XIV. letnik. V Gorici, dne J. lelmivarja. 11)00. 5. številka. 1— Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne Rokopisi si' no vra-Cajo. Nelrankovann pisma se nc sprejemajo. Cona listu znaša xa celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne la cgJ*<<(pT*6-krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena lisiu 6 K. za drugi dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodnj Tiskacira" v Gone(7 Ullfca Vet-t urini St. 9. m lovensKo Naročnino in naznanila s prej etna uf ravniglvo, Gorica, SemcniSka ulica it. 10. Posamezno Številke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti ine-stncniu vrtu in na Korenjakom bregu (Rira (.'orno) St. l i po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se liska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Girici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Novi šolski učni red. Z dežele. Še enkrat o učnem načrta. Ta po- naj bi se obrnili skupno na prevzv. or dinarijate. To -ravsko, Šlezijo, Češko in Galicijo. Opisuje nam lopo lamošnjo kraje, vodi nas po znamenit h zgodovinskih mestih, pripoveduje nam tnnogokaj iz starodavne slovanske zgodovine. Knjiga, katero bodo krasiie mnoge podobe, bo gotovo vso-vsestransko zanimala. 4. „Lešn ki.“ Knjiga za odrastlo mladino Spisal Jož. Stritar. Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spisal knjižico za odrastlo našo mladež. Obsegala bode knjiga veliko število mičnih pesmic, več igro-kaznih prizorov, nekatere živalske pogovore, povest „Pavle“ in spomine iz mladostnega življenja. 6. .(Uporniki.11 Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. (»Slovenskih Večernic11 58. zvezek.) Mnogokrat 'se je že izrekla želja, naj družba izda daljšo povest. Tej želji hočemo ustreči z »Uporniki11. Snov je zajeta iz domače slovensko zgodovine v prvi polovici minulega stoletja. 6. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1907. Odbor se hoče potruditi, da bo vsebina koledarju kolikor mogoče raznovrstna in mikavna. Cenjene pisatelje pa prosimo, da nam čim preje pošljejo svoje prispevke. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do duc 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine I Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za opravilne stročke, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Isto velja za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor I11 V Celovcu, 15. prosinca 1906. Odbor. Politični pregled. Državui žbor. — V torek se je torej zopet sešel nuš državni zbor, in je imela ta dan poslanska zbornica sejo. V ti seji je naznanil voditelj naučnega mi-nisterstva poslanski zbornici, da je vlada odtegnila zakonski načrt glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v Roveretu. Bilo je stavljenih posebno od strani italijanskih poslancev iz Istre in iz Trsta več interpelacij lokalnega pomena, tičočih se raznih javnih del. Nato je prešla zbornica k dnevnemu redu, kojega prva točka je zakonski načrt glede kontingenta novincev za leto 1906. Govorila sta poslanca Prazak in grof Sternberg. Poslanec Prazak se je pritoževal o tem, češ, da je vlada v vojaških zadevah preveč ustregla zahtevam Madjarov. Govornik pravi, da bi sicer ne imel nič proti temu, ako bi se vlada ozirala v isti meri tudi na zahteve Slovanov. Grof Sternberg pa je po svoji stari navadi razveseljeval s svojimi burkami zbornico. Povedal pa je tudi marsikatero resnično. Napadal je pa brezobzirno vse skraja. On je sicer popolnoma za dovoljenje novincev, kajti močna armada je po njegovem mnenju glavna opora vsake države. Ali vodstvo armade bodi izročeno svežim močem. Stari generali postanejo preokurni m pretrmoglavi ter nimajo mkakega smisla za nove ideje. Zato pa naj bi šel, po govornikovem mnenju, vsak general, ki je dopolnil 60. leto svoje starosti, v pokoj, m če je ta general tudi član cesarske hiše. Že Likurg, rekel je govornik, določil je 60 leto človeške dobe kot mejo, do katere je človek v javnem delovanju še za rabo. Posebno hud je bil