Poštnina platana v gotovini Leto LXXL, št. 22S Lfasljana, 193* Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inmMTt"* davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo* UREDNIŠTVO IN UFRAVNMTVO LJUBLJANA. Kaafljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, ti-*. 31-25 In 31-28 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg ftt, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva unca 1, telefon st. 65: podružnica uprave: Kocenova nL 2. telefon st. 190 — JESENIC«: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani it 10.351 češkoslovaške pod Praga, 7. oktobra, br. Vsi današnji češkoslovaški listi objavljajo včerajšnjo odločitev berlinske mednarodne komisije o razmejitvi med nemškimi in češkimi pokrajinami in o določitvi meje, do katere bodo do 10. t. m. zasedle nemške čete češkoslovaško ozemlje. Vsi listi naglašajo, da je nova meja odrejena za Češkoslovaško skrajno krivično. Z novo mejo se je ustvarilo obratno razmerje. Prej je bilo v ČSR tri milijone duš nemške narodne manjšine, z novo mejo pa pride pod Nemčijo nad en milijon duš Češkoslovaške narodne manjšine. Pravica samoodločbe, na katero so se sklicevali pri monakovski konferenci, je bila torej uveljavljena samo za Nemce, ne pa tudi za Čehe in Slovake. Največje ogorčenje v češkoslovaški javnosti pa je izzvalo dejstvo, da se za osnovo narodnostne razmejitve ni vzelo sedanje stanje, marveč predvojna avstrijska statistika iz leta 1910, o kateri je dobro znano, kako je bila sestavljena in da niti približno ne odgovarja dejanskemu položaju. Avstrijska statistika zlasti na Češkem sploh ni upoštevala narodnosti, nego sloni na znameniti sv-strijski iznajdbi »občevalnega jezik;*«, tako da so cele pokrajine in mesta lahko proglasili za nemške, čeravno je bi- Na podlagi stare avstrijske statistike iz let češkoslovaške republike tako, da pripadejo samo 150.000 Nemcev lo prebivalstvo skoraj izključno češke narodnosti. S tako statistiko je bilo mogoče priznati Nemčiji tudi izrazito češke pokrajine, kar je imelo za posledico, da ostane v CSR samo majhen jezikovni otok s približno 150.000 Nemci, dočim pride pod Nemčijo nad en milijon Čehov. Češkoslovaška vlada je objavila, da je skušala doseči korekturo, toda vsa prizadevanja so bila zaman. Berlinska mednarodna komisija, ki ima vsa pooblastila štirih velesil, je sporočila Češkoslovaški svoje sklepe v ultimativni obliki, tako da češkoslovaški vladi ni preostalo nič drugega, kakor da pristane tudi na ta diktat. Proti sklepom berlinske komisije ni možen nikak priziv. Ta sklep pomeni nadaljnjo silno okrni-tev ČSR in njeno popolno gospodarsko ohromitev. Saj gre meja na primer tik ob mestni meji Plzna, ki je tako docela odrezano od zaledja. Se hujše je razmerje na Moravskem, kjer seka meja na mnogih krajih najvažnejše prometne zveze, tako da je na primer Moravska Ostrava odrezana od ostalega ozemlja ČSR in se bo morala ČSR posluževati ali nemških železniških prog ali pa se sporazumeti z Nemčijo za nekak koridor. Nove meje češkoslovaške republike Razmejitvena komisija je določila, da v posameznih odsekih zasedejo nemške čete do 10. t. m. naslednjo črto: Odsek Bratislava—Dunav Nemci zasedejo kraje: Postoma (Un-tertemenau), Breclau, Ohlavice, Hlu-pice, Porlice, Volframice, Znojmo. Izven nemške okupacijske linije ostanejo pod ČSR kraji: Bratislava, Gospice, Velike Pablovice, Nikolice, V rano vi ce, Moravski Krumlov. Nadalje pridejo pod Nemčijo kraji: Feldberg, Lobava, Dolnje Radice, dočim ostanejo pod Češkoslovaško kraji: Dolnje Kounice, Vu t kovice, Petroviče, Viš-novice, Mašovice, Visočani, Zero vi ce, Velike Dešovice, Dačice, Bočkovice. Južnočeška meja Nemci zasedejo: Gornji in Dolnji Uberschlag, Dolnji in Gornji Baumgarten, Neudeck, Eich" berg, na češki strani pa ostanejo: Vel* čice. Nove Hrady. Černa, Stankov, Hluboka. Hrdlorezv. Nemci zasedejo nadalje črto: Kapl1-ce. Češki Krumlov, Prachatice, Bistri" ca, Neumarkt, dočim ostanejo na češki strani: Zlata Koruna, Volim, Sušice. Černe, Dvorce, Volšovice, Petrovi" ce, Lunašev Chebski odsek Nemci zasedejo Dobravo, Njižan1, Tuškav, Podbfanv. Holeševice, Lovosi-ce, na češki strani pa ostanejo: Draže-nov, Lukjenice, Nova Hospoda, Visoka Libine. Severni odsek Nemci zasedejo Litomefice, češka Duba (Bomische Eiche), Liberec, Ja" blonec do državne meje. Pod Češko ostanejo Terezin Stražnice, Frištanj, Stražište, Valšovice, Zvarog, Rokitni" ca, Vitkovice, Studenec, Hodolov, MH~ nov. Severovzhodna meja Nemci zasedejo Rohlice, Hutendorf, Giintersdorf, Braunau, (Broumov), na češki strani pa ostanejo: Dvur Kralove, Nachod, Doljnji Hronov, Visoke Jilemnice in Novigrad. Severna moravska meja Nemške čete zasedejo kraje: Gies-hiibl, Petroviče, Lautersbach, Krenau, Sternberg, Marienthal, Bodenstadt, Neutitschein (Novi Jičin) in Hlučin. Pod Češko ostanejo: Kostelec, Jablo-ne, Patronice, Litomišl, Trhovica, Hlasnice, Malovice, Velika Bistrica, Olšova in Moravska Ostrava. Madžarska zahteva odcepitev Podkarpatske Rusije Skupna akcija Poljske in Madžarske — Slovaška naj bi se osamosvojila VARŠAVA, 7. okt. p. Se pred dnevi so poljski un ini krogi zatrj vali, da 90 se z odstopom tjesinjskega in frištatakega okrožja uredila vsa sporna, vprašanja med češkoslrvaško in Poljsko ter so napovedovali nove prijateljske odnosa je med obema državama. Sedaj pa se je pol jako stališče zop t nenadno spremenilo. Poljski vladni krogi, kakor tudi ves poljski tisk zopet naglašajo, da še niso urejena vsa vprašanja med obema državama, da vsi spori še niso definitivno rešeni in da je Poljska zainteresirana na integralni ureditvi vseh češkoslovaf-kih p robi-trnov. Predvsem je Polj« k j na tem,, da se Mal dtarskj priključi Pcdkarpatska Rusija, tako da se bo ustvarila neposredno madžarsko-po ljsKa meja. Ti krOgi tudi car gla&ajo, da bi bilo prav tako treba ustanoviti samostojno siovafcKo državo, šele po ureditvi teh dveh problemov bi Ma-ržarska in poljska bili pripravljeni jamčiti aa nove 6e_ ^©sjovaglc© meje. Zanimivo je. dr *-o se s tem Poljaki že docela oddaljili od monakovakega načela, po katerem naj bi se uredila na Češkoslovaškem zgolj narodne®'na vprašanja, ki zadevajo češkoslovaške sosede neposredno. V Varšavi je bila včeraj daljša konferenca s opnikr>v vlade in madžarskih delegatov, na kateri je bil v gornjem smi- slu dosežen popom sporazum. Poljska in Madžarska bosta vztrajali pri tem, da se Podkarpatska Rusija priključi Madžarski Kar Sf tiče Slovaške, pa so bili na tej konferenci mnenja, da bi morala sama odločati o svoji usodi č« se Slovaki sporazumejo s Cehi za nadaljnje sožitje v skupni državi, se Poljaki in Madžari temu se bodo protiviti. Poleg tega zahtevajo Pollaki korekturo meje v Tat rab. kjer imajo menda večino v dveh ali treh občinah. Romunija proti Bukarešta. 7. okt. e. O priliki ostavke prezid en ta dr. Beneša je objavil list »Tim-puU značilen članek, v katerem poudarja, da bo Rumunija lahko nudila Češkoslovaški podporo za okrepitev njenega gospodarstva na ta način, da bi ji nudila nove prometne zveze s tem, da se ustanovita svobodni luk i v Braili in Galacu. Zato je potrebno, da ostane Češkoslovaški ozemlje, preko katerega ie Praga povezana z Bukarešto. To je bilo odobreno tudi v mo-nakovskem sporazumu. Madžarska zahteva tudi priključitev Podkanpatske Rusije odnosno skupno mejo s Poljsko. S tem bi bila pretrgan« zveze £e&o9lov«*ke z Romunijo. Zato Rumunija v nobenem 1910 je berlinska komisija velesil določila nove meje Nemčiji tudi «sto češke pokrajine — V ru ne bi mogla pristati na odcepitev Podkarpatske Rusije. Poljska zagovarja Varšava, 7. oktobra AA. (Havas) Poljska telegrafska agencija prinaša vrsto člankov poljskih listov, ki poudarjajo madžarske aspiracije na Podkarpatsko Rusijo in zahtevajo, da se naredi skupna meja med Poljsko in Madžarsko. Uradni vlad ni list »Gazeta Polska« piše, da vprašanje Podkarpatske Rusije neposredno zanima Poljsko. Priključitev Podkarpatske Rusije Madžarski pravi list, je edina pravilna rešitev. List našteva nato razne zgodovinske in vojaške razloge, s katerimi pod-kreplja to svojo tezo, zlasti pa poudarja, da je bila Podkarpatska Rusija priključena Češkoslovaški le v varstvo z omejitvijo, da jo potem vrne carski Rusiji. Kaj pa slovaška manjšina na Madžarskem Bratislava, 7. okt. p. V slovaških krogih opozarjajo glede na madžarske zahteve po priključku krajev z madžarsko večino k Madžarski, da živi na Madžarskem velika slovaška narodna manjšina. Po madžarski uradni statistiki je leta 1920 živelo na Madžarskem skoro 400.000 Slovakov. Ta manjšina nima niti ene svoje sole. Kako postopa z njo madžarski režim, kažejo sta tistični podatki iz leta 1930, ko so nenadoma našteli kar za 140.000 Slovakov manj kakor pred 10 leti. Ce se bo nadaljeval tak režim, bo slovaška manjšina na Madžarskem v nekaj desetletjih izginila. Carinska unija ČSR? Nemški gospodarski načrti z okrnjeno CSR BERLIN, 7. okt. br. V dobro poučenih nemških krogih izjavljajo, da bo v kratkem odpotovala v Prago posebna nemška delegacija z nalogo, da pri" čne pogajanja za novo ureditev gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in Češkoslovaško. V nemških krogih ima-je v tem pogledu velike načrte. Ker bo z novo ureditvijo državnih meja stis" njena Češkoslovaška v nemški gospodarski oklep v Srednji Evropi, sodijo, da ji ne bo preostalo nič drugega, kakor da se kar najtesneje poveze z nemškim gospodarskim sistemom. V Berli- nu pomišljijo celo na ustanovitev ca" rinske unije med obema., državama. Prepričani so, da bodo na tako ureditev gospodarskih odnošajev pristale tudi ostale velesile. PRAG-V 7. okt br. Danes prispe v Prago novi zunanji minister e lahko sporazumeta, če hočeta, tudi zato, da ne izvajata pl bi sci ta v tej ali omi pokrajini. Po oceni merodajnih krogov znašajo vse ćore, ki jih je zasedla ali pa jih bo Se do 10. oktobra zavzsla nemška vojaka, petino alj šesmo skupnega ozemlja češkoslovaške republike. Zaradi n:katerih vesti, ki so se pojavile v tujem tisku o doseženem sporazumu včeraj oziroma o omejitvi ozemlja, preden bo okupirano po nemških četah od 7 do 10. oktobra, se izve iz krogov m dnaredne komisije, da se je Češkoslovaška uklonila, vendar pa tega sporazuma ni odobrila. Proglas slovaške ljudske stranke Bratislava, 7. okt. br. Slovaška ljudska stranka je izdala snoči proglas, ki pravi med drugim: > Monakovski sporazum je spremenil obraz Evrope. Mi Slovaki prevzemamo svoje. Na svojem