P. b. b.
s v e tov ni h in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Kiagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfuri
LETO XIII./ŠTEVILKA 45
CELOVEC, DNE 9. NOVEMBRA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
Resnične vrednote kmečkega stanu
Danes merijo kmetijstvo in kmeta po rentabilnosti in produktivnosti, čujejo se glasovi, ki pravijo, da pripada v kmetijstvu bodočnost vclekmetijam po vzorcu ameriških farm in ruskih kolhozov, ostali gospodarski drobiž pa pride pod kolesje sodobnega razvoja. Zato še ni treba čuditi, če se loteva kmetov kljub razmerno ugodnemu trenutnemu položaju nekako malodušje, češ, saj v tem tekmovanju strojev in motorjev kmetom itak ni mogoče več obstati. Tako silno stojimo pod vtisom sodobne industrijske revolucije, da začenjamo življenje vobčc, delo kmeta in njegov pomen presojevati zgolj še iz vidika gospodarskih računov. Zato ocenjujemo kmeta in kmetijstvo negativno, posledica takega čisto enostranskega presojevanja pa sta malodušje in obupovanje.
Velika hiba našega časa je enostransko, samo gospodarsko presojevanje ljudi in prilik. To presojevanje izvira iz materialističnih korenin in je povsem napačno. Življenje ni samo številka in račun, gospodarjenje ni samo zadeva največje rentabilnosti. V življenju so tudi vrednote in vrline, ki so nad denarjem, cenami in gospodarskim donosom. Bodočnost bo gradila prej na te vrednote kakor na zgolj gospodarski
Kaj mislimo: ali je na napačni poti oni del ljudstva, ki zavestno ostaja pri svoji prirojeni skromnosti? Po krščanskem svetu gte danes klic, naj se ljudje učimo odpove-6 žrtev, ki bogatijo in polnijo življenje *>olj od denarnega profita. Razvajenost se je razpasla ne samo med bogatini, marveč tudi med manj premožnimi. Pod imenom •življenjski standard« sc danes ne razume zdi avo kulturno in socialno življenje, mar-'e<V uživaželjnost, pa najsi je v pretirani tiani ali obleki, v razkošnih stanovanjih, televizijskih aparatih ali avtomobilih, v plesnih in kino-prireditvah. Hkrati pa se loteva tega razvajenega ljudstva neka utrujenost in življenjska naveličanost. Ali ni 'ec modrosti pri onih skromnih kmečkih judeh, ki se zadovoljujejo z manjšim udob-Jt'm> ki dobro razlikujejo med vedro in P ehko zabavo in ki ostajajo v svoji preproščini zdravi in veseli? i • f ‘C .*>‘ 'prašal duhovnika, koliko bi naj .n. njegovemu poklicu primerni zaslužek, .V £a spravil v zadrego. Sveti zakramenti, Uurgija, molitev se ne dajo izražati v de-■lainih enotah. Ali pa bi vprašali mater, s 'aksno vsoto denarja bi odslužili njeno zitev in ljubezen? Žalili bi jo, ker se mate-1 lns(;_va ne da seštevati in ne tehtati, mar-v*'*; ic 1° čista ljubezen. Zato je za kmeta ya uev, če bi mu kdo s postavkami moder-!" 1 gospodarskih kalkulacij dokazoval, da ^ n j egov vsakršen trud brezsmiseln, ker n< *)w njegovo delo nikdar doseglo tiste denarne vrednosti kakor katero koli drugo Rospodarsko delo. S tem seve nikakor no-/ H-10 I!cči' se kmetijstvo ne sme modernizirati. Pravi kmet pa po svoji zdravi pa-* spoznava, da s trgovcem, tovarnarjem ‘ 1 »ančnikom ne bo na isti ravni tekmo-na ‘ Zahteval bo sicer svoj pravični delež hk ":.'r<M,nem dohodku, vendar pa se bo (r lati zavedal, da mu njegovega poklicne-voselja, lepote njegovega ustvarjanja v .niore nihče na svetu z denarjem popla-vat,:	plače in zaslužka ima kmet tudi
io<>S1C^Uj0či zavesti soustvarjanja z mater--jt j*;ara'’o in z večnim Gospodarjem vsega
se> da se moderni svet roga in pomi-»iV* 11-> smci' liosedam »dom«, »žrtev«,
IZCin«, »domoljubje«, »rodoljubje«, n , S°Uul>je«. Smelo meni, da so te besede ak muzejski inventar, da so le še tvorbe
Volili bomo može našega zaupania
Mirko Kumer, pd. črčej, nosilec deželne liste „Skupnost južnokoroŠkih kmetov”
nekdanjega slovarja. Strašna utvara naših dni! In še ironija, ker temu živčno razbolelemu svetu niti ne smejo več povedati, da pleše tik nad vulkanskim žrelom, ker bi bila realnost sedanjega apokaliptičnega časa zanj presilna in prebridka. Usojeno je temu modernemu svetu, da se prej ali slej izgubi v zmešnjavi, ki jo je sam ustvaril. Novi svet pa se bo porajal in bo vstajal iz večnih vrlin skromnosti, požrtvovalnosti in svetega idealizma in započel na razvalinah starega novo, lepše živjjenje.