govornik na natega ministra za zunanje reči, grofa Golu-ebourskega, v katerega diplomatsko modrost ne stavi posebnega zaupanja. Tadi na ministerskega predsednika je hud grof Sternberg, to pa zaradi nove volilne reforme. Rekel je^da je vsakdo grobokop našo države, ki takemu ministru kaj dovoljuje. Omenil je tudi nekega slučaja, v katerem se je neki Gaulschev sorodnik, ki je bil državni uradnik, v denarnem pogledu še precej pregrešil in očital je vladi, da je to zadevo nekako potlačila, da ni prišla v javnost Konečno pa je rekel, da je treba novince vendarle dovoliti, kar je vzbudilo med poslanci velik smeh. Baron Gautsch je odbil na kratko napade grofa Sternberga. Priznal je, da je pred leti neki uradnik, ki je bil ž njim v sorodu, res doprinesel neko nekorektno dejanje, a ta uradnik bil jo takoj odpuščen. Zgodilo pa se je to takrat, ko ni imel baron Gautsch pri vladi ničesar opraviti. Sicer pa je rekel baron Gautsch, ds prepušča z mirno vestjo javnosti sodbo o vrednosti napadov grofa Sternberga. Kriza na Ogrskem. — Glede rešitve ogrske krize se nahajamo še vedno med upanjem in strahom. Voditelji koalicije se posvetujejo v Budimpešti že par dni o tem, kaj naj odgovore na ce-aarjevo sporočilo, katero jim je astmmo naznanil grof Julij Andrassy, ki je bil v petek in v soboto vsprejet r daljših av-dijencah pri cesarju. Roj po odhodu grofi Andrassy ja so pisali listi, da ni mnogo upanja, da bi se kriza rešila ugodno. Tak ntis da so napravile avdi-jence pri cesarju na grofa Andrassyja. Zdaj pa, ko so se voditelji koalicije že dva dni posvetovali o tem, kar jim je grof Andrassy povedal o namenih krone in o pogojih, pod katerimi je krona pripravljena imenovati ministerstvo iz sedanje parlamentarne večine, čujejo se iz Bupimpešte glasovi, po katerih bi se dalo soditi, da pride med krono in med ogrsko opozicijo mogoče vendarle do nekega kompromisa. Po omenjenih vosteh prevzel bi vodstvo novega ministerstva bivši trgovinski minister Daranyi. Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo. — Lista »Peterbar-skije Vedomosti11 pišejo iz Sofije, da je Avstrija zaradi tega napela vse svoje moči, da prepreči carinsko z ezo med Srbijo in Bolgarijo, ker se boji, da utegne postati carinska zveza stopinja na pota do politične in vojaške zveze med imenovanima balkanskima državama, katere zveze se pa Avstrija bolj boji nego carinske zveze, ker bi taka zveza znala popolnoma uničiti sebične namene, katere goji Avstrija glede Balkana. Vojaška konferenca. — Pod cesarjevim predsedstvom je imel v pon-deljek najvišji vojni svet sejo, katere so so udeležili: cesar, nadvojvoda Fran Ferdinand, nadvojvoda Friderik, šef generalnega štaba Beck, vojni minister Pitlreich, fcm. Uexktill in fcm. Kropatschek. Danski kralj umrl. — Danski kralj Kristijan je dne 29. jah. umrl po kratki bolezni v 88. letu starosti. Naslednik umrlega danskega kralja Kristjana IX je njegov sin Friderik VIII. Kral Friderik VIII. je 30. m. m. naznanil v posebnem proglasu narodu svoj nastop na prestol. V proglasa pravi kralj, da hoče vladati v duhu umrlega kralja. Proglašenje Friderika VIII. danskim kraljem se je vršilo na tale način: Ministerski predsednik danski je stopil 30. m. m. na balkon palače Kristjana VII. in trikrat zaklical: Kralj Kristjan je mrtev. Živila Niegovo Veličanstvo kralj Friderik VIII. Množica je navdušeno klicala »hura11. Nato je Itrulj v gala uniformi stopil na balkon ter imel na ljudstvo kratek nagovor. Ko se je kralj odpeljal v svojo palačo, ga je ljudstvo burno pozdravljalo. Bosniški narodni junak Omgič umrl. — V Foči v Bosni je umrl der-višb“g Čengič, eden najuglednejših Bošnjakov. Bil je iz rodovine Čjngičsv, katerih ime se opeva v narodnih pesmih, in je bil udeležen pri vseh zgodovinskih dogodkih v Bosni in Hercegovini v zadnjih 40 letih.] Stoletnica osvobojcnjit Hclgrada. — Dne 13. decembra t. I. poteče Bto let, odkar se je Belgrad osvobodil turškega jtrma V prosavo tega imenitnega dne namerava belgradska mestna občina prirediti