slovaškem narodnem ozemlju hočemo po svoji svobodni volji v bodoče upravljati svoje življenje. Živeti hočemo v prijateljskih odnosih z vsemi narodi ter voditi svojo usodo v protimarksistični ideologiji v duhu monakovskega sporazuma. Manifest zaključuje s poveličevanjem svobode slovaškega naroda ln njegove vlade. Tudi Podkarpatska Rusija Praga, 7. okt. o. Istočasno s slovaškimi so se sqx>razuxr_ele tudi politične skupine v P od karpatski Rusiji, izvzemsi komuniste. Za Podkarpatsko Rusijo zahtevajo enak položaj, kakor ga bo dobila Slovaška. ČSL vlada je na to zahtevo v načelu že pristala. Odločno pa se bo uprla madžarskim načrtom, da bi se Podkarpatska Rusija odcepila od CSR in pridružila Madžarski. Obisk belgijskega kralja Amsterdam, 7. oidt. AA. Kralj Leopold TTT bo dne 21. novembra uradno obiskal Amsterdam. Obisk bo trajal dva dni. minister v Ankari Ankara 7. okJt AA. Nemari za narodno gospodarstvo dr. Funk je prispel danes v Ankaro. Na postaji ga je v družbi mnogoštevilnih visokih tur_Bc_h funkcionarjev pozdravil minister sa darstvo Klebir. Krediti Beograd, 7. oktobra r. Gradbeni minister Stošovič je izjavil w**mfrm. da je vlada razdema kredita is tttrtmllijaiikMis"« posojila tako, da bo dobOa dravska banovina za gradnjo oast 200 milijonov, za melioracijo In *e*tt-*cijo rek pa 51.1 mffijona (fin, skupno 290 mik Jonov, to je okrog 8»/t osfcjtifcaga 4-mmJ_-rd__ega kre- Borzna poročila. Car*, 7. ofct Beo#rad M— Par« 11.77, London 21.065, Newyo*k 438.25, Bruselj 7415, MJssn 23475, Amsterdam 23&65, Berrm 175.70, Ftasgi 15.10, Variš v« 83.—, Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 7. oktobra 1938. st«*. 225 fiocnuni osjctniNi Ne pozabite na „Slovensko knjigo14! Na pomoč! Krizmanoga delavska organi zaci Ia. ki si je nadela ime Zveze združenega delavstva* ne uspeva, kakor se zdi. tako. kakor bi si njen oče želel. Dcla\st\o ae ne da premotiti od lepo doneČth haz in še raje oklepa svojih starih strokovnih organizacij. An drej Krizman je zato šel iskat pomoči v — Beograd in se nadeja, da bo z beograjsko pomočjo ipak postavil svojo organizacijo na trdnejše noge. In kaj je napotilo tunjiškega delavskega osrečevatetja. da.jo je- mahnit v Beograd, nam pove zeleno njegovo glasilo, ki pravi: »Organizacija je hotela na najmerodajnejŠih mestih .zagotoviti svojemu pokretu neokrnjeno svobodo in zasluženo pomoč. Zadnje čase je bt-lo namreč opaziti nekaj poizkusov" v organiziranju delavstva v nali ožji domovinu ki niso bili v popolnem skladu z na*i mi interesi. Tudi smo ugotovili nedvomno, da so bili nekateri naši domači nasprotniki v Beogradu za vsako ceno naprodaj, da bi nam tako mogli ovirati nadaljnji razmah. V našo lastro h/Jo. na naš doma či teren so se hoteli vgnetditi pod var stvom (prijateljske) organizacije Jugarasa naši prevratni nasprotniki-. Zato je bila radi /fasnosit in koristi pokreta delegacija v Beograd nujno potrebna. Še pred odhodom v Beograd pa je organizacije po svojem predsedniku pri vseh domačih odločujočih činiteljih orisala dejansko stanje.*.m In uspeh te intervencije je bil? Tudi to izvemo iz imenovanega lističa, ki ugotavlja »Danes lahko povemo: Nakane nasprotnikov so spla\>ate po vodi. Mi smo tn bomo ohranili svojo samobitnost in svoj teritorij za lastni pokret. Razširili smo vpliv ne dru goten teritorij. Navezali smo osebne in organizacijske stike za skupne socialno-politične podvige. Nihče nas pri našem delu ne bo mogel izpodrivati. Bliinja bodočnost bo pokazala že prve učinke in uspehe teh dejste\> in z njimi bosta rasla moč in vpliv naše ZZD.« — Menda se je prvič v našem delav. gibanja dogodilo, da je šla organizacija, ki si prisvaja ime »de/m *s k a«, prosit za pomoč v prestolnico, da reŠ* svojo eksi sfenco in se obrani »svojih prevratnih nasprotnikov«. In kdo so nek t ti njihovi »pre vratni nasprotniki*? Oči vidno ima Andrej Križman v mislih Gostinčarjevo Jugoslov. strokovno zvezo, o kateri je že opetovano pokazal, da bi jo najraje utopil v žlici vode. Zaman napor, zaman stroški" Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše »Kakor preteklo leto ob času konkordata, tako je tudi sedaj neki nevidni dobrotnik na vse pretege razsipal denar, s katerim so bili plačani letaki, brošure in profesionalni demonstranti in provokaterji. Zato so lahko ekstremisti in drugi podtalni elementi razvijati največjo aktivnost. Letaki, ust-mene neresnice, spletke, prišepetavanja — vse to je bilo izrabljeno tn izkoriščeno do skrajnosti. Samo za avtomobile in vožnje je bilo izdano na stotine tisoč dinarjev, da niti ne govorimo o drugih stroških. Sedaj, ko se je vse v miru končalo in ko ta akcija ni prinesla nobene koristi, bo treba polagati račun. Treba bo opravičiti izdat ke, zlasti pa kosila in večerje za one naj-bojevitejše agitatorje, ki so najbrže radi vojne psihoze trošili vsak večer po nekaj sto dinar iev. Kako se bo vse to poravnalo, to sam Bog sveti ve! Sicer pa se to nas ne tiče. Važno je samo to. da je bil zopet zaman ves napor, zaman vsi stroški. Naš narod noče gnile deske pa naj so njegovi neiskani »prijatelji« še tako zagazili v stroške!« — Beležka polslužbenega lista se oČi-vidno nanaša na združeno srbijansko opo zid jo. ki je v zadnjem času kazala veliko agilnost. 99Ne s slovanstvom, nego s hrvatstvom" Klerikalna »Hrvatska straža« je objavila v torek uvodnik, ki mu je dala naslov »Hrvatski katoliki in panslai'izem«. Po slo gu bi sodili, da je članek napisal sam direktor lista grško-katoliški kanonik in vse-učiliški profesor dr. Šimrak. Uvodoma zatrjuje pisec, da priča zgodovina »o veličastni lojalnosti, ljubezni in požrtvovalnosti katoliške cerkve in papeža napram Slovanom«, potem pa preide na panslavizem in trdi, da je »panslavizem zbral v sebi ves tisti strup proti katolicizmu, ki ga je nasledil kot dedščino od bizantinizma« »Hrvatska straža« razpravlja nato o raznih oblikah panslavizma, ki se je jav/fa/ v Rusiji od 15. stoletja pod carjem Ivanom lil. pa do najnovejšega časa in pravi, da se je *dane& panslavizem utelesil v ruskem boljševizmu«, ki se trudi, da bi panslavistično ideologijo presadil, na tla malih slovanskih narodov. Poslužujoč se knjige frančiškana Ivana Markoviča, označuje »Hr\?atska straža« panslavizem takole: »...razen neizmerne oholosti ima panslavizem na sebi vse napake, vse grdobe, vse zlobnosti. vse sramote, ki si jih moreš zamisliti v najnižjih slojih človeške družbe. Pa še tudi več: lokavosti hlinjenje. licemerstvo. zlob-nost. za\'ist. maščevanje, najnemoralnejše spletke, nesramna in razuzdana nečistost. zverinska okrutnost, brezboŽnost___Svoje grabežljive kremplje je stegnil tudi na Češko, ln tu je žaril in palil vse do katastrofe zadnjih dni. Na razne načine je nastopal proti katolicizmu. V zadnjem času je priznal tudi mučenika sv. Vaclava, ali je takoj postavil poleg njega Jana Husa, Kome nske ga in druge... Na mesto čistega in svetega češkega ponosnega in zgodovinskega, katolicizma, ki bo dal svobodo tudi Slovakom, se je pojavil nekak motni panslavizam, najhujša goljufija in največja utopija vseh časov.« Nato še nadaljuje: »Panslavizem kot utopija, kot idejni naslednik bizantinizma ubija, razkraja, ruši. uničuje. On nima v sebi niti ene ustvarjajoče klice, marveč samo gnilobo in razkroj.,.« Svoja izvajanja zaključuje list: »Katolicizem je sicer univerzalen, toda on je bolj hrvatski, ker slovanski vobče ne more biti. Hrvatstvo je mučeništvo združeno s katolicizmom in katolicizem je skozi stoletja mučeniško združen s hrvatstvom. Katolici-K botafefcftb ppkn&nah Nas mlatil rod, detti ln Je krenU na Ljubljen«, 7. oktobra Obisk razstave »Slovenska knjiga 1918— 1938« je dober, a vendar ne tak, kakor bi si človek želel. Navala ni, ker se ja začela sezona v gledališču in v kmemstografih. Naval na tako razstavo bi si človek želel, kajti prireditelji so se potrudili in* pokazali našo povojno knjižno produkcijo na tak način, da si obiskovalecTahko ustvari sodbo o najfi duhovni moči, kakor in kakršna se je razvila po prevratu v svobodni dr-žirvl:-HRa^tav» bo odprta do 12. trn. Dre vi predava v Trgovskem domu v okviru predavanj v dneh razstave prof. Anica Cer-nejeva o slovenskem mladinskem slovstvu po L 1918. Ob koncu svetovne vojne je bilo delo naše moderne malone zaključeno je izjavil dramaturg Josip Vidmar. Plamenico duha, ki gre iz roda v rod. so prevzeli osemdesetletniki, ki so zrasli preblizu svojim velikim prednikom, da bi se mogli odtegniti njihovemu vplivu ln se razviti docela samostojno. Zato v bistvu niso "ustvarili — ne rečem nič osebno novega, paS pa gotovo ne oni ne devetdesetletniki niso pomembno okrenf!5 toka naše literature v nobeno novo smer. Niso z duhom za vseli nobenih novih predelov ki niso dosegli ne novega, ne prod imej šega pogleda v človeško notranjost. Bili so io so Je vedno dobri posredniki med moderno in mlajšim rodom. Sole temu je bilo dano kreniti na nova pota, prodirati dalje in globlje. V liriki temu mlajšemu rodu nt več «a-dostovala osrednja človeška sfera, v kateri se je dotlej gibala naša poezija. Predrl Je njene meje ln se je jel polašcati novih svetov, iz katerih so dotlej prihajali v naše pesništvo le redki odmevi. l«stvarili so religiozno 1 i r i k o, ki govori O mističnih doživetjih, socialno pesem, ki daje duška novodobnemu čustvu bratstva in pravičnosti. Ta socialna pesem s člove-čanskimi gesli često prehaja neopazno v politično bardstvo. ki je rudi humanistično usmerjeno. Prav tako pa se je oglasila med nami tudi satirična pesem, pesem po-roga. jeze in ogorčenja. Stremljenje vsega tega dela je vsekako hotenje, iz duševnega središča na periferijo, in prodiranje proti skrajnim mejam našega čustvenega sveta. Obzorje naše poezije se je razširilo in pesem je vsebinsko obogatela. Toda opomniti je treba, da s tem še ni izrečena ni- le a pota v globo« kakšna taditev o veUatni to dovršenosti tega novega pesništva. Tudi novo pripovedništvo js razširilo stare meja nase proze In to v marši! s tatom smislu. Sposobnost objektivnega pripovedovanja, ki je pri moderni, zlasti p£~ Cankarju *etb* oslabela, se je T&aj prerodua ha "novo. Rmct, ki so" ga' "nekdan Ji pripovedniki gledali ali romantično ali literarno ali kratkomalo brez dobrega ume-vanja in često brez poznavanja njegovega življenja In njegove miselnosti, je po Franu Levstiku sdaj prvič spet gledan stvarno, z glob'jim razumevanjem ter z upoštevanjem socialnih in gospodarskih dejstev, ki mu določajo dejanje in nedejanje. Ta