ZAUPNIKU
Te dni razpošiljamo glasovnice za volitve občinskih kmečkih odborov (Ortsbauernausschusse). Kdor jih ne bi dobil, naj jih pravočasno osebno dvigne v Celovcu, Viktringer Ring 26 oziroma Gasometergasse 10.
Čez dobrih 10 dni, to je v nedeljo, dne 19. novembra, bodo na Koroškem volitve v deželno kmetijsko zbornico, v okrajne kmečke zbornice, obenem pa si bomo izvolili tudi občinske kmečke odbore. Te volitve bodo odločile, kdo bo zastopal interese kmečkega stanu. Kmečki stan pod sedanjim koalicijskim vladnim sistemom v Avstriji nasploh, pa tudi na Koroškem je zelo zapostavljen. Prav posebno pa je pri nas zapostavljen južni del dežele, ki je celo z zakonom proglašen kot »zaostalo ozemlje«. Zaostalo pa ni po lastni krivdi, ker na njem biva priden rod, ki dela od zore do mraka na pogosto skopi zemlji, bolj iz ljubezni kot iz dobička. Zaostalo je po krivdi političnih strank, ki gospodarijo v deželi in v Kmetijski zbornici. Zato sta obe osrednji slovenski kmetijski organizaciji sklenili, da nastopita s skupno listo pri teh volitvah, da tako zbereta vse južnokoroške kmete okoli sebe ter ustvarita za ta del Koroške ustreznejše zastopstvo v Kmetijski zbornici. Učinkovitost tega zastopstva bo pa v znatni meri odvisna od mož, ki bodo izvoljeni. Podali smo se najprej v velikovški okraj, da povprašamo naše kandidate, kako presojajo položaj in kako nameravajo braniti interes kmečkega stanu.
Mirko Kumer: Za vse južnokoroške kmete
Mirko Rumer, pd. črčej, je mož v najboljših letih, pravi kmečki gospodar, ki združuje strokovno znanje in življenjsko izkušnjo. Gospodar na srednji kmetiji, kjer ničesar ne manjka, predvsem pa ne dela. Delajo vsi, gospodar, gospodinja m otroci, če pogledate njegove močne žulj ave roke, ipotem mu morate priznati, da je res pravi »delovni kmet«, ne pa tisti, ki se samo po časopisih tako imenujejo, drugače pa se pečajo — s politiko v kmetu nasprotnih vrstah ...
Povprašali smo gospodarja Kumra, kako pravzaprav poleg obilnega dela na domačiji še zmore opravljati toliko javnih funkcij v občini, pri prosvetnih in gospodarskih društvih, zadrugah, pri občini in Kmetijski zbornici?
i»Tega včasih sam ne vem — je odvrnil —, toda nazadnje se že vse tako uredi, da je prav in lahko z mirno vestjo rečem, da sem — kolikor sem mogel, — vselej domu in ljudstvu zvesto služil. Že od mladega sem bil tako vzgojen, človek ne sme gle-
dati samo nase, temveč tudi na skupnost v kateri Živi, na vasi, v občini din deželi, ker smo drug od drugega odvisni. Zato sem sodeloval povsod, kjer je bilo treba delati za naš rod, za našega domačega človeka, za njegove kulturne in gospodarske potrebe.