veliko slavnost, na katero bo povabila tudi zastopnike bratskih most Zagreba, Solijo in Ljubljane. Dogodki na Busketn. — Iz Ti-flsa poročajo, da je bil tam umorjen z bombo načelnik generalnega štaba, general Griansnof. Dopisi.. Iz Vrtojbe. — OJ 21. do *28. januvarja obhijali smo pri nas sv. misi- jon in ga tudi sijajno završili. Vsak dan bili so po trije govori gg. misijonarjev oo. Kitaka, GerSaka in Flisa in vsakikrat bila je cerkev polna poslušalcev. Ginljivo je bilo videti, kako so vsi verniki pazljivo poslušali lepe in premišljene govore — a tolažilno tudi to, da so skoraj vsi prejeli sv. sakramente. Upajmo, da bo sv. misijon obrodil obilo sadu in zapustil obilo blagoslova v naši duhovniji. Vsa čast in hvala pa našemu č. g. vikarja, ki nam je preskrbel to veliko milost. — Misijoni so sv. ustanove katol. cerkve, najvspešnejše orožje proti grehu in grdim pregrešnim navadam, najboljše sredstvo za povzdigo verskega življenja. Zato se pa vsi dobri ljudje veselijo sv. misijona — in vsak pošten krislljan porabi lepo priliko v korist svoje duše. Toda naš misijon v Vrtojbi osmešiti je hotela uže pred časom in pretekli teden kar v obeh številkah goriška dolgo-jezična babura, ki sliši na ime »Soča*. Koliko lati, obrekovanja je nagromadila v svojih predalih, se je lahko prepričal vsak Vrtojbenc, ki je slišal misijonarje, a čital tudi zapiske goriške klepetulje. Obrekovani so bili gg. misijonarji, g. vikar in vsi dobri domačini. Zato pa tirja čast naše občine, da zavrne te napade naše županstvo z isto odločnostjo, s katero je zavrnilo svoj čas napad »Soče1* na našega župana. Takrat je »3)čau kradla čast oni osebi, županu, sedaj pa krade ■'ast celi občini. Zavrnite, dragi domačini, te sramotilne napade na čast svoje občine s lom, da ta umazani, zakotni, protiverski list kar vruete ter ga z malovrednim sinčkom »Primorcem1* vržete iz vsake hiše, kamor prihajata. „Soča“ se boji, da se zmanjša ee-daj po sv. misijona število njenih privržencev in naročnikov — pokažite, dragi domačini, da po sv. misijona nima več vstopa v krščansko dražino protiversk list. Rihcinberg, dne 25. januvarja 1906. — Praznično je napravljena danes vsa župnija, dosedaj blizo eno leto že osirotela po smrti blagega župnika Andr. Brezavščeka, raz hiš in zvonik:*, vihrajo zastave, zvonovi zvone, in ko zvona glas doni z višin, moža glasi se slutno in spomin, — ki danes dolnja. V nedeljo 21. januvarja je kurat g. J osip Albert Strancar jemal slovo v bližnjem Štanjela od svojih vernih ovčic; v mnogih letih svojega bivanja imel je tudi nasprotnikov, kakoršnih nikjer ne manjka; ali pri slovesu ni bilo suho nobeno oko, in oni ki so mu bili včasih neprijazni in neugodni v kakih malenkostnih zadevah, jokali so se kakor otroci, vse ljudstvo je plakalo po cerkvi. Poprej ni vedel on, a sedaj se je moral prepričati, da so ga ljubili tako, kakor je ljubil on nje; da vez ljubezni je bila med njimi trdnejša, kakor bo je navidezno prej kazala.1 Ia zakaj bi ne tekle solze žalosti in hvaležnosti, ko je došel dan, da mora vski-peti oboje? Vso cerkev je on prevravnal, župnišče prenaredil, da mu mora biti hvaležno ljudstvo in naslednik, za kar je bilo treba potrositi 5000 —10.000 kron. Bližalo se, je delo na novi železnici, sprevidel je dušno nevarnost, ktero je odpravil s tem, da je ustanovil za dekleta Marijino dražbo, za ktero se je toliko in z uspehom trudil; za mladenče hotei je osnovati izobraževalno društvo, najeti je hotel primerno sobo, a 5 krat so mu jo odrekli, kor so nasprotniki mu delo spodkopali; ustanovil, vse posloval in vodil je Reifeisnovo posojilnico, ktera ima 80.000 K prometa; šola glede verouka je najbolje kvalifi kovana ; hotel je brez obremenjenja občine kuracijo spremeniti v žnpnijo; ubogim je bil vedno podpora in bolnikom tolažnik. Di ni vsega dosegel, so krivi nekteri ljudje, ki so mu nasprotovali z zgovornim, zapeljivim jezikom. Pri odhodu pa so spoznali, kaj so zgubili: zato pri slovesa ni bilo suho nobeno oko. Kjer je bilo treba