pozornost za socialne in gospodarske razmere pa je pripomogla še k temu. da je danes kmet v naši književnosti pokrajinsko mnogo jasneje Ofri-edelien. d oči m \c nekdanje pripovedništvo te vrste" po*halo~ sko-raj samo kmeta na snloh. Danes nas literatura seznanja s Prekmurjem. s Koroško, a-Halozami, s-Primorjem m teko dalje, kar pomeni, da je od nekega osrednjega, nekoliko abstraktnega deželana prodrla k popolnoma konkretnemu kmetu na določenem kosu naše zemlje. Naš živelj in našo zemljo lahko danes želo dobro spoznavamo iz književnosti, ki nam jii kaže V vsej njuni raznoliki enotnosti. D ram a t s k os n o van j e je v povojni literaturi pri nas mnogo živahnejše kot kadarkoli poprej, ni si pa še našlo pravega in vrednega predmeta in niti toliko ne posega po poglavitnih problemih našega življenja, kolikor jih je načenjal Cankar v svojih dramah. Razen v historičnih snoveh je snovanje slovenske dramatike dokaj slučajno in dela vtis nemirnega iskanja, ni pa še našlo snovi, ki bi ji dala možnost nuditi občinstvu zdravo in tehtno duševno hrano. Kakor naše pripovedništvo, tako tudi dramatika ne more in ne more najti poti do središča našega življenja, do življenja in problemov slovenskega meščana oziroma intelektualca ali človeka, ki doživlja in preživlja ter v razumu rnzbira življenje okoli sebe in velike probleme današnjega dne in življenja sploh. Toda temu središču se bo naše slovstvo morajo približati, da bo do kraja izpolnilo svojo nalogo pred narodom. Upati je. da bo ta smoter dosežen kmalu. Nova opereta »Na sinjem Jadranu« Predstava je zadovoljevala le s svojo opremo, baletom in Igralskimi kreacijami nekaterih Ljubljana, 7. oktobra Ali veste, kaj je — čorba ? Srbska juha, v kateri je vse mogoče, najrazličnejša zelenjava, najrazličnejše mesovje, najrazličnejše začimbe, pikantna zmes, v kateri najdeš vse plodove z vrta in vse, kar kupiš v mesnici in še na trgu s kuretino. Taka čorba je E. Glozova tvorba s>Na sinjem Jadranu«. Štirje libretisti so mu ustvarili besedilo za nekaj, kar je le deloma operetno, deloma pa sestavljeno iz vseh mogočih elementov, zarodkov ljudske Igre, nacionalne propagande, tujsko prometne agitacije, sleparstva, očitne tatvine, tragičnega, komičnega, parodističnega in kar-katurnega. Nastala je čudna zmes. Preveč kuharjev presoli juho, tako da je težko užitna. Zlasti ker je ta tvorba revna tiste najbolj potrebne, za opereto bistvene začimbe: duhovitega, res pristnega humorja in prijetne komike. V žalostni, težki dobi živimo ln želimo si vsaj za par uric pozabljenja, sprošče-nja. Zato b'- bila vesela, bistroumna opereta dobrodošla. Nova opereta pa nam ni prinesla uresničenja naših Želja niti v pevskem, niti igralskem pogledu ter nas Je najbolj zadovoljila s svojo opremo in z nastopi naših baletk. čitali smo, da je Edvard Gloz Ceh, ki živi že dolgo v Zagrebu. A njegova glasba ni češka, niti hrvatska, temveč je brez izrazitega značaja, zelo lahka, živahna, v Instrumentaciji spretna, vobče solidna, toda nikakor ne svojska, posebno originalna, temveč eklektična in kar prijetno znana glede svoje r-tmike in melodike. Gloz prinaša dvoje troje ugodnih, celo efektnih slagarskih točk in pa menda najbolje: kvartet mornarjev, ki gre dobro V ušesa in ima v sebi toplo čustvo. Morda bi Glozova glasba s dobrimi grli učinkovala lepše, močneje kakor je z našo opereto, ki nima skoro že nobenega dobrega pevca m skoro dobre pevke. Snoči se je zopet pokazalo, da s tem osebjem ni mogoča operetna predstava, ki bi ustrezala pevski vsaj skromnim zahtevam naše publike. Nikomur nič ne očitam. Vsi so dali vse kar zmorejo, vsi so z vnemo pri stvari. Toda zmorejo glasovno in pevski premalo in njihova vnema jc večinoma prašna. Zato je bil uspeh medel in je učinkovala še najbolj plesna in igralska komična stran predstave, pa inscenacija ing. Fran za ter orkestralna marljivost pod dirigentstvom temperamentnega D. Žebreta. Režiser Drago Zupan je delo živahno in okusno postavil na oder, koreograf mg. Golovin je poskrbel za celo vrsto efektnih baletnih nastopov in tudi garderoba je zadovoljevala pri solistih in zboru. Solisti so prejeli mnOgo cvetja, vendar resnično ogreti se ni mogla naša publika niti za delo niti za predstavo. Fr. G. Morilci Martina Borovnika pred sodiščem Obravnava proti njim se je pričela včeraj pred zagrebškim sodličeni Zagreb, 7. oktobra Naši javnosti je gotovo še v živem spominu strahovit zločin, katerega žrtev je postal 16. maja 1936 koroški rojak Martin Horovnik, ki so ga zavratno umorili v vasi Okolih pri Kutini pri Zagrebu. Epilog tega zločina se je pričel včetaj pred zagrebškim sodiščem, kjer se je moral zaradi umora zagovarjati 37-letni Tomo Kosak iz vasi Vesič in 37 njegovih tovarišev, večinoma iz občine Vojni Kriz, ki jih je državno tožilstvo obenem obtožilo 28 drugih razbojstev, roparskih napadov in 3 umorov. Poleg Borovnika, ki je bil trgovec z orožjem v Zagrebu, sta postala žrtev njihove nasilnosti tudi gostilničar Vs5« Pre-drargović iz Bjelovara in posestnik Stjepan Rogić iz Donjega Prnja rov ca. Obtožnica obsega 40 s strojem tipkanih strani. Kosak Tomo, Josip BLažak. Kosak Ivan ml., Cro-ković Ivan. Vrbenić Stjepan, Šišak Josip, Mezak Blaž, Dovranik Anton, Pokupec Mirko in Mezak Stjepan so obtoženi umora Martina Borovnika, 16. maja sta se sestala Kosak Tomo in Kosak Ivan in je Tomo naroČil Ivanu, naj zvečer pride in prinese dvocevko. Zvečer sta se spet sestala in z njima še ostali ter takem nobenega posla s slovanstvom, mat' več samo s hrvatstvom,« — Nič bolj nemarno in strupeno so pred Četrt stoletja Pisati o slovenstvu in panslavizmu razni VPolfi in Schćnererjl Zato se nam vsiljuje vprašanje: Alt je uvodničar »Hrvaiske straže« pri zdravi pameti? Po njegovem članku sodeč, je že zapadel delirijem* so oboroženi z lovskimi puškami, karabin-kami in samokresi odšli v vas Okole, Namazali so si lica s sajami ln vntrll v kočo logarja Petrasa. Več jih Je ostalo na straži, Tomo Kosak pa je stopil k oknu ln pogledal, kdo je v koči. nato pa Je dal »namen je, naj vdrejo. Dovsnflc Vn Mezak sta s samokresi v rokah vdrla v kočo ln zakričala »Roke kvišku!«, a Tomo Kosak je medtem naperil puško skozi okno Borovnik je planil kvišku in skočil proti napadalcem, a v tem je že počil strel izza vrat, obenem je pa sprožil pnško tudi Tomo Kosak. Napadalci so začeli divje streljati ki Borovnik je kmalu u videl, da se ne bo mogel prebiti v drugo sobo. Nanj je skočil Dovranik in obenem sprožil revolver. Borovnik je padel, pa se je naglo pobral in navalil na Mezaka, ta pa je tudi sprožil revolver in Borovnik je spet padel. Se enkrat se je pobral in s poslednjimi močmi skočil na Dovranika in ga prevrnil. Tedaj je Ivan Kosak potegnil velik nož in ga večkrat sunil v hrbet, priskočili so pa tudi ostali in toliko časa udrihali po njem, da se ni več ganil. Napadalci so napadli tudi logarja Ilica, ki se je pa po prvem udarcu spretno potajil in se delal mrtvega. Na ta način si je rešil življenje. Drugi logar Pe-tras jim je moral izročiti več orožja, nakar so zapustili lovsko kočo. Po več kakor letu dni je bil strahotni zločin pojasnjen. Zločince so polovHi m sdsj bodo prejeli zasluženo kazen. Razprava se nadaljnje. i n ostani 61 a a Vodnikove dražbe! LJubljana. 7. oktobra Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v LJubljani, * katerem so organizirani tUdI diplomirani filoSofl-pedagOSi, ln ti so v večni med brezposelnimi profesorji, je sklenilo spraviti' vprašanje namestitve v izobrazbi primerni p^Ibsajni skupini a mrtva točke. Vsi poizkusi V tej zadivi doslej niso imeli uspeha. Diplomirani prdi-gogi so zaradi tega organlsiraU novo akcijo, da to vprašanje, ki je žalostno socialno, gospodarsko ln moralno vprašanje, spravijo s sveta. Diplomirani pedagogi SO sestavili predloge,, katere bodo zastopniki izročili v posebni avdienci ministru za prosvefo. Pred-logi se% glase. Povsem jasno je, da prltičs diplomiranim filozofom-pedagogom liti položaj kakor vsem ostalim diplomiranim filozofom. Znano je, da so se prosvetne oblasti zavzele za stališče, da diplomirani 'pedago'gi ne morejo biti nastavljeni na srednjih šolah, češ da je njih skupina nepopolna. Doslej so jih nastavljali na meščanskih šolah in tudi na osnovnih šolah. I#a naši univerzi pa kljub temu obstoja pedagoška Skupina že nad 20 let ln Številni diplomirane! s to skupino so se nastavljeni na srednjih šolah zdaj nenadoma pa trde Odločilne oblasti, da ta skupina ni enakovredna drugim filozofskim skupinam. Diplomiran* pedagogi vztrajajo pri namestitvi v S. položajni skupini ne glede na vrsto šole. na kateri so nastavljeni. Pri namestitvi naj se glede vrste iole upoštevajo prošnje poedincev, vztrajamo pa pri zahtevi za namestitev v. 8. položajni skupini. Vsi tisti diplomirani pedagogi pa. ki so doslej bili nastavljeni po kaki nižji položajni skupini, naj se prevedejo v 6. položajno skupino. Glede na stvarno možnost za nastavitev se potegujejo diplomirani pedagogi za namestitev na meščanskih Šolah kot profesorski pripravniki, ne izključujejo pa tudi namestitev na drugih tipih srednjih ali ljudskih šol, toda le na lastno prošnjo poedincev. Brezposelni diplomirani pedagogi, ki imajo svoje dopolnlne predloge k zgoraj naštetim, naj se zglase osebno v lokalu Društva brezposelnih profesorskih kandidatov krakovska ulica 35, v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri ali naj pošljejo svoje predloge na ta naslov pismeno, . Pocenitev kruha v Ljubljani Ljubljana, 7. oktobra Tržno nadzorstvo objavlja, da veljajo od 8. oktobra dalje naslednje cene kruha v Ljubljan:: 1 kg belega kruha din 4.25 (prodajalo se bo 94 dkg za 4 din. 47 dkg za 2 din, 23 dkg za 1 din i; 1 kg polbelega kruha din 3.90 (prodajalo se bo 102 dkg za 4 din, 51 dkg ea 2 din 25.5 dkg za 1 din); 1 kg črnega kruha din 3.70 (prodajalo se bo 108 dkg za 4 din, 54 dkg za 2 din, 27 dkg za 1 din); žemlje in pecivo din 0.60; drobtine kg din 9; - ..... pečenje kruha 2—3 d;n. V smrt zaradi bolezni Ljubljana, 7. oktobra Včeraj popoldne je šel prostovoljno v smrt na Bregu št. 2 stanujoči, upokojeni policijska okoliški nadzornik Vinko Mesaric. Pokojni, staf 54 let, je že dolgo bolehal. Nedavno pa je zadela kap po desni strani telesa, v začetku septembra pa je moral zaradi kapi ponovno v bolnico, odkoder so ga odpustili 1. t. m. za silo ozdravljenega. Mesaric je pri odhodu iz bolnice kazal -snake silne duševne potrtosti, ki ga ni več zapustila. Včeraj