Že dolgo pred vojno smo pogosto zasedali z rajnim Grilom, pd. Jegartom, župnikom Starcem in župnikom Poljancem. Po zgledu teh mož sem si vzel za življenjsko geslo: ,,Ne, kar mora, kar more, je mož storiti dolžan’. Bili so takrat hudi časi. Denarja je bilo malo in trdo ga je bilo treba zaslužiti. Vlak iz Pliberka v Celovec je stal 7.70 šilinga, ki se mu je takrat reklo »alpski dolar« menda zato, ker je bil med preprostimi ljudmi redkejši kot ameriški dolat. To je bilo toliko, kot je zaslužil zidar, če je ves dan pridno delal..če preračunamo na današnjo vrednost, bi to bilo okrog 100.— šil. Zato sem se na seje v Celovec raje vozil s kolesom. Dve in pol (Dalje na 5. strani)
Navodila za volitve
Za občni zbor deželne kmetijske zbornice ter za okrajne kmetske zbornice velja uradni volilni list, kot ga vidite naslikanega zgoraj. Volili bomo tako, da bomo napravili križ preko kroga na desni strani v razpredelnici št. 4, ki nosi napis »Skupnost južnokoroških kmetov (Gcmein.schaft der Suclkarntner Bauem)«.
Za občinske kmečke odbore {Ortsbauern-ausschuB) veljajo glasovnice volilnih strank, zato jo boste dobili pri krajevnem zaupniku »Skupnosti južnokoroških kmetov«.
Ko boste šli na volišče, vzemite s seboj kako osebno legitimacijo (vozniško karto, krstni ali rojstni list, potni list, obmejno propustnico itd.). Pa tudi v primeru, da nimate s seboj nobene legitimacije, vas morajo pripustiti k volitvi, ako vas
Tako bomo volili
»Skupnost
južnokoroških
kmetov"
člani volilne komisije poznajo osebno. Vendar je bolje, da vzamete za vsak slučaj s seboj kako osebno legitimacijo. Tisti, ki izvršujejo volilno pravico v imenu kake pravne osebe (župniki, predstavniki zadrug itd.) morajo izročiti predsedniku volišča pooblastilo, ki ga potem priključijo volilnim aktom.
Vsakemu volilcu izroči predsednik volišča prazno kuverto in po eno uradno glasovnico za občni zbor deželne kmetijske zbornice ter za okrajno kmečko zbornico.
Za občinski kmečki odbor (Ortsbauem-ausschuB) pa veljajo glasovnice volilnih strank, ki ste jih že prej dobili od zaupnika liste, v našem primeru od »Skupnosti južnokoroških kmetov«! Če pa je ne bi dobili, pa zahtevajte glasovnico od predsednika volišča. Ta vam mora izročiti potem še en bel, prazen listek.
Nato pa stopite v volilno celico in v tajnosti izvršite volilno pravico, tako da na obeh uradnih volilnih listkih s križem označite listo, za katero hočete voliti. Če ste za krajevni kmečki odbor vzeli prazen listek, nanj napišete »Skupnost južnokoroških kmetov«. Vse tri volilne, listke de-nete v kuverto in jo zalepite. Nato zapustite volilno celico ter zaprto kuverto izročite predsedniku volišča.
Zavedajte se, da so volitve tajne in da je volilna svoboda ena izmed temeljnih pravic. O izvrševanju volilne pravice niste nikomur dolžni odgovora. Zato volite »Skupnost južnokoroških kmetov«.
Politični teden
Po svetu ...
Dva viharja
Minuli teiden sta dva orjaška viharja apu&tošila svet: prvi je bil posledica najstrašnejše eksplozije v zgodovini, ki jo je bil povzročil človek, drugi pa se je rodil v sejmi dvorani v Kremlju, kjer je zboroval 22. kongres sovjetske komiunistlične stranke.
iNa Novi zemlji je, kot smo že poročali eksplodirala vodikova bomba, katere moč »o sovjetski viri v napovedih označili s 50 megatonami; bila bi naj 2500 krat močnejša od one, ki so jo leta 1945 Amerikanci vrgli na japonsko mesto Hiirošimo. Izkazalo pa se je, da so se sovjetski znanstveniki pri računih »malo« zmotili, kajti 'bomba je imela 57 megaton, (bila je 3000 krat močnejša kot ona, ki je padla na Hirošimo in zahtevala 90.000 'človeških žrtev. Hruščev je po eksploziji pomirljiivo izjavil, da sovjetski znanstveniki »za svojo polmoto ne bodo kaznovani.« — Kaznovano bo človeštvo, ki bo 'posledice občutilo šele v prihodnjih mesecih ali šele v prihodnjih rodovih.