dela, pozvali so gospoda Strancarja, in mož jo odgovoril tukaj sem. Ti kaplan, upravljaj žnpnijo Sv. Križ, Ti kura!, upravljaj Gabrije, tudi Branico dvakrat, tudi Kobljeglavo; vselej pokazal se je delavnega moža. Ne le na cerkvenem, tudi na narodnem polju, je bil koj na nogah. Ti g Strancar, hajdi v Dutovlje: tje sta prišla na javen shod dva govornika iz Gorice, Datovce in druge Kraševce »farbat“; videl sem Te osebno, kako si spretno vodil, Tomajci se Te ie spominjajo, saj ves zgoranji Kras in bližnje Vipavsko To pozna, in Datovci so iz Savlov postali Pavli. ~Za takim vspehom je spomin sladak. Vr it rajaj tudi v Rihembergu, čeravno Ti bo metal pred noge polena »diabolus rotae*1; in vi dobri Rihemberžani vedite, da ko zvona "las doni z višin, moža glasi se slntvo in spomin. Ne pišem iz namena, da bi se gospodu župniku prilizoval, ampak ker v Rihembergu se je nakopičilo strašnega dela, ktero morate skupno izvrševati, in preteklo bo več let, pa predpriprave ae morajo že koj začeti, težavt bodo velike, nektare so znane, drage se tekom časa pridružijo : najprej treba medsebojnega zaupanja, in ta je moj namen, da veste, kaj imate; najboljši general pa ne dobi zmage nikoli sam brez pomoči ndanih in požrtvovalnih vojakov; pa tudi najboljši vojaki na sveta brez generala bo telo brez glave : vrli bodite janaki, mož pri moža z ramenom ob ramena pod njegovim vod • stvora. Pri slovesnem vsprejema pod slavolokom vpričo občinskega odbora in vsega zbranega ljudstva — po nagovora č. g. kaplana Milaniča v imena duhov-Ijanov in po pozdrava žapana g. Pavlice v imena občine Je vtndar slovesno se izrekel, da se je držal in se hoče še držati gesla: „Ne le, kar veleva ma stan; kar more, to mož je storiti dolžan*. To geslo bodi posebno za Rihemberžane častito, ker je je izrekel pesnik, ki je nekdaj v Rihembergu služboval. Občini štanjeUki pa izrekam tem potom najlepšo zahvalo v imena preč, g. bivšega karata, sedaj župnika v Ri-hembergu, za udanost in čast, ktero ste skazali že prej, posebno pa ob njegovem ganljivim odhodu; kar milo je bilo videti hvaležno ljddutvo pozdravljujoče a solznimi očmi; lepo je bilo gledati 5 kočij v vrsii; a da je občina svoje zastopnike poslala, ki so gospoda spremili v novo službo, med temi blagega gosp. viteza J sipa Fabijanija, župana Stan jelskega, kteri je v svoji lepi kočiji spremljal g. bivšega karata, to pa je bilo od Stanjelske strani krasno, in Rihember-škemu ljudstvu najlepše priporočilo in želja, naj bi bilo njegovo delovanje v novem vinogradu tako plodonosno, kakor je bilo pri Vas v Štanjelu. Štefan Valentinčič, kurat v Gabriji. Novice. Velečastitl monsignor dr. Frančišek Sedej se mudi danes na Dunaju, kjer se vrši kanonični proces. Uradno razglašeno imenovanje goriSkega nadškofa. Danajski uradni list „Wiener Zeitung" je priobčil v torek imenovanje m ns. dr. Sedeja goriškim knezo-nadškofom. Imenovanje se je izvršilo dne 20 t. m. Novi župnik v Rihembergu. — V četrtek dne 25. janavarja je došel v Ribemberg novi župnik g. Josip Štrancar. Sprejem je bil prav lep in prisrčen ob obilni udeležbi domačega ljudstva. Novemu g. župniku kličemo: Na mnoga leta! Bog Vas živi in ohrani v zdravju ■v čast Božjo in v zveličanje izročene črede. Imenovanje. — Sodnim avskol-tantom je imenovalo predsedništvo višje deželne sodnije v Trata, gosp. Antona Abrama. Sodni kancelist na Volovskem, gosp. Hugon Vončina je postal pisarniški ofiejal. Za ..Slovensko slrotlSče“: P. n. gg. Ivan Franke, vikar 2 K, Katarina Gabršček 3 K, Avguštin Ferletič 1 K, Josip Skočir, dekan 2 E, Neimenovan 50 v, Jakob Ivančič v Selcah št. 6. 