popoldne je morala njegova žena po opravkih, njeno odsotnost pa je mož ;2raoil in se nedvomno v popolni duševni zmedenosti obesil na kljuko na kuhinjskem oknu. Ko se je žena vrnila, je našla moža Še živega in je takoj prerezala vrvico. Nemudoma je poklicala v bližini etanujoče-ga zdravnika dr. I^ora Tavčarja, ki pa je ugotovil, da je medtem ž nastopila smrt. V stanovanje je prišla policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar ter dežurni uradnik g. Kette. Pogreb Vinka Mesarica bo v soboto on 14. n mse žalosti na Bregu 2 na pokopališče k Sv. Križu. Iz Cslfa —c Žalna komemoracija. Sokolski društvi Celje-matica in Celje I bosta priredili v soboto 8. t. m. ob 20., na predvečer obletnice maršejske tragedije, žalno komemoracijo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na sporedu je spominski govor, petje Celjskega pevskega društva in alegorija. Udeležba za članstvo ln naraščaj obvezna. Krojaši v krojih, ostali v civilu z znakom. Vabljeno je tudi vse narodno občinstvo. —c Otvoritvena predstava v celjskem gledališču bo v torek 11. t. m, ob 20. Oo-stovala bo ljubljanska drama, ki bo uprl-sorila dramo is finskega življenja »žene na Niskavuoriju«. Predstava je izven abonmaja. Uprava Mastnega gledališča raspisu js abonma za letošnja gostovanja Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogoji so isti kakor lani. Prijave sprejema do 20. t. m. knjigarna Slomškove tiskovne zadruge. Lanski abonenti si lahko rezervirajo prejšnje sedeže do 16. t. m. V okviru abonmaja bo najprej gostovala ljubljanska opera, ki bo uprizorila Gotoveevo opero »Ero s onega sveta«. -—c Lep uspeh celjskih strelcev. V nedeljo 2. t. m. je bila v Crni pri Prevaljah strelska tekma, na kateri so se člani Strelske družine v Celju odlično uveljavili. Doseženi so bili naslednji rezultati: Streljanje z vojaško pužko: 1. Blumer (Celje) 106 točk; 2. Pouh (Crna) 90; 3. Aman (Osile) 83; 4. Gorjanc (Celje) 81; 6. Kos (Mežica) 79. Streljanje s malokalibrslco puško: 1. Blumer (Celje) 47; t. Aman (Celje) 40, 8. poročnik Tkalčsc (Oeljs) 3»; 4. Pouh (Cma) 89; 5. Modruj (Crna) 88. Streljanje na družinsko tarčo: 1. Mastek (Crna) 72 Ekipno streljanje: 1. Celje (Blumer, Aman, Keblič) 264; 2. Mežica 219; 3. Crna 199; 4. Slovenjgradec 180 točk. Celjska ekipa si je priborila psshodBl pokal. K O L S D A B Petek, 7. oktobra katoličani: Justina DANAŠNJE PRIREDITVE Rlno Matica: Velike norosti Rifts sloga: otok groze Klao Union: Ponoćni doživljaj " Rlao Moste: Hajduk Janošik in Ple&err* za Ti DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg e. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nase gledališče DRAMA. . . Začttek. ob 20. url Petek, 7. oktobra: zaprto Sobota, 8. oktobra: Potopljeni avet. Pre-„. miera. Premierski abonma Nedelja, 9. oktobra: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Krstna predstva izvirne slovenske drame »Potopljeni svet« nas bo seznanila z novim domačim dramatikom Stankom Cajnkarjem. Njegovo delo odgrinja duhovne probleme, ra2llčna stališča, s katerih gledajo posamezniki istega svetovnega nazora na stara življenska in filozofska vprašanja, ki jih skuša današnja doba na različne načine rešiti. Izredno zanimivo delo vsebuje udarne dialoge ter bo brez dvoma značilen gledališki dogodek. V glavni moški "vlogi ~C.T>ebevec, ki ima tudi režijo dela. Igrali bodo: Danilova, V. Juvanova, šaričeva, Gregorin in Sever. OPEKA Začetek ob 20. uri Petek, 7. oktobra, zaprto Sobota: 8. oktobra: Na sinjem Jadranu. Izven Nedelja, 9. oktobra: Tosca. Gostuje ga. Zihka Kune-Mirartov, članica Metropolitanske opere v New Yorku. Izven. Zvišane operne cene. Zopet fantovski pretep Maribor, 7. okrot>r« V Leskovcu pri Pragerskem je snoći zo pet.-prišlo do-krvavega pretepa, katerega žrtev je postal 20-letni hlapec Ivan Herk\ usluiben pri posestniku Petru Brumcu. Domači fantje in dekleta so se zbrali h kožu-han ju. Gospodar jc pridno dajai za pijačo io jedačo in nastalo je veeelo razpoloženje, ki se je vidno stopnjevalo. Naposled pa je preobilica pijače fantom stopila v glavo, nastal je najprej hud prepir, nato pa pretep, med katerim je nekdo sunil Merica v levo stran tik pod srce, tako globoko, da se je nezavesten in v mlaki krvi zgrudil. Nesrečnež je tako krvavel, da je bila nevarnost, da bo na mestu izdihnil. Mariborski reševalci so ga naglo prepeljali v bohrico, kjer se'zdravniki zelo trudijo zanj, vendar je njegovo stanje zelo re*no in je malo upanja, da bi ostal živ. Po pretčpvi SO se fantje razkropili, orožniki pa poizvedujejo, kdo je glavni krivec. Kolesa kradejo Mirna peč, 5. oktobra Zelo pogosto kradejo okoli Trebnjega in sedaj še okoli Mirne peči tudi kolesa. V nedeljo popoldne se je pojavil v Mirni peči v:sok, plečat mož močnih ličnih kosti. Ves popoldan je po gostilnah pil in izzival fante. Ko pa se je zvečer vračal iz sosedne vasi Zaje Anton Mlrnopečan, je blizu vasi srečal tega človeka. Videč, da sta oba kolesa prazna, mu je z žepno svetilko posvetil v obraz. To je tujca tako zmešalo, da je za vozil v precej globok Jarek. Sedaj pa je Zaje spoznal kolo in je tatu takoj rekel, da je kolo last g. Rupena. Tujec pa mu je zagrozil z nožem in h"tel zatrjevat, da je kolo njegovo in da je že več let, kar ga je kupil. Po prerekanju je hotel nadaljevati svojo pot proti Trebnemu. Zaje pa mu je zastavil pot, ter ga povabil, naj gre z njim, da bosta napolnila kolo. Tat je res šel z njim. Kmalu sta prišla do Novljanovega hleva. Tam je Zaje hitro stopil v hlev, češ, da ima tam sesal ko. Toda pojavil se je a poštenim korobačem, s katerim je tujcu zagrozil, kakor hitro ne pusti kolesa. Tega se je res ustrašil, da je puatil kolo in odšH. Za jo pa ga je spravil in hitro odšel za tatom, da bi ga pripeljal orožnikom v roke, kar se mu pa ni posrečilo. Iz Trbovelj — žalni koncert. V soboto 8. t. m. priredi uokclnko društvo s sodelovanjem pevskega društva »Zvon« m okteta rudniških nameščencev žalni koncert v počastitev spomina našega pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ze dini tel j a. Na sporedu koncerta je Beethovnova žalna koračnica, Oajkovskega žalna pesem, ki ju izvaja sokolski orkester. Pevsko društvo >Zvon« zapoje Adamičevo >V snegu« in Prelovcevo »Zadnje slovo«. Oktet rud. nam. zapoje Gallusovo »Glej, kako umira pravični«. Br. Int. Gašparin zapoje Vilharjevo »Pitaš dušo«, s. Medveškova pa Candrovo »Mrtvemu kralju«. Med glasbenimi točkami je nekaj prigodnih recitacij. Iz Kranja — Na državni mešani meščanski šoli v Kranja je ministrstvo prosvete dovolilo Otvoritev drugega razreda. Učencl-ke, ki so se prijavili za ta razred, naj se zglase v upraviteljevi pisarni na Trubarjevem tr-ffto v ponedeljek 10. t_ m. dopoldne. Oni učenci, ki so ae vpisali v druge šole, naj prinese s seboj potrdilo, da so plačali šolnino in prispevek za zdravstveni fond; oni pa, Id Še niso vpisani, pa davčno potrdilo m zadnje Šolsko izpričevalo. Upravitelj-stvo. — Prijave za telet v Trst tn Gor*co sprejema hotel PoŠta, Kranj, Tbnrez Slovenrja« RAXVTOEUJTVA BODOČNOST Nekdo je napisal, da bo čez sto let am- tamohntum tako raavtt, da ljudje ne bodo voc znan hoditi t Na dragi strani bo pa s^tutuobOtaem tudi tako »SLOVlBNSRl NAROD«, petek, f. oktobra i»3*. Strma* Restavracija-klet ZVEZDA Danes, vsak Četrtek in petek svete MORSKE RIBE Luben, Lo vrata, trilja, zobatec clpmJj, skutA fttnj t t It - Kuhinja pod prvovrstnim strokovnim vodstvom! Ravnokar prispel sladki flfr most in teran. — ABONENTI se sprejemajo na prvovrstno hrano zA nizko ceno. Vas najvljudneje vabi Uprava ZVEZDE DNEVNE VESTI —- konferenca trgovcev. V ponedeljek bo v Beogradu seja centralnega predstavništva Zveze trgovskih združenj. Na dnevnem redu so mnoga važna vprašanja našega trgovskega stanu. Najvažnejše je vprašanje carinske unije z Bolgarijo. V smislu sklepa na trgovskem kongresu v Ljubljani bodo izvoljeni člani bolgarsko-ju-goslovenskega gospodarskega odbora in njihova naloga bo pripraviti vse potrebno za carinsko unijo med obema državama. Na konferenci se bo obravnavalo tudi vprašanje preureditve trgovskih stikov z Nemčijo. — Taksa na inozemske avtobuse. Ministrstvo javnih del je sporazumno t trgovinskim ministrstvom ter na temelju uredbe o banovinskih cestnih fondih odredilo, da se pobira od inozemskih avtobusov 3 pa re od osebe in prevoženega kilometra. Gasilska tombola na Vidu določena za nedeljo, 9. t. m. JE PRELOŽENA na nedeljo. 23 oktobra t. 1. ob 14. uri pred. Gasilnim domom na Viču. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. UPRAVA — Pereča vprašanja nase lesne trgovine* Danes se je pričela v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu seja strokovnega odbora za gozdne proiavode. Na dnevnem redu je poročilo in posvetovanje o delu mednarodne organizacije lesne-gospodarstva., izpolnitev sklepov crikve- niških protokolov (nemško-jugoslov. lesnega odbora) trgovinski stiki z Italijo, vprašanje izvoza lesa na Madžarsko, isvos ern-bojev v Palestino, izvoz železniških pragov v Belgijo in Nizozemsko, splošno stanje našega izvoza lesa in predlogi za izpre-membo cenika finančnega ministrstva (za zavarovanje valute pri izvozu). — Kongres zastopnikov električnih central. Jutri se prične v Sarajevu kongres zastopnikov vseh električnih central v naši državi. Kongres bo trajal dva dni. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično voznino. Danes morske ribe in letošnja polenovka pri RAŽMU na Cabfefeift — Naša trgovinska politika in gonpodar- sKi krogi. V zvezi s trgovinskimi pogajanji z Ameriko in Nemčijo v Beogradu ter pripravivmi za novo ureditev trgovinskih odnosVjev z Italijo in še nekaterimi drugimi državami, 60 naši gospodarski krogi ponovno naglasili potrebo, da bi bile pritegnjene pred vsakimi trgovinskimi pogajanji k posvetovanju tuđi zainteresirane gospodarske organizacije ln ustanove. V ureditvi trgovskih stikov z Inozemstvom bi bilo treba bolj upoštevati želje in potrebe gospodarstva poedinih krajev, kakor je bilo to doslej. — 45 potniških in 100 tovornih vagonov bo nabavila generalna direkcija drZavnih železnic. Licitacija bo v kratkem razpisana. 