Sovjetska vlada je zavrnila poziv Združenih narodov, da naj bombe ne preizkusi. Ameriški predsednik pa je ta poskus označil (kot »največji, najdražji in najbolj nesmiselni« v človeški zgodovini ter pristavil, da bi lahko Združene države že leta 1957 naredile tako ali pa še večjo bombo. Toda niso je, ker je njeni učinki prestavljajo nevarnost za prihodnje generacije celotnega človeštva. Sovjetske oblastnike take skrbi očitno ne vznemirjajo.
Doslej je Sovjetska zveza izvedla 32 atomskih (poskusov v dveh mesecih, to je vsaki drugi dan enega, če veljajo za poskus z »velebombo« v polni meri Kennedijeve ugotovitve (ter ise ,po njej same zapadne sile niso pustile prestrašiti, pa povzroča vojaškim in političnim krogom na zapadli celotna serija (sovjetskih poskusov resne skrbi. Že po dosedanjih nepopolnih (podatkih je namreč kazmo, da gre za serijo 'Skrbno pripravljenih poskusov, ki ne služijo le znanstvenim ampak predvsem vojaškim namenom, kajti Sovjeti so preizkušali 'bombe v zraku, na zemlji im pod zemljo. Gre za izkušnje, ki jih Amerika že sicer zdavnaj ima in torej atomski znanosti niso prispeval nič takega, kar že- ne bi bilo znano, pač pa bodo brez dvoma doprinesli k izboljšanju sovjetske atomske oborožitve. Ta obsežni program je zahteval dolgotrajne priprave. Očitno je postalo, da je Sovjetska 'zveza 3-letni moratorij (odmor) v atomskih poskusih, ki je bil dogovorjen med atomskimi velesilami; »dobro« uporabila zato, da je pripravila nove poskuse.
Tat vpije »Primite tatu!«
Sedaj pa — ko gredo le-ti h koncu
— pa
skuša svetovno ogorčenje zvaliti na hrbet Amerike. Minuli teden je Hruščev na Kennedy jev pozi v, da naj preneha z atomskimi poskusi, odgovoril, da je sedaj takoj pripravljen podpisati pogodbo o atomski razorožitvi, če pa Združene države tega nočejo, pa bo pač moral nadaljevati z atomskimi eksplozijami, kriva bo pa vsega seveda Amerika, človek bi mislil, da je ameriška vlada takoj začela sestavljati pogodbo, toda zadeva ni tako enostavna. Kot vselej doslej, tudi topot Hruščev ne nudi nobenih garancij, da se bo pogodbe držal in ne dovoljuje nobene mednarodne kontrole. V VVashingtonu se sklicujejo na izkušnje iz atomskega moratorija zadnjih treh let. Nima namreč smisla podpisovati pogodb, ki bi zgolj omogočile Sovjetski zvezi, da bi nekega dne s kakršno koli novo pretvezo po nemoteni večletni pripravi izvedla kako novo serijo atomskih poskusov in končno res prehitela Združene države na atomskem področju. Vprav ta premoč je bila doslej najbolj prepričljiv argument, ki je Sovjete odvračal od vojnih avantur ter jih silil, da so se morali zateči k tako (zvanli »salami-taktiki«, to je rovarjenju, s katerim so rezali (košček za koščkom za-padnega sveta, enkrat na Koreji, drugič v Indokini (Laos), tretjič v Berlinu in sedaj na Finskem. Tja hočejo zdaj Sovjeti poslati ■svoje Čete, da deželo »zaščitijo« pred poraženimi in razdeljenimi 'Nemci?