5 R, Ivan Leban, kurat 10 K; Ignac Valentiučio, župnik 10 R; Ivan Kokoiar, župnik 4 K; dr. Josip Dermastja 6 R. Knjižica „Soc. vprašanje- f dr. Josipa Pavlice 5 R. Bog vsem stotero poplačaj I Dar. — Uprava BPrimorsktga Lista je prejela za „Slovensko Alojzijevišče“ b R, za „Šolski Dom“ 6 R in za „Rato-liško slovensko delavsko društvo* 10 R, katere je daroval g. Anton Podgornik v Broklina v Ameriki. Č. g. Ivan Leben nam je poslal za „Alojzijevišče* 10 R. Za Alojzljevl&če: Preč. g. Jož. Skočir 10 R, g. Ant. Podgornik, mizar v BrookIynu (Amerika) 5 R, Tešimir ra-dnjoč se imenovanja novega knezonad-ikofa 10 R. Bog povrni I Za pogorelca Janeza Ivandič v Smastl it. 2 je darovala slavna posojilnica in hranilnici ..Monte di Pieta“ v Goripi 60 R Bog plačaj! Nadaljne darove sprejema karatni urad na Libušnjem. Iran Leban, karat. t Ferdinand Jonke, župnik v sv. Rriža je umrl v pond. ob 10. uri pred-poladne po devetdnevni mnčni bolezni. Pokojni župnik je podlegel hndi pljučnici v najlepši moški dobi 34 let. P. v m.! V Kamnjah na Vipavskom priredi tamošnje ^Slovensko katoliško izobraževalno društvo1* v nedeljo dne 4. fabru-varja v prostorih gospoda F. Furlana pri ..Rebku* veselico s sledečim vspjre-dom : 1. Koračnica, udarja tamburaški zbor; 2. H. Stube: „Želje“, poje moški zbor; 3. V. Vodopivec: „Venček slovanskih napevov*, udarja tamburaški zbor; 4. I N. Bartl: »Nos1*, poje moški zbor; 5. A. Dahnbley: „Valse eleganto'*, udarja tamburaški zbor; 6. Deklamacija; 7. ,.Kmet Herod*1, burka v dveh dejanjih. — Začetek ob 3. in pol uri popoludne. Vstopnina 40 vinarjev, sedeži prve vrste 1 K, sedeži druge vrste 60 vinarjev. R obilni udeležbi uljndno vabi odbor. Odgnana je bila, potem ko je bila zaradi nenravnega življenja obsojena na 7 dni zapora in je tadi to kazen pre-stala, v svojo pristojno občino Kobarid 45 letna Marija Rranjc. Prijet begun. — Orožništvo je prijelo te dni blizu Rormina vojaškega begana Ivo Rostiči, iz Rotora, ki je hotel iti preko Italije v Ameriko. Družba sv. Mohora. — Rdor želi vpisati se v to prekoristno dražbo, naj stori to prej ko prej. Stare uie prosimo, naj ostanejo družbi zvesti. V Gorici se vpisuje in plačuje pri Cerkveniku stolne cerkve g. Jožefu Čigonn. Vojaški nabori v letu 1900. — Ma Goriškem se bodo letos vršili vojaški nabori v tem-le redu, in sicer : V Gradišča 3. in 5. marča; v Korminu 1. in 2. marča; v Gorici (za goriško okolico) 9, 10., 12., 13., 14. in 15, marča; v Gorici (za mesto) 7. in 8. marča; v Ajdovščini 20. in 21. marča; v Kanalu 16. in 17. marča ; v Tolminu 23. in 24. aprila; v Cerknem 26 aprila; v Robaridu 28. aprila; v Bovcu 30. aprila; v Romnu 20. in 21. aprila; v Sežani 17. in 18. aprila; v Tržiču 11. in 12. aprila in v Čer-vinjanu 19., 20. in 21. aprila. Radi žganja zmrznil je dober kmet po domače „Tralaru iz Loma, ko je šel s Slapa proti domu. Šli so ga iskat drugi dan, ko ga ni bilo domov in so ga našli v snega trdega' Šesta lekarna. — V Gorici nameravajo ustanoviti šesto lekarno. Mestni svet so je v tem pogledu uže ugodno izjavil. Ako se namen uresniči, ustanovila se bo šesta lekarna v ulici sv. Klare. Družba sv. Cirila in Metoda je poslala I. 1904 in I. 1905 vsem svojim podružnicam okrožnico, v koji pojasnuje, da se v njenih .Vestnikih1* izkazujejo vsakokrat le oni dohodki, ki jih je prejemala za preteklo upravno leto. V poročilu za veliko skupščino v Št. Juriju ob juž. žel. 14. septembra 1905 so zaznano ovani torej dohodki za solnčno leto 1904. Zato ne more tiskan biti med prispevki za 1904. leto n. pr. oni, ki se nam je izročil še le 8. janavarija 1905. leta. Priobči se samoumevno še le v ,Vestniku* za prihodnje leto. — Velik nered bi včinili v svojih knjigah, ko bi delali izjeme. Naj se nam ob podobnih slučajih ne očita nnepaznost11 in naj podružnice ne pišejo z izrazi, kakor n. pr. ^zahtevamo popravo1* i. dr. Ko bi vodstvo, — oprto na zgoraj zazuamovane svoje izjave — rabilo toprilično take besede, bilo bi to umljivo. Nam napram niso na pravem meatu. A ni na tem, da bi dokazovali, kako napak včinjajo drugi in naše pismo tudi nikdar ne gre na robatost izrazov. Pač pa stojimo vsakokrat za domovinsko darežljivo ljubav, na kojo Vas vabimo to že v tretje po-jasnujoč tudi danes. Velevažen odlok tržaškega namestništva. — V pondeljek je c. kr. namestništvo v Trstu razglasilo, da se posli politične oblasti prve inštance in stvari okrajnega šolskega nadzorstva, ki