25 novih vagonov bo za železniške proge normalnega tira, 20 pa za ozkotirne. Tovorne vagone za ozkotirno Železnico bo izdelala tvornica vagonov v Kraljevu. — Vsa primorska mesta dobe parke »n nasade. V sredo in včeraj je bila v Splitu konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje javnih nasadov ter pogozdovanja vseh večjih primorskih krajev in letovišč. Konferenca je naglašala potrebo, da se določi načrt, po katerem se bodo pogozdovale golicave ter nasajali parki in drevoredi v naših primorskih krajih. To delo se prične s prihodnjim letom. — Razpisani službi banovinskih cestarjev. Pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah sta razpisani dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer na banovinski cesti n-184 Sevnica—Planina—Lesieno za prosro od km 3.500 do km 9.100 in na banovinski cesti 11-300 Bregana—Velika dolina za progi od km 0.00 do km 2.644 in na banovinski cesti 111-301 Bregana—Bre-gansko Selo za progo od km 0.00 do km 2.069. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. oktobra pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah. — V Triglavskem pogorju so do pričet-ka zimske sezije okrog 16. decembra zaprte vse planinske postojanke, le Aljažev dom v Vratih je še redno oskrbovan do vključno nedelje 9. t. m., tako da imajo nedeljski izletniki še možnost, da pose ti jo to edinstveno dolino pod strminami Triglavske severne stene. Stalno pa je oskrbovan Dom na Komni ter ob Boh. jezeru »Zlatoroga. Postojanki na Crni prsti in na Raki t ovcu nista več oskrbovani. V Kamniških planinah je že zaprta Češka koča pod Grintavcem. Koči na Jermanovih vratih in na Kokrškem sedlu sta še zasilno oskrbovani ob nedeljah in dan prej tja do konca oktobra. Stalno pa so oskrbo vam Dom na Krvavcu, koča na Veliki planini in Dom v Kamniški Bistrici. Planinci, izrabite jesenski čas za svoje ture, ker prelio zime pridejo na svoj račun le smučarji-planinci. — Nova grobova. Umrl je v Ljubljani g. Ivan Rogar, orožniški podporočnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Davi je umrla v LJubljani soproga privatnega uradnika ga. LojZka Cvar, rojena Krasove«. Pogreb bo v nedeljo ob 16. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožaljz — Slovenci v Ameriki. Poročili so se v Cliff Mine Fr. Lah in Marija Kršin, Andrej Ušeničnik in Ljudmila Jamhik ter Ana Kranjc in Gerhart Hein, V CJrandhavettu Marija Prah in Oskar Witt, Marija Lampe in Ladislav Brazda, Julija Kavtek in Ja* nez^Kavsek, v Milwaukee pa Jurij Pucelj in ^lorence Eberhardt ter Teodor Kosec ki in Ana Brabec. V Clevelandu je umrla Antonija Prtncio, rojena Smrejc, stara 4« let, doma iz Prevoj, v Detro-tu pa Ana GOrse, stara 58 let, doma iz Zastave pri Črnomlju. n— Večerni trgovski tečaj za izobrazbo pisarniških moči na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15. prične z rednim poukom v ponedeljek, dne 10. t. m. Poučujejo se: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca, pisarniška dela, stenografija, strojepis, nemščina itd. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Posebni tečaji Za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino itd* Vpisovanje traja do 10. oktobra dopoldne, popoldne in zvečer do 20. ure. Pojasnila, novi prospekti brezplačno na razpolago. — Tourex Slovenija« Ljubljana, Masarv-kova 12. V Trat v nedeljo 9. t. m. vožnja 55 din, za one, ki imajo redni potni list. Prijave do sobote. *«- Izlet v Trst z avtobusom Za 78 din 15. in 16. t. m. motocikli rjin 30, avtomobili din 60, z avtobusom v Trst in Gorico 115 din, za člane brez doplačila, novi člani 20 din več. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, precej stalno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, v Splitu 23, v Sarajevu in Dubrovniku 22, na Rabu 19, V Mariboru 17.4, na Vizu 17, v Zagrebu 16, v Ljubljani 15.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.4, temperatura je znašala 10.2. I I KIKO SLOGA, tel. 27-30. samo ie danes ob 16., 19. m 21. uri OTOK GROZE Pretresljiva drama brodolomce v med divjimi zvermi in morskimi telovaji v afriškem pragozdu. Glasbeni dodatek i V ItCLA RAJ ti. I I — Vlom v Arftllah. Nedavno so obiskali vlomilci vasico Arzise pri Kostanjevici na Dolenjskem, kjer so vlomili ponoči v hiši posestnikov Antona Bardlka m Josipa Lak-nerja. Iz Bardikove hiše so odnesli 6000 din, last gospodarjevega brata Jožeta, njemu SO Ukradli tUdI tri obleke, suknjo, jahalne hlače in dve srajci. Gospodarju samemu ttt druiini pa. SO ukradli dve obleki več perila, zelen klobuk, denarnico z drobižem, nekaj otroške obleke, več ženskega perila in dve ženski obleki. Od Bardika so vlomilci odšli do hiše posestnika Josipa Laknerja, kjer so zlezli skozi okno v gornjo sobo in odnesli več oblek, več parov moških in ženskih čevljev, dva klobuka, tri dežnike, veliko ženskega perila in nekaj oblek, ženski zimski plašč, dva kosa suhega svinjskega mesa in 500 din'v bankovcih. Bardikove so vlomilci oškodovali za okrog 10.000 din, Laknerja pa za nad 3000 din. Vlomilci so najbrže cigani, ki se radi klatijo po ondotni okolici in po večjih tatvinah izginejo na hrvatsko stran ali čez Gorjance v Belo Krajino. — Tri tedne star otrok v lisičji jami. Ko se je vračal kmet Josip Tomaškovič iz Bariloviča blizu Duge Keee skozi gozd domov, je naenkrat zaslišal otroški jok. V lialčji jami je našel pod dračjem tri tedne starega otrOčička, Odnesel ga je domov in obveBtil orosnkc, ki iščejo brezsrčno mater. — Po nesreči ustrelil tov&rifta. V Zkrlje- vu pri Sušaku se je pripetila v sredo težka nesreča. I21etnl dijak I. gimnazije Drago-mir Mulac Je odšel po ftoll k svojemu prijatelju Milanu Paravfču. Najprej sta pregledovala knjige in zvezke, potem Je pa mladi M'lan prinesel od nekod samokres in se jel igrati z njim. Kar je poči] strel in Dragomir se je ves okrvavljen zgrudil. Prihiteli so sosedje in kmalu tudi orožniki. Takoj so telefon rali po rešilni voz, toda še predno Je prispel, je bil nesrečni deček že mrtev. -— Zaplenjeni ukradeni predmeti. Orožniki v Toplicah na DolenjVkom spo nedavno izsledili kot drznega tatu in vlomilca neke*a Josipa Mrvarja iz Irce vasi. Ko so pretaknili njegovo stanovanje, so našli skritega več ukradenega blaga. Zaplenili so pet novih svilenih -srajc s kratkrmi rokavi z cenačbo OSK. ročno železno blagajno, dva stara nahrbtnika, dve crni gumijast^ cev*, 12 komadov verig, rjartro, skoraj novo moško obleko, sivo zimsko suknjo, več damskih dežnikov, v č aktovk, dve ženski obleki, zlato verižico s srebrnim obeskom ki pred*-avl ja crv. Jožefa in Marijo ter zalogo vlomilskega otroci ja. Lastniki ukradenih in sedaj zaplenjenih predm tov naj se javijo Orožnikom v Toplicah. — Prepade« vlomilec OM dan je poskušal nekdo vdreti v kolodvorsko restavracijo v Žalcu, pa se ga domaČi pravočasno opazili. Eden izmed zasledoval cev ga je dohitel s hmeljakim kalom v roki in ga večkrat oplazil po glavi. Vlomilec pa je bil urnsJSi in je narobe poekoobam. ki mu jih jo prizadejal zasledovalec, pobegnil nekam 6ea polje. Vlomilec je pustil ra mestu več mizarskega orodja, zato domnevajo, da je poizkusil vlom kak mizarska pomočnik. Vlomilec Je precej vehke postav o m ima dolge nazaj počesane lase. — Ponesreflenel. 28 letni stavMnaki delavec AIoje Malenoek, stanujoč v D. M v Polju, je padel snoci y vel* jare*, ki ga je izkopal njegov gcapodar pred hišo, da atjpostsjsi ograja. Msasnsek a, j* s**ntl rozso m nogo ter si nastrl toA hrbtenico. Ponesrečenca so prepeljali v boznšcO. —— Prscej Istszb nesrečo je doživel vtteraj tudi 17 letni delavec Hasfa Pond, doma is Cazina in zaposlen prt *sta^rtUA*ww»m zidarskem podjetju, ki zida novo stavbo na Vodrdtoov, cesti. PoMctt Je padla na glavo opeka in ga ranila. —• V bolnico so prepeljali tudi 38 letnega zidarja Valentina Rosa, ki je padel Z odra nekje v ©fcbfici in M zlomil desno roko. — Prod saasomorom Je raansetal denar po se«!! Včeraj smo poročali o samomoru kolporterja D jure Adžiča v Zagrebu. Policija je ugotovila, da si je Adžič končal življenje zaradi dolgov in bolezni. Gospodarju je bil dolžan 2600 din. Napisal je poslovilno pismo, v katerem ga prosi, naj mu oprosti, da je tako izpolnil svoje obveznosti, da pa drugega izhoda ne vidi. AdŽiČ je imel pri sebi okrog 200 din, ki jih je razmetal po Jelačičevem trgu, predno se Je UStreril. Ljudje so mislili, da se mu je zmešalo. — Teto ubil zaradi zemlje. V Kotoribl je bil Btorjen včeraj težak zločin, že dolga leta sta živela v skupnem gosrjodinjstvu 601etni Matija Banek in njegova teta Terezija Fuš. Banek je dobil od nekega sorodnika zemljišče, a sestra, ki je bila v Ameriki, mu je pošiljala denar. Njegova te ta je pa nedavno sklenila prodati svoj svet, ki bi ga bil moral podedovati Banek. To je hotela storiti brez njegove vednosti. Ko je Banek to zvedel, je sklenil osvetiti se ji. Včeraj zjutraj Je vzel sekiro ln Udaril teto večkrat po glavi, ko je krmila prašiče. Vsa okrvavljena se je zgrudila. Banek pa je odšel sam k orožnikom in povedal, kaj je storil. Izjavil Je. da mu nI zal, češ da ga je teta pogubila. — Poročil se je, ne da bi nevesto poznal ali videl. Vrhovno šerijatsko sodišče je prepovedalo sklepanje zakonskih zvez med muslimani in tujimi državljankami. Za ta korak se je odločilo pač zato, ker se take zakonske zveze pri nas zadnji čas množe. Bilo je se več primerov, da mož svoje bodoča ftene niti Videl ni, ko se je Z ttjo poročil in narobe, da ona ni videla svojega mosa. Pri takih porokah gre samo za državljanstvo. Tudi Dunajčanka Josepina VVeiss se je te dni poročila v Zagrebu Z ' muslimanom Mehom šabanovicem, ki Je dobil Za tO 1500 din. Več je Seveda zaslužil advokat, ki je Weissovi preskrbel moža, iabanovtč se je pa v svojo seno zaljubil, ko jO je videl na sliki in zdaj Se noče od nje ločiti. Take zakonske zveSe se namreč navadno takoj zopet razderejo, ker gre kot rečeno* samo Za državljanstvo, vse drugo je pa gola formalnost. Iz L1ubl)ane —lj Tramvajska dela na Dolenjski cesti. Zaradi položitve nove tramvajske proge na Dolenjski cesti bodo cestišče na raznih krajih razširili, zlasti ob Marenčetovi hiši in pa pred streliščem. Uredili so že temelj za progo od dolenjske mitnice do železniške proge tik Putrihove h;še in ga utrdili s stolčenim kamenjem. V širšem loku bodo iapeljali tudi krivuljo bb znani Cesnovar-jevi gostilni, kjer zavije proga na karlov-ski most in dalje na Karlovško cesto. -—lj Pojasnilo. Glede na noticp »Prošnja poštni direkciji«, ki je izšla y »Slovenskem Narodu* št. 202 dne 10. LX. prosimo, da objavite sledeče pojasnilo; Trditev dopisnika, da se po Janševi, Samovi in Suvo-borski ulici, v kolikor le te spadajo v okoliš pošte Ljubljana VJI pošta ne dostavlja redno po dvakrat na dan ne odgovarja dejstvom. Pošta Ljubljana VII dostavlja postne pošiljke po