Britanski in ameriški Vojaški krogi svarijo pred 'lahkomiselnimi koraki ;in zahtevajo energično nadaljevanje atomskih raziskav, da se ne zgodi Zapadu isto, kot se mu je pripetilo zaradi neprevidnosti pri raketah. Tako se svet 'podaja v nov ples atomskega oboroževanja im licitiranje, kdo
bo iznašel bolj učinkovita uničevalna sredstva, taka'ki bi uničila ne samo nasprotnika, ampak vse kar je živega na svetu. V ameriških znanstvenih krogih napovedujejo takozvamo nevtronsko 'bombo, kot naslednjo stopnjo v atomskem razvoju. Kdo jo 'bo imel prvi? Taka bomba ne bi ničesar porušila, vse bi ostalo nedotaknjeno, pač pa bi smrtonosni žarki uničili vse življenje v območju njenega učinka. Prav sedaj je na mestu pisateljeva beseda »Kam Iplovemo!«
Združeni narodi imajo tajnika
V (New Yorku so se končno zedinili glede novega generalnega tajnika Združenih narodov. Na mesto pokojnega Daga Ham-marskjolda je bil postavljen Burmanec U Thant, o katerem gre veliko hvale po svetu. Njegovo imenovanje je bilo soglasno sprejeto, po dolgotrajnih pogajanjih med Združenimi državami, Sovjetsko zvezo in drugimi vplivnimi članicami Združenih držav. Zaradi samolastne prelomitve atom-iskega moratorija so simpatije za Sovjetsko zvezo v zadnjih tednih zelo padle, posebno pri malih narodih in mladih državah iz Afrike in Azije, ki so morale ob tej priložnosti do konca spoznati, kako malo je Sovjetski zvezi mar za demokratične in človekoljubne principe, kadar čuti, ida je močna in lahko diktira. Zato bi moskovski predlog o »trojki« to je o treh generalnih sekretarjih, ki bi morali biti vedno soglasni (eden izmed njih iz sovjetskega bloka) gotovo propadel. Sovjet, zveza se je umaknila im ob nekaterih manjših koncesijah prista-
la na U Thanta, ki je za vse nekam sprejemljiv. Ali se bo mogel tudi tako uveljaviti, kot se je Hammarskjold, bomo pa še videli. Ta primer pa (je vsekakor pokazal, da so vsaj tako dolgo, dokler imamo samo »hladno vojno« tudi sovjetski politični samovolji postavljene meje.
V Moskvi se je končal kongres
komunistične stranke Sovjetske zveze, ki je povzročil hud vihar v komunističnem svetu. Kot je bilo predvidevati, je iz tega kongresa a/šel Hruščev kot neomejeni gospodar rdeče Rusije, toda na tem kongresu so bile razgaljene globoke razpoke v doslej dozdevno enotnem komunističnem taboru. Moskva ni več nesporna prestolnica svetovnega komunizma, kajti kitajski Peking ji osporava neomejeno oblast. Po drugi strani pa so obdolžitve med nekdanjimi lin sedanjimi sovjetskimi mogotci, ki se še vedno bore za Stalinovo dediščino, raizgalile notranjo neenotnost in moralno gnilobo samih sovjetskih komunistov. Za časa Stalinovega življenja so sedanji sovjetski oblastniki s Hruščevim na čelu s sedanjo '»protilpartijsko grupo« Molotova, Ka-gainoviča in Vorošilova, Malenkova in drugih tekmovali, kdo bo (bolj klečeplazil pred Stalinom in mu bolj vdano služil. Sedaj so se pa njegovi nekdanji hlapci znesli celo nad truplom svojega osovraženega gospodarja. Stalin je moral iz marmornatega mavzoleja na Rdečem trgu, kjer je ležal ob Leninovi strani, v skromni grob za kremeljskim i zidovi. Od vse n j egove nekdanje moči in slave moža, ki je iz Sovjetske zveze naredil eno izmed prvih velesil sveta, priča samo še nagrobna plošča J." V. Stalin. Tako minevata slava in moč tega sveta.
Življenje prihaja spet v izvožene kolesnice
Po vroči proračunski' bitki prihaja notranje politično življenje zopet v običajni 'tir. Skrbi ni malo, toda potem, ko je bilo glavno Vprašanje, namreč vprašanje denarja, rešeno, drugo 'lahko počaka.
Po razburjenjih minulih tednov in nadurnem delu pri 'pogajanjih za pravočasno sestavo proračuna, ki so se pogosto zavlekla v pozne nočne ure, pa tudi ob Svetkih ni bilo miru, je vlada radevolje izkoristila priložnost, tla se nekoliko odpočije in raztrese. Temu namenu pa najbolje služi 'potovanje v tuje kraje. V Rimu je namreč sv. oče Janez XXIII. obhajal minuli teden SOdetnico svojega življenja in ob tej priložnosti mu je ne le ves krščanski, ampak ves kulturni svet čestital. Večina vlad pa je poslala v Rim svoje odlične predstavnike, da se osebno udeležijo slovesnosti ter sv. očet u izrazi jo voščila v imenu svoj i h držav. V imenu zvezne vlade je odpotoval v Rim sam zvezni kancler dr. Gorbach v spremstvu zunanjega ministra dr. Kreiske-ga in kmetijskega ministra ing. Hartman-na, da bo tudi ob tej priložnosti proporc varovan.
