možnosti, a tokrat bi pravzaprav radi preizkusili vse. Nekaj vam ne da miru. Ne bo dobro, če se odločate le na osnovi enega samega dogodka ali na podlagi prvega občutka. RAK (22.6.-22.7.) Vaš odgovor bo dokaj zmeden. Tega se morda ne zavedate. Sprejmite dejstva, ne razmišljajte o gradovih v oblakih, tudi ko vas bo doletelo nekaj, kar vam ni najbolj všeč. LEV (23.7.-23.8.) Številni, ki vam niso preveč podobni, vam lahko zastavijo preveč vprašanj. Nekatera vas bodo zmedla, ker bodo drzna. Spet se lahko vname prepir, posebno če se boste odzvali preburno. DEVICA (24.8.-23.9.) Za zdaj vas še ne skrbi, kako se bodo odzvali drugi, toda prav kmalu bo drugače. Zato se pripravite. Še preveč se izpostavljate. Enkrat ste imeli srečo, toda odslej bo treba popaziti. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Dogaja se preveč naenkrat, še vedno pa se ne morete odločiti, zato se zavedate, da vas čas neusmiljeno priganja. Slišali boste nekaj o sestanku, na katerega se morate ustrezno pripraviti. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Poskusite se dogovoriti, tudi okoli morebitnega potovanja. Na odločitev vaše drage osebe morda ne morete povsem vplivati, toda potrudite se vsaj, da bo jasno, kaj si želite. STRELEC (23.11.-21.12.) Na vsak način dokončajte vse najtežje posle, kajti že kmalu vas čaka še nekaj novih preobratov, morda nekaj, kjer naj bi prav vi imeli zadnjo besedo. Zato se posebno potrudite. KOZOROG (22.12.-20.1.) Dobili boste pomembno novico, ki bo vplivala na nadaljnje načrte. Zadeva bo obetavna, a pazite, da se ne bi to naglo spremenilo. Težko boste čakali, da se odpravite v zanimivo družbo. VODNAR (21.1.-19.2.) Ostanite dosledni, posebno zato, ker se vam bo ustavil na poti nekdo, ki se tokrat ne želi le poigravati. Pokažite jasne namene. Pozor le glede denarja, posebno če nameravate odpotovati. RIBI (20.2.-20.3.) Kar prekipevate od energije. Imate veliko priložnosti in stežka se boste odločili le za eno. To velja tudi za zunajdelovne dejavnosti, posebno če so pred vami večji nakup. T C Povprečen šentjurski avto je star 10 let. Naj počiva in se, če se že ob novoletni zaobljubi nismo namenili v fitnes, kakšen dan sprehodimo raje peš. Kaj imata skupnega politika in turizem? V obeh panogah so kljub slabšanju stanja optimistični. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so odšli na dopust. Ostali pa suvereno novim zmagam na proti. In kaj je suverenost? Kalobčani s 93 odstotno enotnostjo na referendumu. Tisti, ki pogosto parkirajo na mestu za invalide, so pretekli mesec končno imeli dober izgovor za napačno parkiranje. Niso videli, kjer se vozijo. Šentjurje bil vsak decembrski dan odet v gosto meglo. Upravne službe bojda ostro bdijo nad organizatorji prireditev. Na ušesa nam je prišlo, da se zaradi tega mnogi odpovedujejo nadaljnji organizaciji tradicionalnih prireditev. Upamo, da gre le za govorice. Pri Muleju je eksplodiral plin. K sreči je šlo za vajo in lažen alarm. Ni pa šlo za lažen alarm pri eksploziji dobrih občutkov, na Miklavževem zajtrku v šentjurskem IKC. Nekateri kmetovalci si danes radi privoščijo bleščeč traktor in drago dodatno opremo. Bolje pa zgledajo tudi njihove krave, ki so na shujševalni dieti. @ Smeh/Oglasi Takšna megla, da še ptiči hodijo peš. OKO KAMERE 2 Neodločen semafor na šentjurskem glavnem križišču. DOLGA GORA BOGATEJŠA ZA BOLJ VARNO ŽELEZNIŠKO POSTAJALIŠČE V okviru projekta Nadgradnja odseka glavne železniške proge Dolga Gora-Poljčane se izvaja vrsto posegov, ki bodo znatno prispevali k razvoju železniške infrastrukture. S projektom bodo doseženi strateški cilji razvoja železniške infrastrukture Republike Slovenije, ki strmijo k izboljšanju prometne varnosti, spodbujajo nacionalni gospodarski razvoj, zmanjšujejo negativne vplive na okolje in zagotavljajo ustrezno železniško povezavo s širšim evropskim prostorom. Investitor projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, neto vrednost projekta znaša 23,3 mio €. Finančni prispevek Kohezijskega sklada Evropske unije znaša dobrih 17 mio €. Za prebivalce občine Šentjur je med najpomembnejšimi pridobitvami zagotovo na novo urejeno železniško postajališče Dolga Gora, ki je bilo nadgrajeno po naj novejši h evropskih standardih. V okviru izvedenih del na postajališču je potekala sanacija dela perona ob levem tiru, gradnja novega perona ob desnem tiru v dolžini 150 metrov ter gradnja izvennivojskega dostopa (podhoda) za potnike na postajališču Dolga Gora. S tem se bo