vsem svojem krajevnem okolišu redno vsak dan razen ob nedeljah in praznikih in sicer dopoldne in popoldne. Res je, da prihajajo pismonoše v nekatere ulice dokaj pozno, ali temu je kriva prevelika zaposlenost istih in preobsežni dostavni rajoni. Direktor pošte in telegrafa: dr. Vagaja. —lj Dva kulturna večera. J C liga, Jugoslovansko profesorsko društvo, Jugoslovansko učiteljsko udruženje, Pedagoške društvo in Udruženje meščansko šolskih učiteljev prirede v torek in sredo dva kulturna večera, na katerih bo predaval redni profesor Masarvkove univerze v Brnu dr. Mihajlo Rostohar. Prvo predavanje o idejnih osnovah sodobne vzgoje v Češkoslovaški bo v dvorani Delavske zbornice, drugo o češki šoli v narodni državi in vzgoji mladostnih pohabljencev v Češkoslovaški pa v PONOĆNI DOŽIVLJAJ ^titit&'ZSS'1- V glavnih vlogah znani CHARLES BO¥EK ln lept JEAK ABTHUB •4RN0 UNION, Iti. MU PftfttaVti Ob ie., 10. In 31. lift s frančiškanski dvorani, obe s prtčethom ob 20. in s spremljanjem skiopUčnih slik. —lj NovodoSle državne srečne prodaja menjalnica Relčher & Tur z. —lj K Sv. kriztt vozi Pečnikarjev avtobus po isti ceni kot tramvaj. —lj Društvo učiteljev meščanskih šol v Ljubljani Opozarja svoje člane ha kulturne Večere, ki bodo v Ljubljani 11. in 12\ t. m. in v drugi polovici oktobra tUdI v vem mestu, Mariboru, Celju, Kranju, Murski Soboti in v Ptuju. Na teh Večerih bo predaval dr. M. Rostohar, redni profesor univerze v Brnu, o češki Šoli in sodobni vzgoji v Češkoslovaški š spremljevahjerh skioptičnih slik. Prosi, da še člani in članice udeležijo teh predavanj v caih Večjem številu. Odbor. Pridobitev aom©vin»tva *— prilik* Za dobrodelnost. Z magistrata smo prejeli; Ko Je g. serban Dimitrije, veletrgovec na TVrsvvi cesti št. 1/IV., te dni pridobH domoviristvo mestne občine ljubljanske, je takoj daroval 2.000 din za mestne reveže in s tem dokazal na najlepši način, kako se nov- občan zaveda svojih dolžnosti do svojih revnih zcobcannv. Velikodušni darovalec na i bo za zgled starim Ljubljančanom, predvsem pa vsem tistim neobčanom ki oi radi postali pravi Ljubljančani. Me*i nO poglavarstvo izreka plemenitemu darovalcu ža spodbudni sar najlepšo zahvalo —lj Plesne vaje otvorita svoboda in Grafika v soboto 8. t. m. s priČetkorri ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Godba »Zarje«. Vabljeni so tudi 6ni obiskovalci, ki vabila pomotoma niso prejeli. —lj Trhoveljski slavčki pridejo v Ljubljano v ponedeljek 17. t. m» m prirede v veliki filhaimonični dvorani koncert. Vrnili se bodo iz Sofije, kjer si bodo prav gotovo nabrali novih lavorik. Zbor je ves pomlajen, v resnici izvrsten, užitek popoln« Zato opozarjamo na ta koncert. —lj Tudi aretiran. Policijski organi So včeraj ponoči izsledili nekje v mestu tudi Domboševega pajdaša Ivana Petrova, O katerem smo poročali, da je prišel V Ljubljano Čez Madžarsko iz Nemčije. Kakor je izpovedal Domboš. mu je Petrov prepovedoval, da je razen ropa tla blagajnika gozdarske industrije zagrešil tudi roparski napad na nekega uradnika pri Foči in mu vzel 3000 din, pa so ga tedaj prijeli. Pri zaslišanju na pol:ciji se je izkazalo, da Se Petrov ne piše tako, marveč da ae poslu* žuje raznih imen, kakor Dimitrovič, Lazić itd. Policija je uvedla natančne poizvedbe, da ugotovi njegovo pravo ime. In Nemčije sta prišla oba nevarna bratca čez plan:ne pri Jesenicah in sta gori vlomila v več planinskih koč na nemški, kakor tudi na naši strani. Iz Maribora —. V grobu zs Je dtzrnU... Znana je slovenska prtslovica: >V. grobu se je obrnll.c Menda nihče ne v^r^ame da bi bilo to možno. Prtslovica ina odvtdno v mislih mHvftka, fe, na j bft st v grobu obračal. Takšna čudna reč pa Se Je ZAres pripetila te dtri na sekam prtccfJstilfleti v mariborski e**Jiei. Po nerrjttnosti po|fr*bc*v, ki so rsjkev nepravilno ^ptisfia^ v jamo. se je ftrsta z mrličem obrMMl narobe, tako da J* rakftv tam, kjsf so rirjg*e\ molela kvišku. TaJto se je tofej Zgodilo, da s^ je mrbč v gret« Zares obrnil. Nastal je prav mučTn pobožaj, fcrerft pNogTebrrfh »Večano-sti so rn-fVf^n po fe^teV. Preoftrača^ W> krsto z rhHičem po grobu, kar pa ni ttk> lahfrd fcer je hfl grrsb Wedn6 oaofe. Med pc^čbci fe MT0 seVeda radi tega precej nejevolje. korTrnn -9% jim je le posrečilo krsto obrniti, da se ne bo mrlič Več obračal v jami. — Vsem m^borškfan *o*«0^^*m društvom sporočamo, da veljajo pozivi v_ časopisih h kcrnemmemoTattvni koncert pevskega drnštvn -»Jadran«, ki to v s-*ot6 8. t. m. ob 20 v frančiškanski e^rtCvi. ttdelefeite « v Čim večjem številu. — MHtrfuŠ ve«i cdfbor. — Od doma je pobegnila l41etna Štefka Zvoki % fcorfcške če^te Mj Njemi mati Marija Žvokl Je pobeg prijavila policiji, ker obstoja šum, dk se hče'rfca potepa po mariborskih ulicah — NeSreoa pri gremij* -novega bojro-»Ibvja. Na 51 letnega Tesarja Franca Pi-■ ka iz Zgor. Duplf-ka "T8., ki Je zaposlen pri gradnji novega bogoslovja pod Kal vari jo. je včeraj padla zviška 9ek!ra in mu priletela ha glavo s lako silo, da mu je počila lobanjo. Prepeljali šb ga v bolnico. Iz Novega mesta — Sokolsko drtrfctvo Novo rrte*t» vabi k spominskemu večeru ob 4. Obletnici smrti pok. vit. kralja Aleksandra I. Zediniteija, ki hO v Sokolske m domu ob 20. dne fc. t. m. Vzdih 2ena ogorčeno: Mnogi ljudje imajo oči, pa ne vidijo, imajo tudi ušesa, pa ne sli-ŠijO Mož: Malo je pa ljudi, ki imajo jezik in ne govore! Dotrpela je naša ljubljena soproga, sestra, svakinja, gospa LOJZKA CVAR, roj. KRAŠOVEC soproga privatnega uradnika Pogreb predrage rajnke bo v nedeljo, dne 9. oktčbra 1936 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv. JOžefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin! LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1938. FRANJO CVAR, soprog, ln ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek ** Din P9IHOGHAFOLOG Felix Globočnlk v Ljubljani, hotel »Soča«, sprejema dnevno od 8—12 in od 14—20, tudi ob nedeljah in praznikih. Obiske po hišah vrši po 20. uri zvečer po dogovoru. Pri dopisih treba navesti spol ter datum rojstva, Eruiranje anonimnih piscev, specijalna raziskovanja Itd. — Dela na strogo znanstveni podlagi. 2343 KUŠEJt • tki Ai v U.i Neprernočljive Hubertnse renekote in vse vrste tren< plasčev. oblek, perila Ltd. najboljii nakup pri F B & & K E K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. IZLETNIŠKO GOSTILNO odda v najem ali na račun A N O S, Maribor, Orožnova 9. 29. "M. *~ SMOKVE IN KOZINE na zalogi. >Veletrgovina južne-ra sadja«, Ljubljana, TvrSeva c. Št. 48. 2356 Beseda SO par. davek posebej. Najmanjši znesek s Din STARO MEDENINO baker, cink, zvine in odpadke metala« vsako množino, kupimo po najviSjlh cenah. UNTTAS, Šiška. Celovška 90/a. 2345 RABLJENE ČEVLJE kupujem in prodajam. Rabim večjo količino moških čevljev. Klavzer, Vošnjakova 4. 2350 POSEST SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjS) «o»ses 9 Utn m dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo k starejšemu gospodu ali k mali družini, event. na orožniško postajo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Takojšen nastope. 30 .M. KROJAŠKI MOJSTER za prvovrstne izdelave usnjenih suknjičev dobi stalno delo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda« 2362 STAVBNEGA POLIRJA zmožnega, sprejmem takoj za večjo zgradbo v Ljubljani. — Služba stalna. Reriektanti naj se z glase osebno takoj. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2363 LIK ARI CO za srajce sprejme P I R N A T, Sv. Petra C. 24. 2366 Beseda SO par davek posebej. Najmanjši snsses * Din ~~" JABOLKA Žlahtna, od 20 kg naprej razpošilja Posestvo »Grič«, Man* bor. 30.M. 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Dto STAVBNO PARCELO ob TrZaakJ pesti v Mariboru proda Oset, Orožnova 6. 31.M. Brez Najin prisrčno ljubljeni, zlati očka, soprog 1.1, d., gospod IVAN ROGAR orozniikl podporočnik v pokoja naju je danes po krajši, težki bolezni, previden s toiazm svete vere, za vedno zapustil. Val, ki ste ga poznali, boste razumeli, kaj asm izgubili z njim. Ohranite mu lep spomin. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto, dne 8. t.m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (VldovdAnaka cesta) na pokopallMe k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek, dne 10. oktobra 1038 ob %8. url pri oltarju Marije Pomagaj. LJUBLJANA, dne 7. oktobra 19». ROGAR, roj. BERGER KRISTA ROGAR H mmm »SLOVENSKI NAROD«, 7. oktobra Križi in težave z višnjegorskim vodovodom MeHani se nikakor me morejo doiuegltl in talko, da bi bilo Višnja gora, 5. oktobra Odkar ljudje pomnijo in de daleč nazaj v zgodovino je imela Višnja gora tri vodnjake oziroma studence. Glavni je stal na trgu pred solo. Tu je voda vedno tekla in je bil ponos meščanov, kajti na njem stoji bronast kip prvega slovenskega zgodovinarja Valvazorja. Sem je hodila večina mestnih gospa po vodo, tu so obirale bližnjo In daljno okolico, tu se je pletla vis-njegorska zgodovina, tu so se razglašale javne in osebne novice. Tu je bilo vedno Živahno in kar je najbolj važno — tu je mio vedno dovolj vode! Razen Valvasorjevega vodnjaka je imel vsak konec mesta še svoj lastni vodnjak: proti Peščen jeku je bil Konjščak, v obliki kapelice zazidan prostor, v katerem so bih kameniti sedeži, na katerih so baje zborovali višnjegor-ski »cehU, iz zadnje stene pa je vodila cev z dobro tekočo vodo. Nasprotni del mesta je Imel tudi svoj studenec na gornji strani ceste. Zdi se, da so ti trije vodnjaki popolnoma zadostovali za 300 meščanov, kolikor jih je imela Višnja gora nekdaj in jih Ima tudi sedaj PriSle so nove razmere, nove potrebe, in Višnja gora je pričela misliti na vodovod, ki bi odgovarjal sodobnim pridobitvam in ugodnostim. Saj je ravno preskrba vode eno najvažnejših vprašanj. Višnjanje so s svojo zahtevo po vodovodu hitro uspeli pri oblasteh, sami med seboj se pa niso tako brž zedinili. Koliko je bilo pri tem vika in krika, si more misliti le tisti, ki pozna nase meščane. Nobena stvar v Višnji gori še ni dosegla soglasnega priznanja, povsod se je pojavila ostra opozicija, ki je vodila v osebna obračunavanja in grožnje. Prav tako je bilo pri vodovodu. Denarja je bilo dovolj, vodstva pa nobenega pravega, kajti poslevodeči inženjer je bil brez moči in se je užaljen umaknil, ker mu ni kazalo nič drugega. Pričeli so z delom, seveda po svoji glavi — in temu primerno delo tudi dovršili. Zajetje pri studencu pod Starim gradom in speljava vode v rezervoar je bila tako pomanjkljiva, da je takoj začelo primanjkovati vode. če le nekaj dni ni deževalo, že je voda v rezervoarju upadla — Višnjanje so bili brez vode! Mesto si je pomagalo na ta način, da je vodo poleti zapiralo. Le določene ure so si meščani lahko z njo gasili žejo. Pri tem so se godile razne nerednosti, da so bili nekateri hidranti dalje časa zaprti kot drugi itd. Vodile so se pritožbe in prepiri. 