jih je doslej oskrbljal mestni magistrat, razun iztirjevanja davkov, izročaio ,.c. kr. namestništvenema svetovalca v Trstu'*, določenemu za oskrbovanje teh agend. Dotična naredba napravila je na tržaiko kamoro velikansk utis, to pa posebno zaradi tega, ker je tako odredbo magistralna tržaška gospoda sedaj najmanj pričakovala. Vsaj tako se je izrazil sam žid Venezian, ki ima dandanes pri tržaški mestni upravi glavno besedo. Da je taka odredba dalekosežnega pomena, to sprevidi lahko vsakdo, kateremu je količkaj znan delokrog politične oblasti prve inštance. V Trstu so Italijani ta delokrog, katerega jim je poverila državna oblast, tako zlorabili, da sc je moral vsakdo čuditi, da ni vlada vže kedaj storila tega koraka. Postavne določbe bile so tržaški ma^istratni gospodi deveta briga, in vso moč, katero so imeli v rokah kol politična oblast prve in-Msnce, vporabljali so zgolj le v svoje strankarske namene. Posebno se je to godilo pri podeljevanju koncesij za razno obrti. V Trstu ni zadnji čas mogel priti več domačin do koncesije, na podlagi katere bi zamogel odpreti kako gostilno, dočim so take koncesije kar ponujali ljudem, ki so prišli v Trst iz blpžene dežele, in tako se je godilo z vsem in povsod. Sploh je tržaški kamori s to odredbo odvzet velik del moči in vpliva na tržaško prebivalstvo, in se bodo njene posledice v javnem tržaškem življenju kmalu pokazale. Oddelek namestništva, ki bo vršil posle prenešenega delokroga, ki so bili doslej poverjeni magistratu, bo imel v Trsta svoje uradne prostore v ulici Ca-serma 7, v I. in II. nadstropju v tisti hiši, kjer je bilo začasno nastanjeno tržaško namestništvo. Voditeljem oddelka je imenovan namestniški svetovalec Alojzij Fabiani, njegovim namestnikom pa namestništveni tajnik dr. Emil pl. Fabrizi. Kazan tega so tema novema uradu pri-deljeni: okrajna komisarja Ernest conte Dandini, sedaj v Sežani, in dr. Karol Lusina v Poreču, nadalje namestništveni koncipist dr. Josip Mosettig v Kopru in namestništveni konceptni praktikantje dr. Livij Ličen, dr. Silvij Bildessari in Josip vitez Franzoni. Okraden na potovanju. — Dijaku Pavlu Gromanu je bil med Št. Petrom in Divačo ukraden kovčeg, v katerem je imel vrednosti za 1000 K. Iloki sta zmrznili pri vajah v Gospi sveti na Roroškem častniku Sil-vaticiju. Morali so ga prepeljati domov. Najhitrejša vojna ladija vseh ladjevij je avstrijski „Erzherzog Friedrich*, ki prevozi v eni uri 20 57 vozlov. Ladja je ravnokar spuSčena v morje, in jo je zgradiia ladjedelnica v Trstu, ki gradi enako ladjo „Erzherzog Ferdinand MaxJ, ki bo v nekaj mesecih izgotovljena. Molitev Iz šole hočejo odpraviti r nekaterih krajih Zgornje Avstrije. Linški mestni zastop je sklenil, naj se na dekliški šoli v Sartenu, katero obiskuje slučajno par protestanskih deklic, odpravi katoliška molitev pred ukom in po uku, mesto njo pa vpelje neka vodena mešanica, ki bi ugajala tudi neka-toliškim otrokom. Deželni šolski svet gornjeavstrijski je temu odloka pritrdil, sklicevaje se na Ijudsko-šolBki zakon. Pretekli teden pa je deželni odbor, ki je po večini katoliškega mišljenja, sklenil pozvati miniBterstvo, naj svoj neumestni odlok glede molitve prekliče. Liberalni odbornik dr. Jiiger, pa je stavil nasprotni predlog, naj bo sploh vsaka molitev iz šolskega pouka odpravi. Seveda je za sedaj propadel. A to ravnanje izpričuje, s koliko silo napadajo liberalci vse, kar je še v šoli katoliškega ostalo. Značilno je, da imajo protestantje v Linča svojo lastno šolo, a naščuvani protestantski starši so svoje otroke raje poklali v katoliško šolo, da so mogli na podlagi določb šolskega zakona izpodriniti katoliško molitev. Orjaška brada. — Policija je aretiral* v Osekn zaradi beračenja po hišah moža, ki ima čudovito dolgo brado. Brada je namreč dolga 140 cm. in mož jo ima spleteno v kito in vloženo speto na ta način, kakor imajo ženske lase. Potres na Prednrelukem. — Na Predartlskem so imeli v nedeljo močan in več sekund hud trajajoč potres. Ženska gimnazija se odpre