- 256 -
KNJIŽNA OCENA
Thomas Gordon, Trening večje učinkovitosti za učitelje.
Priredil: Janez Bečaj, Svetovalni center, Ljutloana 1985«
Po naslovu knjižice, ki je ena od publikacij Svetovalnega centra
za otroke mladostnike in starše v Ljubljani, bi sicer upravičeno
sklepali, da ni namenjena socialnim delavcem in bi jo odložili,
ne da bi jo dobro pregledali. Pa bi storili napako, kajti prav lah-
ko bi služila kot priročnik za večjo učinkovitost socialnih delav-
cev - ne siamo tistih, ki delajo z otroki in mladino ampak tudi ti-
stih, ki delajo z odraslimi. Knjiga se namreč ukvarja z vprašanjem,
kako vzpostaviti med učiteljem in učencem tak odnos, da bosta v njem
učitelj in učenec lahko zadovoljila svoje potrebe upoštevajoč potre-
be drugega. Predpostavka knjige je, da je učiteljeva učinkovitost
odvisna od kvalitete odnosa med njim in njegovim učencem; da dida-
ktična izurjenost sama po sebi ne vodi do dobrih učnih rezultatov,
če ne temelji na poštenem in enakopravnem odnosu med učiteljem in
učencem. To pa je tudi eno temeljnih načel socialnega dela. Tudi pri
socialnem delu si lahko obetamo dobre rezultate le, če zna socialni
delavec vzpostaviti s stranko primeren odnos. Kakšen naj bo ta odnos,
kaj je njegovjbistvo in kako ga vzpostavimo, pa nam pove ta knjiga.
Knjiga je napisana kot priročnik ali spremno besedilo za udeležence
tečajev z istim nazivom. Tudi tu, kot v mnogih podobnih primerih ve-
lja, da samo branje ne zadošča za to, da bi si pridobili ustrezno
veščino za vzpostavljanje plodnih medosebnih odnosov. Vsekakor pa
lahko potem, ko smo prebrali to knjigo, sami pri sebi preskušamo
tehnike, ki nam jih predlaga in tako postopoma vzpostavljamo vse bo-
ljše odnose z drugimi, ne da bi se nam bilo treba vključiti v pose-
ben trening.
Dober odnos je za Gordona odnos, ki je odprt in v katerem je lahko
vsak od partnerjev neposreden in pošten; v katerem je vsak prepri-
čan, da ga drugi ceni; v katerem se oba zavedata vzajemne odvisno-
sti; odnos, ki omogoča vsakemu rast in razvoj ustvarjalnosti in
individualnosti; odnos, v katerem nihče ne more zadovoljevati svojih
potreb na račun drugega. Kako vzpostaviti tak odnost?
- 257 -
Izhodišče       nagprej učiteljevo priznanje, da je samo človek, kate-    j
rega potrpežljivost, samoobvladovanje, pravičnost m doslednost m      \
kar je še takih idealnih lastnosti, imajo svoje meje; priznanje, da
ni idealen ampak realen človek z vsemi pomanjkljivostmi. To spreje-    j
manje samega sebe kot, neidealnega je pogoj za to, da lahko sprejmemo   \
tudi učenca ali drugega partnerja kot realnega človeka s posebnimi
potrebami. Potem pa pravi Gordon, da so pri delu z učitelji pogosto
opazili, da jim manjka pravega razumevanja   za to, kaj se pravzaprav   \
dogaja ne le v odnosu učenec - učitelj ampak v medosebnih odnosih
nasploh. Zato ponudi preprosto pojmovno orodje za opis vsakokratne
situacije v medsebojnih odnosih z učiteljevega vidika. Gre za to,
da najprej ugotovimo, katera vedenja drugega so za nas sprejemljiva
in katera ne, pa tudi da .se zavemo spremenljivosti teh svojih ocen,
kakor tudi, da vemo, kako se o<?-iivajo učenci, kadar čutijo, da uči-
telj sprejema njihovo vedenje in kako, kadar čutijo, da ga ne spre-
jema.