2enice pa so se komaj zvrstile s posodami in tako hitele odnašati vodo, da hi imeli tujci vtis, če bi jih opazovali, da žive Višnjam od same vode. Kaj bi bilo, če bi v takih razmerah izbruhnil kje v mestu požar? Pa na to ni menda nihče mislil — Ko so nekateri premožnejši napeljali vodo v svoje hiše, je nastalo Se večje pomanjkanje. Treba je bilo misliti na to, da se popravi stari greh in preuredi vodovod tako, da bo vedno dovolj vode in da bodo vodovod dobili tudi obrobni kraji, kajti do zdaj je vodil vodovod skoraj samo po sredi mesta. Začela se je akcija In že lani je banska uprava vnesla v svoj proračun lepo vsoto za višnje gorski vodovod. Kljub potrebi in kljub navdušenju, pa se Vi&njani niso mogli pripraviti h gradnji, čakali so, dokler ni denar na banovini zapadel! Letos so spet romale prošnje in deputacije na banovino in spet je bil odobren kredit za višnjegorski vodovod. Poleti so pričeli z delom. Spet je bilo zanimivo pri nas. Prepirali so se vse vprek, moški in ženske, visoki in preprosti. Temu ni bilo prav to, onemu drugo, oba pa bi rada imela glavno cev tik pred hišo, a tako, da bi ne prekopavali njegove zemlje. V južnem delu mesta je vse skupaj zagrabila neka ženska in danes imajo ti ljudje že dober mesec vodo v hišah! Sredi mesta in na kraju proti Peščeniku pa ni šlo tako gladko. Treba je bilo v Pregljih zajeti vodo in jo speljati v stari vodovod. Teren je bil ne-prikladen, gozdnat hi skalo vit, zato je Slo delo počasi izpod rok. Banovina je dala samo cevi, delo so morali opraviti meščani sami, ali plačati kuluk. Ubogi občinski sluga je moral letati po hišah in požirati pridige vrlih meščank in meščanov. Kazalo je že, da z vodovodom spet ne bo nič, kajti sredi dela so se sprli in prenehali z delom. Po mnogih sejah in bučnih prepirih po cestah, na občini in na terenu, so te dni spet pričeli z delom. Največji siromaki pa so delavci, ki morajo prenašati višnjegorske muhavosti, kaj ti kdor ima čas, jih nadzoruje in priganja k delu (doma pa se gospodje še prepirajo in jeze drug na drugega, da premalo priganjajo delavce!) Imajo pa delavci po 2 din na uro! Ali so to minimalne mezde?! Saj privoščimo Višnjanom, da dobe poceni vodo, toda tudi delavec je vreden svojega plačila! Takšna je zgodovina višnje gorskega vodovoda, ki že po desetih letih napeljave zahteva tako temeljito popravilo ... Pustolovsko življenje igralke May Yohove Bivša milijonarka in lastnica slavnega modrega de- manta umrla v bedi V Bostonu je umrla nedavno bivša zvezda londonske operete slavna igralka devetdesetih let miss May Yoho. Američanka, ki je bila nekoč žena angleškega lorda, sedanjega vojvode Newcastla in je nosila sloveči Hopeov modri demant. je podlegla srčni bo!ez.ni, «>buix)žana in pozabljena. Bila je zadnja pisarniška moč v bostonski mestni o. ^anizacijj R oosevel tov e poluradiie VVFA. Za seboj je imela zelo tnrno ži/vlj nje. Slara je bila 69 let. H gledališču je prišla, ko ji je bilo 10 let. Ko je prišla leta 1S93 v London, je bila že prava zvezda. Igrala je v liričnem gledališču glavno vlogo v »Magičnem opa-luc in imela je za tiste čase naravnost kn žj3 plačo. Odprta so ji bila vrata v najboljšo londonsko družbo in čez le;o dni se je omrežila z lordom Franc i som Ho-pejom, sedanjim vojvrdom Newcastlom. Nekaj časa je bila ena najpomembnejših postav družahneja krožka okrog takratnega princa VValešk^ga Edvarda, poznejšega kralja Edvarda VII. Takrat je tudi nosila na družabnih prireditvah največji rodbinski dragulj Hopeev, edini veliki temnomodri demani sveta, težak nad 44 kairatov in cenjen v našem denarju na dobrih 15 milijonov. Smejala se j > praznoverju, da prinaša modri demant nesrečo vsem, ki ga nosijo. Hopeov demant, temnomoder kakor krasen indijski safir, je bil prvotno oko indijskega malika. V Ev r :jpo so ga prinesli vojaki, ki so ga ukradli, ko so oplenili svetišč?. Ta demant je imela nekaj časa tudi nesrečna kraljica Marija Antoinetta, soproga Ludvika XVI., ki je amrl ana mori-šču. Imel ga je tudi sultan Abdul Ha-mid, strmoglavljen po mladoturških revo-hicionarjih. Leta 1912 je demant Hop^ izginil v katastrofi >Titanica«. Takrat je May Ycthova že trdno verovala, da je prinesel nesrečo tudi nji. Njen .■sakon z lordom Hopeom je bil ločen čez osem let. Leta 1901 je namreč odpotovala brvša igralka za pustolovščinami iz New Yorka s kapitanom Putnamam Strongom, o katerem se je govorilo, da je najlepši Častnik ameriške vojske. Strong je bil sin bivšega n-wyorškega župana. Zaljubljenca s,a odpotovala na Japonsko in počakala tam, da je bil leta 1902 zakon leoen. Kmalu potem se je May Yohova drugič omožila. Toda tudi njen zakon * kapitanom S.rongom je bil samo kratek roman-ček. Zakonca sta se kmalu razšla in leta 1910 je bil njun za k en tudi formalno ločen. May Yohova je po letih burnega življenja še enkrat poiskala zavetišče v zakonskem stanu. Omožila se je tik pred svetovno vojno 1. 1914 z daljnim sorodnikom južnoafriškega državnika, kapitanom Johnom Smutsom. Pa tudi njen tretji zakon se je razbil. Pav rat ek na gledališki oder se ni posrečil in bivša igralka in milijonarka je nadaljevala svoje pustolovsko življenje. Bila je tri leta na gumovnikovi plantaži v južnih krajih, pozneje je služila kot uradnica neke parobrodne družbe, pospravljala je pisarne v Seattle in poskušala srečo 9 kurjo farmo v Kaliforniji in s čajarno v New Hampohiru. Sreče pa ni imela nikjer. Edini in razmeroma največji uspeh v teh letih je bila njena služba v pisarni VVorks Progr ss Admi-nistration v Bostonu, kjer je zaslužila 15 dolarjev na teden V sobici, kjer je podlegla srčni bolezni, p redno so jo mogli odpeljati v bolnico, so našli na mizi samo eno fotografijo in sicer bradatega moža srednjih let s posvetilom »Edvard May 1896c. To je bila fo princa WalOkaga lastnoročnim posvetilom v ki nizkem okviru. Tb je bil edmi z umet-iz minjo- Dofcro opazovanje Slavni švedski kemik prof. Verzelius, ponos stockhohnske univerza, je nekoč očital svojim slušateljem, da nimajo niti trohice opazovalnega talenta. Ko so jeli slušatelji po teh baasdak v. znak nezadovoljstva mrmrati, je Verzelius nadaljeval: Od kod naj bi se pa vzelo pri vas bistro oko, da bi opazili vse, kar je treba ? če vam pokažem to ali ono snov, se mimogrede ozrete na njo in s tem je vse opravljeno. Tako se seveda ne boste naučili dobro opazovati. Pozorno in ostro morate vsako stvar motriti in Šele ko ste se temu privadili, lahko rečete, da znate vse dobro opazovati. Po teh hnsoilah je vzel v roke stekleni-čico z neko tekočino, pomočil je v njo prst in pokusU tekočino. Da, — je nadaljeval, — večkrat pa pogled sam ne zadostuje. Če gre za snov enake oblike in barve, je treba poklicati na pomoč tudi vonj in okus. Potem je pa pomolil stekleničico najbližjemu študentu, češ, naj kroži po predavalnici in naj si jo vsi dobro ogledajo. Ker jo je profesor sam najprej pokusi 1, so smatrali slušatelji za potrebno storiti lato. Vsi so po vrsti pomočili prste vanjo in jih ob-lizali. In vsi so delali pri tem strasno kisle obraze, ker je imela tekočina silno neprijeten okus. Ko je bilo pokušanje končano, je počil profesor v smeh rekoč: No, vidite, gospodje, da sem imel prav, ko sem vam očital, da ne znate nobene stvari dobro pogledati. Če bi to znali, bi bili morali opaziti, da nisem vtaknil v usta tistega prsta, ki sem ga bil pomočil v tekočino, temveč drug prst. Poveljniki francoske oborožene sile General Gustav Gamelin, vieeadmiral Dar lan in general Vuillesnin 66-letni načelnik francoskega štaba general Gustav Gamelin bi bil v primeru vojne najbrž vrhovni poveljnik francoako-angleške vojske, če bi nastopili ti dve velesili proti Nemčiji. Za to mesto ni določen samo zato, ker velja za najbolj izkušenega in najboljšega častnika obeh Štabov, temveč v prvi vrati zato, ker bi igrala francoska suhozemska vojska v vojni na kopnem glavno vlogo. Njegova tovariša, vieeadmiral Franooss Darlan, šef pomorskega generalnega štaba, in vrhovni poveljnik letalstva general Joseph Guillemin bi se radevolje podredila angleškim poveljnikom zaradi premoči angleškega vojnega brodovja in zračnih sil. Aristokratični general Gamelin, mož nizke postave, je znan iz svetovne vojne kot eden najboljših poveljnikov- To je ena redkih postav francoskega javnega življenja, Id uživa nedeljene simpatije in spoštovanje. Stari člani slavnih alpinskih strelcev se strinjajo v tem, da bi bil general Gamelin najnevarnejš' poveljnik. On je mojster v topografiji, spozna se temeljito na zgodovino vojn in bitk od začetka francoske revolucije do svetovne vojne, kakor nihče drugi. Zdaj je splošno znano, da je on izdelal načrte, ki so prinesl; Franciji odločilno zmago v prvi b?t«i na Mirr.L To zrnato so mnogo let pripisovali maršalu Joffru. Gamelin je obrnil nase Joffrovo pozornost že v času, ko je kot kapitan študiral vojno akademijo. Potem je služil pod Joffrom do leta 1916. Gamelin je bil rojen v Parizu. Od 1893 je služil tri leta v Alžiru, potem se je pa vrnil zopet v Franc1 jo. Leta 1914 je kot major predlagal Joffru, naj osredotoči vojsko pri Lille in jo premesti tako. da bi napadla v izpopolnjenih formacijah sovražnika od strani. Joffre ga ni poslušal, pač je pa 2*. septembra istega leta, ko je sklenil umakniti levo krHo francoske armade iz nevarnosti, za poved al Ga-melinu, naj izpolni to nalogo. In poklical ga je zopet, ko je izrabil napako generala von Klucka in sklenil poslati Manorouvevo armado v bitko na Marni. Gamelin je kmalu postal podpolkovnik in načelnik operativnega oddelka generalnega štaba. Na tem mestu je ostal do leta 1916, ko je bil imenovan za poveljnika druge strelske brigade na Sommi. Hrabrost in druge vojaške vrline so mu pripomogle do karijere v štabu. Ko mu je bilo 40 let, je bil že poveljnik divizije. Leta 1923 je prihitel na pomoč obkoljeni garniziji v Ra-chaya v Siriji. Tu mu je prineslo slavo ne samo v francoski, temveč tudi v svetovni javnosti. Game T novo zasebno življenje je pa skoraj neznano. 