na območju postajališča izjemno povečala varnost za potnike in lokalne prebivalce. Obenem se zagotavljajo drugi prometno-tehnološki učinki, kot so višje hitrosti vlakov, skrajšanje časa potovanja in nenazadnje izboljšanje kakovosti storitev železniškega prometa. Med Dolgo Goro in Poljčanami je potekala tudi nadgradnja levega in desnega tira na odseku v skupni dolžini 7,5 kilometra. Vgrajeni so tamponi debeline 70 centimetrov in urejeno je od-vodnjavanje progovnega telesa. Pri tem so bile lokalne depresije na nekaterih krajših odsekih ravninskega dela proge, kjer je zastajala voda ob telesu proge, zasute z zemljo, tik ob nasipu proge pa so bili zgrajeni obloženi odprti odvodni jarki. S tem je omogočen odtok površinske vode z območja proge. Obnovljena je bila vozna mreža, ki je bila na nekaterih mestih že dotrajana in v zelo slabem stanju ter urejene signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave. Med dejavnosti na tem odseku je spadala tudi sanacija predora Lipoglav. Hkrati z obnovo obeh tirov je potekala sanacija poškodovanih in dotrajanih objektov spodnjega ustroja - podvozov, podhodov, mostov, prepustov in zidov na obeh straneh proge. Skupaj je bilo obnovljenih 22 objektov spodnjega ustroja. Ena od glavnih pridobitev, ki jih projekt prinaša na odseku železniške proge Dolga Gora-Poljčane, je odprava ozkega grla z vidika kategorije proge. To pomeni, da je kategorija proge dvignjena s C3, kar pomeni, da je bila dopustna osna obremenitev 20 ton/os, na D4, s čimer je omogočena osna obremenitev 22,5 tone/os. Proga zdaj omogoča večjo obremenitev s težo, s tem pa se bo povečala prepustnost in zmogljivost proge. Povečanje prepustnosti proge pomeni, da se lahko po tej progi vozi večje število vlakov kot prej, zmogljivost proge pa merimo s prevoženimi neto tonami tovora letno. Obenem se bodo skrajšali vozni časi in znižali stroški vzdrževanja. Z izvedenimi ukrepi se bodo zmanjšali negativni vplivi na okolje, kar pomeni, da se spodbuja okolju prijaznejši železniški promet, ki je ključni dejavnik uspeha v vse bolj odprtem, tržnem in konku-Zaključna dela na postajališču Dolga Gora renčnem prostoru. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, infrastrukturo razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO |S| REPUBLIKA SLOVEI MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO I Naložba v vašo prihodnost " LMRMJK > I *1ND IMKIKAMUFSKA l "NI|A Oglasno sporočilo medijska hiša aktualno icionaltuTonc.lt Pihalnega o.kest.a www.novice.si Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 2. februarja 2016. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekelj, Metka Pirc, Bojana Jevše-nak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. [D3čfl33 Kolumna POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Ali resnično vemo, kaj je strpnost? » Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo ZA STRPNOST!, podpredsednik Društva Eksena in vodja Inštituta Eksena v Izobraževalnem centru Eksena Veijamem, da se vsi strinjamo, da Zato je pomembno, da se ljudje izje strpnost dandanes ena od bolj po- obrazimo o tem, kaj strpnost v resnici membnih družbenih tem. Ampak to, je, ker jo še vedno pogosto zamenju-da se s tem vsi strinjamo, še zdaleč jejo z naivno prijaznostjo, pasivno, ni dovolj. Če nismo tam, da bi si za tiho in navidezno umirjeno držo ali strpnost tudi aktivno prizadevali v pav drugi skrajnosti z brezbrižnostjo svojem vsakdanjem življenju, potem in ignoranco. Pravilno razumevanje žal ostaja samo beseda, ki lepo zveni, strpnosti je pogoj za to, da lahko po-V Društvu Eksena v sodelovanju sameznik v svojem življenju postaja Strpnost ni popustljivost, prijaznost ali prizanesljivost. z Izobraževalnim centrom Eksena izvajamo človekoljuben projekt Mi smo ZA STRPNOST!, skozi katerega promoviramo strpnost in ljudi spodbujamo, da jo udejanjajo v svojem življenju. V ta namen smo nedavno v slovenščino prevedli Deklaracijo o načelih strpnosti, ki jo je leta 1995 sprejela organizacija UNESCO. Strpnost ni popustljivost, prijaznost Ta pomembna mednarodna listina med drugim opozarja na nujnost izobraževanja o strpnosti, saj mnogi ne prepoznavajo njenega pravega pomena. Tako je v deklaraciji zapisano: »Strpnost pomeni, da je posameznik svoboden, da se ravna po svojih prepričanjih in sprejema, da se drugi ravnajo po svojih. Pomeni sprejemanje dejstva, da imajo ljudje, naravno različni v svojem videzu, položaju, govoru, obnašanju in vrednotah, pravico, da živijo v miru in biti to, kar so.