okoli Velike noči v Berolinu. Gimnazija je urejena malo drugače kakor so urejene druge sedanje gimnazije in odgovarja popolnoma vsem modernim zahtevam. Žene ua tehniki. — Virtemberško naučno miniBterstvo je objavilo, da se bodo v bodoče sprejemale na tehniko tudi ženske, če bodo ugodile vsem zahtevam, ki jih mora izpolniti vsak slušatelj tehnike. Edisonova prerokovanja o bodočnosti elektrike. — Ob začetku novega leta govori Edison o imenitni bodočnosti elektrike. Pravi, da bo kmalu napočil tisti čas, ko se ne bo proizvajala elektrika s pomočjo premoga in parnega * stroja, ampak direktno iz premoga, katerega ne bo treba nikamor prevažati, ampak ga bodo pustili ležati tam, kjer kjer ga bodo našli. — Elnon je iznašel nekakšno akumulatorsko baterijo, ki pravi o njej, da bo storila elektriko dosti cenejše kakor vsake konjske moči. Pri tem omenja prostor, ki se bo odprl v Londonu s tem, da bodo polrli konjske hleve, ki bodo potem nepotrebni, ko ne bo rabil nihče več konj. — Nazadnje še omenja, da bodo odpravljene tudi železnice in ljudje se bjdo prevažali po zrakoplovih s kraja v kraj. Take zrakoplove misli videti frčati po zraka še pred svojo smrtjo. — Tndi ladje se ne bodo pomikale več po morju s pomočjo pare, ampak potom elektrike. Taka ladja bo rabila do Amerike — 3 dni. Originalna napitnica. — Pred dvema letoma sešli so se v Rlansenu v južnih Tirolih nekteri romarji in romance, ki ao se bili udeležili zadnjega tirolskega romanja v Sveto deželo. Po dokončani službi božji zbralo se je kakšnih 120 romarjev in romaric pri priprostem obedu. Slišale so se razne napitnice in veselje je prikipelo do vrhunca ; kar vstane priprostn kmetica, v stari tirolski narodni noši ter začne govoriti. Vsebina govora je bila: da je že izza otroških let zapazila, kako da moški v svoji prevzetnosti ženske zaničujejo in to po krivici. V teku let pa da se je to mnenje v njej še bolj vtrdilo. Vedno da ji je bilo v tolažbo dejstvo, da Kajn in Abel nista bila ženskega temveč maž-kega spola, da so le jadje moškega spola Gospoda križali, med tem ko so ženske Njegovo trpljenje objokovale. Potem na-daljnje, da je pri svojem romanju v Rim in Sveto deželo vedno posebno rada molila na grobovih svetih mučencev in se pri tem iz srca veselila, da so trinogi in rablji, ki so svete mačence trpinčili, bili vedno moški ni nikdar ženske. Vendar pa pravi nazadnje, da če tudi ima tako slabo mnenje o moških, da vendar izvzame tri o>ebe moškega spola do kterih čuti veliko spoštovanje. Te osebe so papež, cesar in vodja romarjev. »Sedaj pa pričakujete", nadaljuje, „da vzdignem svoj kozarec in napijem tem trem možem? Motite se! Od tega požirka vina nimate vi nič in oni trije še manj. Zato pa lepo prosim, naj vsaki izmed vas izmoli en očenaš za blagor teh treh vrlih mož. Ste zadovoljni s tem? Da I No, to je lepo 1 Ker pa jaz vam moškim čisto nič ne zaupam, zato je pač najbolje, da ta „očenaš‘* takoj skupno tukaj opravimo-*. In začela je na glas: „V imenu Boga OJeta in S.na itd.* Loterijske Številke. 27. januarja. Dunaj............... 73 17 43 88 41 Gradec.............. 58 75 40 42 24 Kdor ljubi kakao in 6okolado, Umu bodi priporočen; * Ivana floffa Kandol-Kteo ki ima najmanj toliče ▼ ••bi, je torej najlaie prebaven, ne provrroda nikoli saprtosti in ja ob najbolj* lem okusu izredno poceni. Pristen samo e imenom IfftD Hoff in a levjo varstveno cnamko Zavoji po 'U kg 00 vinaijev _ » » 'A » 60 » W Dobi*® se pore od. W P®scsfriil^ §fen. l®p« ^un®nj®slf. lel. s pr«rr)«^cnjcm oly lisoč V). $.1; spoznali sc ^ ej®* spic® a'i Cj®sp®, ua® v o iLr®^ ®fr®l^ I. ncramaaJa^ei?Bne pre* l«U«sli. star® ed «50-r^(3 lef. s prem® 5®njerr) \) • k®li 1- !is®č Kr®n. K« I« r® n® 3«jj» luJi l«fck® 5«- v«sr®C«l. Več p®\7c prijaj-n®s!i upr®i?m€lv® ..Pi»ir»®r* Lil s!