57-letni vieeadmiral Darlan se je proslavil kot poveljnik francoskih mornariških baterij pri Verdunu, na Oise in cham-pagnejski fronti ter v Belgiji med svetovno vojno. Po vojni je poveljeval francoski flotilji na Reni. Sloves izbornega organizatorja mu je prinesel mesto šefa vojaškega kabineta v mornariškem oddelku, ki ga je temeljito organiziral. Darlan je baje izdelal vse pomorske načrte. Njegovo geslo je, da bo vojno brodovje vedno v vojni glavna baza in hrbtenica vseh operacij. Po njegovem imenovanju za načelnika pomorskega štaba je imelo francosko vojno brodovje že mnogo manevrov na širnem morju. General Vulllemin 50-letni general Josef Guillemin, povelj-nLc francoskega letalstva, je za sj o vel kot pilwi med svetovno vojno. Organiziral je francosko letalstvo v Maroko, eta 193? je pa vodil 28 francoskih bombnikov na poletu nad francoskimi kolonijami. Ta polet je bil izredno težaven zaradi velike daljave in hitrosti, toda posrečil se je v polni meri. Med svetovno vojno je Guillemin rešil tu-niški polk, ko se je sam spustil v bitko z nemškimi letali in jih pognal v beg. Nafta na južnem tečaju Tinini polarni raziskovalec Lincoln Ells-worth je poletel v Kapstadt, odkoder namerava odpluti njegova antarktična ekspedicija na norveški ladji >Watt Irt«. Ekspedicija šteje 17 članov in ima s seboj dvoje letal. Eno je manjše in določeno za kratke polete v okolici taborišča, ker je narejeno tako, da se lahko dvigne tudi z ledu. Glavna naloga Ellsworthove ekspedicije bo baje iskanje nafte na južni antarktični celini. Mnogi raziskovalci in letalci trdijo, da so našli v tej oblasti sledove nafte. Revija naših krajev Ljubljana, 6. oktobra Pravzmr je izšla nova številka našega najlepšega in najboljše opremljenega me-sečniKa »Jugoelovenske revije« za meseca september in oktober. Tudi to številko je prav vzorno zjazasnOa Narodna tiskarna, res SKrbno in okuroo pa jo je uredil njen urednik g. Vladimir Regallv, ki je v šestih letih iz sprva skromne revije napravil revijo, ki danes po opremi in vsebini lahko tekmuje z vwmi inozemskimi. Iz bogate vsebine nove številke »Jugo-slovenske revijec omenjamo članke »Iz mojega rojstnega kraja Metlike«, >Motivi s so»nčnega Hrvatskega Primorja«, »Sarajevo, kjer je vzhod trčil z zapadom«, »O delu turističnega odseka trgovinskega ministrstvac in »Odlomki iz davnega in sodobnega Dubrovnika«, ki jih je prispeval urednik Regally. prof. Violičev članek »Življenjsko vprašanje našega turizma: cesta Ljubljana—Sušak«, Jovanovićevo reportažo >Carski Ohrid, mesto davnine, cerkva, samostanov in svetnikov«, prof. An-tičevo razglabljanje »Turistične ankete in njihov pomen«, razpravo ravnatelja mariborske Tujsko prometne zveze g. Josipa I-Loosa »Nujne naloge in potrebe naših turističnih organizacij«, članek banskega svetnika g. dr. Franceta Ogrina »Razvoj naših gorenjskih mest: Kranj« z zaključnimi izvajanji o tej naši gorenjski metropoli ter zanimiva članka »V podzemeljskem kraljestvu »Hude luknje« in »Ohranimo lepoto Logarske doline neokrnjeno!«. Poleg rubrike »Razno« s kratkimi obvestili o našem turizmu objavlja nova Številka >Jugoslovenske revije« tudi »Uredbo o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih«. Kakor vse dosedanje, krasi tudi novo številko »Jugoslovenske revije« mnogo izbranih slik naših krajev, in sicer Metlike, belokranjskih narodnih noš, sušaškega pristanišča, narodnih noš iz Omišlja na Krku, motiv iz naših vinogradov, skico nove ceste od Ljubljane do Sušaka, sliko Sarajeva, Počitelja ob Neretvi, značilnega motiva iz južne Srbije, ulice v Ohridu, vhoda v Hudo luknjo in slapa v njej, motiv iz Bačke, motiv iz 2epe na Drini, nekaj motivov z morja ter naposled slike iz Beograda, Mostarja, Dubrovnika in Kranja. »Jugoslovenska revija«, ki zavzema prvo mesto med vsemi našimi revijami, zasluži pozornost naše javnosti, posebno pa vseh naših gostinskih obratov. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in stane za vse leto samo 100 din. Most pri Petanjcih Radenci, 7. oktobra Priprave za gradnjo novega mostu čez Muro pri Petanjcih lepo napredujejo. Posekali že gozd, kjer bo šla cesta, pripravlja se teren za propuste in manjše mostove, zabijajo se hlodi globoko v zemljo, dovoza se gramoz in drug stavbni material. Postavili so žc več km pa orodje. Na voženi material je sicer v nevarnosti, da bi ga voda ob novi poplavi odnesla, upamo pa, da je Mura že dovolj poplavila, <±a bo nekaj časa mirovala. Odstranjena sta tudi mlina, kjer bo zgrajen most. Spustili so ju nekoliko nižje. To delo je bilo precej nevarno, vendar je šlo brez vsakih nesreč in poškodb. Na desnem bregu, kjer Še morajo Muro re^uHnati, dela dobro napredujejo. Tu je namreč ob zadnji veliki poplavi Mura odnesla velik kos desnega brega, ki se sedaj zavaža a plastjo gramoza in vejevja, nakar bodo ob bregu vzidali velike cementne kamne. Na dehi je okoli 60 delavcev. Ne manjka rudi gledalcev, ki jih je zlasti ob nedeljah veliko, ko z zanimanjem slede delu. Od novega mostu bo imel ta del Štajerske ter vse Prckmurje veliko korist, zlasti kraji ob cesti od Murske Sobote proti Mariboru. Oživel bo tudi obisk letoviscarjev v Radencih ter mnogo bo storjeno tudi za tovorni promet. Iz Ljutomera — Poijsfc© tatvine* Tudi letos ne prizanese jo pridelkcim na polju. Kdor je vajen hoditi na polje po krompir koruzo in fižol, dela to tuđi letos. Letos je pa tatvin več kaikor sani Tako ee je zgodilo v neposr:<4ni oko Kri Ljutomera, da so nekemu posestniku potrgali dvanajst redov koruze. Tako so priSh poceni do dobrega voza koruze, docim so je lastniku pustili pet redov, ki jo je kot nekak paberk potrgaj ter ves žalosten spravil domov. Sričnfh prirrierov j^ mnogo. Velika revščina, zlasti še letos po veliki povodnjl sLH ljudi, da fid pomagajo na vse načine. Ponekod so postavili celo straže na polje, da si tako kmetovalci ohranijo svoje pridelke. Z mnogimi posti preobremenjeno orožnišfcvo bo moralo tem tatvinam, posvetiti večjo pozornost. GEORGFS OHNET: 69 S ERGEJ PHI1II1 Romun — Kalkulirate kakor Barreme,— je dejal Ser-gej in se prisiljeno nasmehnil. — To je moja obrt, — je odgovoril Herzog hladno. — Za pridobitev tega milijončka imate na razpolago dvoje sredstev. Prvo je v pobotanju z vašo taščo in v vaši privolitvi v to, da bi ona odločala v vaših denarnih zadevah. Poznam gospo Desvarennesovo in vem, da bi privolila v to. — Toda jaz ne privolim, — je dejal Sergej. —Za ta primer vam pa ne preostaja nič drugega, nego da si sami pomagate iz neprijetnega položaja. __Kako? — je vprašal princ začudeno. Herzog se je resno ozrl nanj. — S tem, da krenete na pot, ki sem vam jo pripravljen odpreti. Vodil vas bom, udeležita se denarnih špekulacij. Princ je odvrnil Herzogu njegov resni pogled in rad bi bil uganil, kam meri. Toda Herzogov obraz ni ničesar izdajal. — Za kupčijo so potrebne izkušnje, a teh nimam, — je dejal princ — Moje izkušnje zadostujejo, — je odgovoril Henog. Ali pa denar, — je nadaljeval princ, — in tega imam še manj'. — Po denarju vas ne vprašam, tega vam po* nujam. — Kaj bo moja vloga? — Vaši družabni stiki, dober glas, ki ga uživa žep gospe Desvarennesove, vpliv vašega imena. Princ je ošinil bankirja s samozavestnim pogledom. — Moji družabni stiki so osebni in tako ne vem, kako bi vam mogel koristiti- Moja tašča me nima rada in ničesar ne bo storila zame. Kar se pa tiče mojega imena, vas moram opozoriti, da mi ne pripada. Ono pripada tistim, ki so ga plemenito nosili pred menoj. — Vaši družabni stiki mi bodo koristili, to bo že moja skrb, — je odgovoril Herzog. — Vaša tašča ne more utajiti, da ste mož njene hčere in ta vaš naslov odtehta vašo težo v zlatu. Vaše ime ima pa visoko vrednost baš zato, ker ni bilo nikoli omadeževano. Zato se zahvalite svojim prednikom in izkoristite edino dediščino, ki so vam jo zapustili. Razen tega, če nočeva pogledati stvar čisto od blizu, se vašim očetom ni za kaj bati. Koncem koncev, kaj so pa počeli nekoč oni? Mar niso nalagali davkov svojim vazalom, mar niso brez-obzinro izterjevali odkupnine od premagancev? Ma, bankirji, delamo isto. Naši premaganci, to so špekulanti, naši vazali delničarji. Mi pa imamo ▼ svojem postopku veliko prednost Mi ne poznamo nobenega nasilja. Mi prepričujemo, fasciniramo in denar teče kar sam v naše blagajne. Kaj pravim! Se prosijo nas, naj ga sprejmemo. Vladamo brez odpora. Mi smo tudi knezi, knezi denarstva. Ustanovili smo plemstvo, enako ponosno in močno, kakor je bilo nekdanje plemstvo. Fevdalne ustanove plemstva ni več. Umaknila se je fevdalni ustanovi denarja. Sergej se je zasmejal. Zdaj je videl, kam Herzog meri. — Sčasoma boste še odpravili na oni svet tega ali onega denarnega barona. — Mar niso bili odpravljeni recimo Chalais, Cinq-Mars, Biroa in Mount Morensv? — je odgovoril Herzog porogljivo. — To je bilo na morišču. — Eh, morišče vsakega podjetnika je stopnišče Borze. Toda to so samo drobni denarni mazači, ki podlegajo. Velikim finančnikom se pa ni treba bati nobene nevarnosti. Oni imajo v svojih podjetjih tako številne in velike vloge, da ne morejo propasti, ne da bi se vzvalovilo javno mnenje. Vlade same jim morajo pomagati. To je ena onih solidnih podlag, na kateri sem hotel zgraditi »Cre-dit Europeen«. 2e samo ime »Credit Universal« izraža ves njegov načrt. Razprosteti ogromno mrežo med štirimi deli sveta, v kateri bi bila obsežena vsa denarna podjetja: to je njegov cilj. Državna posojila, koncesije železnic, prekopi, rudniki, industrijski dobiček, vse to bi nama pomagalo. Postala bi velika vladarja kredita in na vsem sveta bi si nihče ne izposodil niti zlatnika brez najine vednosti. TTsnfmrt niTiosj ne bova imela. Vse velike bančne zavode sveta dobiva v svojo oblast, ustanoviti hočem močno ligo kredita in nihče ne bo ušel moji moči. Slika, ki vam jo prikazujem, je široka, kaj ne? Jaz pa sanjam še o strši. Ideje imam! Spoznate jih, ko se bodo razvijtle in dobiček boste kovali iz njih, če se mi pridružite. Vi ste častihlepni, dragi princ, opazil sem to, toda vaše častihlepje se je zadovoljevalo doslej z malim, z uspehom v razkošju, z zmago elegance. Kaj je to v primeri s tistim, kar bi vam mogel nuditi jaz! Prostor , ki v njem uveljavljate svojo premoč, je ozek. Razširim vam ga v neizmernost. Ne boste več gospodar v ozkem družabnem krogu, v vaši oblasti bo kos sveta, v rokah boste imeli eno prvih moči naših dni, moč, ki ji niti ljudje, niti stvari ne morejo kljubovati: moč denarja! Princ ni mogel prikriti svoje razburjenosti. Poskusil je šaliti se: P™10*- — *