Drugo zelo pomembno vprašanje, ki naj bi si ga zastavili v vsaki si-
tuaciji je, ali ima v situaciji kdo problem ali ne in kdo ga ima,
učitelj ali učenec; kdo je jezen in nerazpoložen, čigave potrebe in
interesi so ogroženi. Naš cilj je, da bi bilo čim več situacij, ko
nobeden od partnerjev ne bi imel problema, (kajti to so situacije, ko
se lahko posvetimo učenju), pot do tega pa vodi samo preko jasnega
spoznanja o tem, kdo ima problem. Neokdrit ali napačno prepoznan pro-j
blem se ne more razrešiti, nerazrešen problem pa neprestano moti stva-<
rno delo. Problem učencev pomaga učitelj rešiti s tem, da zavzame       I
sprejemajoče stališče to je, da učenca pozorno posluša. Gordon pose- j
bno skrbno opiše tehniko aktivnega poslušanja kot dešifriranja čus-   ;
tvenih stamj, ki jih učenec sporoča z besedami in nebesednimi zname- i
nji, in kot tehniko sporočanja sprejemajočega stališča in razumevan- :
ja. Aktivno poslušanje uporabimo lahko kot učinkovito tehniko ne samo'^
v individualnem pogovoru, ampak tudi v skupini, v razredu, na rodite-
ljskih sestankih in drugod. I
i
Velik del kn3.ige je posvečen obravnavanju konfliktov med učiteljem
in učencem. Tudi to vprašanje je obravnavano izredno jasno in kljub   i
nujnim . poenostavitvam vendarle strokovno neoporečno. Gordon loči
- 238 -
dve vrsti konfliktov: konflikt med učenčevim vedenjem in učiteljevimi
potrebami (ni omenjena tudi obratna možnost) in konflikt med vredno-
tami enega in drugega. Konflikt prve vrste se labko rešuje na tri
načine, po metodi I, metodi II ali metodi III, kot jih imenuje Gor-
don. Prvi dve metodi sta le dve različici pristopa "zmagati ali iz-
gubiti": pri metodi I zmaga v konfliktu učitelj, učenec pa mora popu-
stiti, pri metodi II pa zmaga učenec in je učitelj poražen. Podrob-
no so opisane posledice uporabe teh dveh metod in analizirina prob-
lem avtoritete učitelja.
Pri tem loči Gordon dva tipa avtoritete: strokovno, to je ugled, ki
temelji na znanju, in avtoriteto, ki temelji na učiteljevi možnosti,
da nagrajuje in kaznuje. Uporaba moči, to je možnosti nagrajevanja
in kaznovanja, je za učence destruktivna, povzroča negativna čustva
in izzove obrambne mehanizme, zmanjšuje učinkovitost učenja, zmanjšu-
je učiteljevo vplivanje na učenca in prikrajšuje učitelja za topel-
in prijeten stik z učenci. Metodo II, pri kateri so zmagovalci uče-
nci, učitelj pa poraženec,bodo učitelji seveda prej zavrnili kot ne-
ustrezno, čeprav ni nič bolj neustrezna kot metoda I.
Konflikti v medosebnih odnosih se za obe strani plodno razrešijo la-
hko le z metodo, kjer ni zmagovalca in poraženca, ampak postaneta
obe sprti strani partnerja pri reševanju problema. V ospredje pride
problem, ne konflikt, kar omogoča, da se ga lahko lotimo stvarno in
razumno kot kake matematične naloge in ga rešimo s sodelovanjem obeh
sprtih strani. Pogoje za to je odprta dvosmerna komunikacija, ki za-
hteva predvsem pri učitelju aktivno poslušanje, uporabljanje JAZ-sporo-
čil in iskreno namero odpovedati se uporabi moči. Metodo III, ki bi jo
lahko imenovali tudi metodo sodelovanja, se lahko s pridom uporablja v
različnih situacijah v šoli in zunaj nje.
Konfliktov vrednot pa tudi s to metodo ni mogoče rešiti. Gordon nava-
ja razloge za to kot tudi načine, kako se lotimo teh konfliktov. Med
njimi je tudi ta, da se zamislimo nad svojim lastnim vrednostnim sve-
tom in svojim vedenjem.
- 239 -
V sklepnih poglavjih obravnava knjiga načine izboljševanja šole
kot ustanove in vplivanje na odnose med učitelji, učenci in sta-
rši.
Namenoma sem v tej oceni zgolj povzel vsebino knjige in poudaril
tiste misli, ki so se mi zdele vredne poudarka, ne da bi skušal te-
htati v knjigi izražena stališča, pojme in tehnike in iskati njiho-
ve   pomanjkljivosti in meje. Kje so te pomanjkljivosti in kakšne
so meje opisanih tehnik naj odkrije vsakdo sam v svoji praksi. Knji-
ga me je namreč navdušila. Nisem še srečal dela, ki bi tako pomemb-
na vprašanja, o katerih se krešejo mnenja med vzgojitelji in drugi-
mi, ki delajo z ljudmi na vseh ravneh, obravnavala tako preprosto,
jasno, učinkovito, pa vendar teoretično utemeljeno in popolnoma st-
varno.    V tej knjigi ne najdemo zaklinjanj, pozivanja na višje vredno-
te in podobnega, kar ne tako redko srečamo v knjigah o vzgoji. Sledi-
mo vseskozi popolnoma stvarnemu opisu:  "Če storiš to, sledi to".
Za metodo I npr. ne pravi Gordon, da je "avtoritativna" ali "repre-
sivna" al'^ "nedemokratična". Nasprotno, pove, kdaj je učinkovita.
Predvsem pa pove, kakšne so njene posledice   za odnose med učiteljem
in učenci. Če hočeš te posledice, jo uporabi!
Naj še enkrat poudarim, da knjiga nikakor ni samo priročnik za uči-
telje ampak da bi jo moral poznati vsakdo, ki dela z ljudmi poklic-
no pa tudi vsi, ki bi radi ustvarili dobre odnose z drugimi, ki se
z njimi srečujejo v vsakdanjem življenju. (Nisem videl, da bi knji-
go prodajali v knjigarnah, pač pa jo je možno naročiti v Svetoval-
nem centru).
Blaž Mesec