« rŠ rr ii® slovenski optihor v Gorici ulica Vetturini 3, Rojaki! Kuputje ,.Nar. kolek“. H □ 1 priporoča ?. duhovščini in sl.oKinstvuv mestu in na deželi s\ojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal. barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in pošilja na dom. |j Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, islrsko in dalmatinsko. Petrolej 'v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0. I, 2, 3, 4, fi. Več vrst riža. Miijsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbi' sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina Iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blaijo prve vrste. I iZT UUE ŠULIGOJ urar pri Si/. Luciji ob Soči ; er~ e naznanja slav. občinstvu. da ima v SVOJI O k: 1 i c prostovoljne dražbe zemljišč. Dne 8. irl 9. februvarja 1.1. ob 9. uri dopoldne se bode vršila v Rihem-bergu na licu mesta sodnijska prostovoljna dražba obsežnih zemljišč, ki spadajo v zapuščino pok. Adele pl. Pregl, c. kr. poštarice v Riliembergu in so sedaj lastnina slaboumnega Emila pl. Pregl. Prodajali se bodo vinogradi, gogdi in s enožoti pod davčne občine Rihemberg in Brje ter hifia št. 51 v Ri-hembergu z gospodarskimi poslopji in vrtom (vlož, št. 518 d. o. Rihemberg, 1. 2. 4. 8. 10. 12. 13. in 14, telo ter vlož. št. 324. d. o. Brje 1. in 2. telo) po posameznih parcelah in odmerjenih parcelnih delih. Te posamezne parcele in parcelni deli so razvrščeni v štiri gospodarske skupine, ki se kupijo lahko tudi skupno. Vsklicna cena znaša za parcele in parcelne dele, zapopadene v prvi skupini skupno............................................................... 3.725 K 40 h za one v drugi skupini .......................................... 5.688 „ 75 „ » « » tretji „ , , ...................................... 7.000 „ — , , „ „ četrti K .................................................. 10.399 „ 92 . Vsklicne ce^fc in mere posameznih parcel In parcelnih delov so razvidne [z dražbenih pogojev. Dražbene pogoje daje na vpogled sodni odpo- •Slanfec g. Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, ali oskrbnik premoženja g. dr. "bragotin Treo, odvetnik v Gorici, pri katerih se dobi na zahtevo tudi prezplačno izpisek posameznih parcel in parcelnih delov z mero in vsklicno ceno. Na dan dražbe se bodo dražbeni pogoji še posebej pojasnili v Riliembergu. Pripomni se, da morajo ponudniki pred dražbo položiti 10°j0 vsklicne cene za vsako parcelo ali parcelni del kot varščino. Dr. Dragotin Treo, Artur Lokar, odvetnik v Gorici, c. kr. notar v Ajdovščini, kot oskrbnik kot sodni odposlanec. najnovejše in najtrpežnejše švicarske ure in najboljše šivalne stroje, o o o o Šivalne stroje daje tndi na obroke. Sedaj o pmtnrm c»*u, »ko bi kdo rabil papirnatih cvetlic, se lahke obrne do spodaj podfiimne, katera jih izdeluje pod rsakimi pogoji. Ana Ventura, Trst, Corso št. 82 II. nadstropje Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici, odlikovan z častno diplomo najvlajega priznanja jubilejne razstav« na Dunaju I. 1898. n v Gorici ni razstavi I. 1900 a zlato svetinj* izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maže in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. JJUUUUUI rejislrmna k Sorica, ul Vetturini 9 Posojuje svojim elanom od 1. nov. t. I. na neseta odplačila t petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100K glavnice 2 K na memec. Posojuje svojim lanom od 1. aprila 1.1.: na neiiico po SVU na vtnjio po 5°[0 z Va°/o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Jako izdatno Sredstvo proti revmatmno i je liker GODINA, katerega napravljata v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della Salulteu pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna *Atl Igea",. v ulici Fornelo it. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroSki. Dobiva se v vseh lekarnah. sc§ »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 Vaprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod-• )>i in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijska deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. T Svoji k svojim! Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ------------------- popolno varnost. ===== i