« Hkrati pa piše tudi: »Strpnost ni popustljivost, prijaznost ali prizanesljivost«, ampak je aktiven odnos in ne pomeni omilitev posameznikovih prepričanj. strpen in posledično spoštljiv do sebe in do drugih. Čudni in drugačni so Zato je smiselno, da si ne zatiskamo oči pred lastno nestrpnostjo in da jo znamo prepoznati. Kot ugotavljajo strokovnjaki, nestrpnost v sodobnem času pogosto privzema prikrito obliko skozi različne predsodke, obsodbe in mnenja. Namesto odkritega sovraštva in agresije se uveljavljata hladna distanca in brezbrižnost. »Nimam nič proti njim, ampak so pa čudni in drugačni, zato raje nimam nič z njimi.« Nestrpnost v tem primeru pomeni izogibanje namesto odkrite agresije, ki je samo na videz manj diskriminatorno. V teh časih družbenih sprememb, napetosti, negotovosti in človeških tragedij je še toliko bolj pomembno, da sprevidimo, kaj prinašata nestrpnost in sovraštvo ter da se vprašamo, kakšni si želimo biti kot posamezniki in kot družba. Strpnost je tista, ki nam omogoča, da v svoje življenje vnašamo spoštovanje in ljubezen ter s tem pomagamo ustvarjati družbo, ki ni uničevalna, ampak temelji na sožitju. •akumulator center magnum logistika O LOXA c BATTERIEN Bo akumulator v mojem vozilu še zdržal čez zimo? Obremenitveni test vam bo pokazal, v kakšnem stanju je akumulator. Akumulator najprej popolnoma napolnite ter ga nato pustite mirovati eno uro. Nato z voltmetrom izmerite napetost akumulatorja, ki mora biti vsaj 12.6V Vendar stanje napetosti akumulatorja ni zadosten podatek, na osnovi katerega bi lahko z gotovostjo trdili, da je akumulator še uporaben. Akumulator nato obremenite z 12V porabnikom - npr. z močnejšo avtomobilsko žarnico. Če bo začela nato napetost akumulatorja naglo padati, je akumulator po vsej verjetnosti že dotrajan ali uničen. Postopek ponovite še enkrat -akumulator izpraznite in nato napolnite, da se prepričate o rezultatu. Če akumulator ne bo zdržal obremenitvenega testa, bo potrebno akumulator zamenjati. Poprečno zdrži avtomobilski akumulator okoli štiri leta. Če je akumulator zdržal manj kot tri leta in pol, razmislite o možnih napakah (dotrajan akumulator, alterna-tor v vozilu ne deluje pravilno, samopraznjenje akumulatorja, ker je vozilo le redko v uporabi ali pa stalno vozi le na kratke mestne razdalje, pozabili smo izklopiti luč, radio, ali kakšen drug električni porabnik, akumulatorske kleme so slabo pričvrščene ali umazane, neustrezna kapaciteta akumulatorja glede na število in moč električnih porabnikov, tovarniška napaka na akumulatorju. Ne pozabite na varstvo okolja ter na prihranek - če boste akumulator kupili pri nas, vam bomo odpadni avtomobilski akumulator vzeli v račun. Vzrok za praznjenje akumulatorja je treba odpraviti, sicer se bo akumulator ponovno izpraznil. Nabava novega akumulatorja ne bo rešila problema, tudi nov akumulator vas bo kmalu pustil na cedilu. Če nimate pri roki polnilca akumulatorja in voltmetra ali pa za postopek ustrezne volje ali časa, se oglasite pri nas, da vam pomagamo. Stroški za kvaliteten test akumulatorja niso visoki, v primeru nabave novega akumulatorja bomo test opravili brezplačno. Za strokoven pregled vašega akumulatorja obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, kjer vam bomo opravili brezplačen test akumulatorja. Pokličite: 051 369 540 in nas obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, Lesna ulica 4, Šentjur. AKCIJA »STARO ZA NOVO“ -10 % Pokličite: 051 369 540 in nas obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, Lesna ulica 4, Šentjur. Prodajna mesta Akumulatorjev LOXA: Akumulator center in trgovina Magnum logistika Šentjur Plamen Pameče, Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krškem in AS Center Šentjur. | DELIKATESNI TATARSKI BIFTEK 25% CENEJE SAMO 14,91 eur/kg SV. ROLADA SAMO 4.90EUR/KG www.fingust.sl MREŽNA PEČENKA 3,95 EUR/ 'kg VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA hrbtna slanina ter umetna IN NARAVNA ČREVA! TELEČJA REBRA 4.99EUR/KG SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19, Tel.: 02/84-31-290 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-150 CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22. Tel.: 03/49-27-130 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. : ji^gSjjuS) | www.gostisce-bohorc.com 60stii6e*"P*ren°4i^ f#A" Bohorč “ flil, J!. Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 Sprejemamo naročila za vetje zaključene družbe