593
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
4/
4 
(2
01
0)
U
V
O
D
N
IK
STROKA IN NJENA SOCIOLOGIJA1
Jurij Režek
V geodeziji je že več kot desetletje v ospredju vseh dejavnosti informacijsko vodenje 
nepremičninskih evidenc (zemljiški kataster in kataster stavb). Družbeni pomen si geodetska 
skupnost gradi s povezovanjem geodetskih (nepremičninskih) evidenc z drugimi evidencami. 
Predvsem z navedenima evidencama, v katerih pa sta lokacija in kakovost podatka podrejena 
upravnemu postopku vpisa vanju, zagotavljamo državi temelj za vključevanje podatkov drugih 
upravljavcev in povezovanje z drugimi podatki. Kakovost podatkov, zlasti lokacije, ki je v izvorni 
pristojnosti stroke in jo od nas pričakujejo družba in uporabniki, je v ozadju. Pričakovanje, da 
bo geodetska uprava, torej upravni del geodetske stroke, skrbela predvsem za vodenje upravnih 
postopkov vpisa podatkov, informatizacijo in povezovanje evidenc ter da bo zasebni geodetski 
sektor zaradi zahtev uporabnikov (na trgu) izboljšal slabe lokacijske podatke za primerno ceno, 
se je v splošnem izkazalo za nerealno. Največji uporabnik geodetskih evidenc je javna uprava, 
ta pa pričakuje kakovostne podatke od organa, ki jih zanjo vodi, in ni pripravljena za to posebej 
plačevati na trgu. Tako kakovost samih lokacijskih podatkov (koordinat) v nepremičninskih 
evidencah in tudi opisnih podatkov ni boljša, kot je bila pred dobrim desetletjem. 
Zanimivo pa je, da v geodetskih krogih o kakovosti podatkov še najmanj razpravljamo. Morda zato, 
ker menimo, da na tako tehničnem pojmu, kot je lokacija, ne moremo graditi širšega družbenega 
pomena. Pomen lokacije ter strokovne geodetske metode in tehnike geodezije so potisnjene v 
ozadje. Dela se predvsem ali izključno na nadgradnji evidenc in njihovem povezovanju. Organi 
javne uprave pa ob kritikah na račun nepremičninskih in drugih podatkov geodetske uprave 
celo sami vzpostavljajo vzporedne evidence. Tudi v očeh javnosti smo si geodeti ustvarili slabo 
podobo na področju kakovosti podatkov. Novi in novi sistemski projekti, ki zahtevajo veliko 
virov, ne prispevajo k reševanju vprašanj o kakovosti podatkov. Kdor odpira vprašanja o kakovosti 
(položajnih) podatkov v geodetskih evidencah, je posebnež, ki ne gre v korak s časom. O kakovosti 
lokacije, za katero nam že po naravi stroke vendarle gre pristojnost in odgovornost, ter o kakovosti 
nepremičninskih podatkov in podatkov o zemeljskem površju ne razpravljamo. Taka razprava 
se šteje celo za tradicionalizem, za katerega ni več prostora v sodobnem, informacijskem svetu 
računalniških storitev in moderni družbi, ki je s tovrstnimi tehnikalijami že zdavnaj opravila. To 
bi lahko držalo, če bi zares opravili z njimi. Tako pa hodimo le naprej, kar je tudi prav, ampak 
neurejena dediščina iz preteklosti nas vedno znova dohiti.
1 Sociologija: znanost, ki preučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja.
GV 54_4_copy.indd   593 13.12.2010   16:31:31
594
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 5
4/
4 
(2
01
0)
IZ
 Z
N
A
N
O
ST
I 
IN
 S
TR
O
K
E
Za geodetsko skupnost je značilna samozavest, ki v nas zbuja vero, da smo edini sposobni 
zajemati in voditi prostorske podatke, čeprav bi nas dostopnost tehnologije in enostavnost njene 
uporabe ter dejavnosti nekaterih resorjev lahko prepričale o nasprotnem. Kar pa nas res lahko 
loči od drugih, je strokovno poznavanje geodetskih metod in tehnik ter skrb za kakovost podatkov 
z njihovo uporabo. Imamo močan občutek za spoštovanje in upoštevanje dogovorov, ki pa se 
velikokrat oblikujejo brez prave razprave o drugačnih možnostih in poteh, pri čemer se tudi ne 
razmišlja, ali so taki dogovori in stališča koristni za geodetsko stroko kot celoto. Velikokrat tudi 
raje privolimo v poistovetenje in zaščito v enako misleči skupnosti kot pa na argumentirano 
razpravo ter izražanje mnenj in stališč. Samoiniciativnost in drugačnost sprejmemo le izjemoma, 
običajno takrat, ko preseže mejo sposobnosti skupnosti po njenem zanikanju.
Želim spodbuditi razpravo, pa ne o vizionarstvu za prihodnost, temveč predvsem o svojem 
skorajda pozabljenem poslanstvu in odnosu do njega. Iz obojega, iz poslanstva in vizije, se 
oblikujejo cilji in potem dejanja, saj še tako ambiciozna težnja ne bo ustrezno uresničena in ne 
bo dosegla namena, če ne bomo poskrbeli tudi za ustrezno kakovost lastnih podatkov, ne glede 
na to, ali gre za prostorske ali nepremičninske evidence ali katerikoli izdelek naše stroke.
Vsem želim lepe praznične dni ter srečno in uspešno novo leto 2011.
mag. Jurij Režek
predsednik Zveze geodetov Slovenije
GV 54_4_copy.indd   594 13.12.2010   16:31:31