Naše ministre je sprejel sv. oče, kateremu so kot darilo avstrijskega ljudstva izročili zbirko knjig. V Rimu pa je bilo tudi dosti raznih malic in večerij, na katerih so se pri jedači in pijači avstrijski ministri razgovarjali z vatikanskimi diplomati o spornih zadevah med Vatikanom in Avstrijo. Ene izmed teh večerij se je udeležil sam kardinal državni tajnik Gicognani v 'spremstvu več monsignorjev, med kateri-rimi je bil tudi dr. Žabkar, Slovenec po rodu z Gorenjske v vatikanski' diplomatski službi. To dejstvo ocenjujejo dunajski krogi kot izraz posebne naklon j enostfi Vatikana do Avstrije. V zdravici je zvezni kancler ob prikimovanju dr. Kretskega dejal, da zvezna vlada želi vse še sporne zadeve v zvezi s korkordatom na miren in prijateljski način urediti. Med temi vprašanji je tudi šolstvo, zakonska zveza in premoženjska vprašanja.
Rimski razgovori o Južni Tirolski
'Potovanje v Rim sta pa zvezni kancler in zunanji minister uporabila razgovore z italijanskim ministrskim predsednikom Fam-fanijem in zunanjim ministrom Segnijem glede spornih zadev med obema državama, med katerimi je seveda najbolj pereče vprašanje južnotirolske manjšine. To vprašanje sedaj preučuje posebna študijska komisija, sestavljena iz Itailijgnpv in Južnih Tirolcev. Razgovori so bili pri- kosilu, ki je trajalo cele tri ure. Vse je bilo zaupno in zaradi tega ni o njih 'izšlo nobeno uradno sporočilo. Izgleda pa, da je našim mi-
... in pri nas v Avstriji
nistrom potovanje v Rim dobro delo, čeprav ni bilo povsem brez nevšečnosti.
Začelo se je že kar ob prihodu v Rim. Na kolodvoru je malo čudno izgledalo, ker se jie tam zbrala gruča demonstrantov, ki so bili oboroženi z gnilimi jajci in južnim sadjem. Vendar je bilo moč pravočasno zadevo pojasniti, namreč da le-ti; niso bila namenjena avstrijskim ministrom, ampak šefu italijanske komunistične stranke Togliattiju, ki se je z istim vlakom pripeljal v Rim iz komunističnega kongresa v Moskvi. 4 ako so se mogli naši ministri nemoteno odpeljati v »Grand Hotel«, v katerem so se nastanili. Tam pa jih je čakala druga neprijetnost, kajti- hotelska uprava — menda iz patriotionega ogorčenja zaradi dogodkov na Juž. Tirolskom — ni hotela izobesiti avstrijske zastave, 'kot to predpi-isujejo pravila mednarodne vljudnosti;. Tako se je zgodilo, da je bila izobešena zastava Čangkajškove Formoze, ker se je v hotelu mudila tudi ta otoška delegacija, ne pa avstrijska. Vendar zaradi tega udobje naših ministrov v tem izvrstnem hotelu ni bilo prikrajšano.
Volilna borba na Koroškem se ogreva
kajti z naglimi koraki se približuje 19. november, dan volitev v 'Kmetijsko zbornico. Vložene so bile štiri'liste: po vrstnem redu:
I.	'Karntner Bauernbund (OeVP), 2. Ar-beitsbauernbumd (SPOe), 3. Freiheitliche Bauernschaft (FPOe) in 4. Skupnost južno-koroških kmetov. Dočim so prve tri nemške 'liste strankarsko politično vezane, predstavlja1 četrta lista skupnost obeli slovenskih kmečkih organizacij in si je postavila za nalogo zastopati v deželni Kmetijski zbornici, okrajnih zbornicah in krajevnih kmečkih odborih interese vseh kmetov na Južnem Koroškem. Tako Bauernbund, kot tudi socialistični Arbeitsbauernbund doslej še nista razvila posebne volitvene delavnosti. Prvi zato, ker sedaj razpolaga z veliko večino in misli, da jo bo ohranil, socialisti pa že po svoji naravi kot -zastopniki interesov delavstva in mestnega prebivalstva kmetom nimajo nič nuditi. »Švobodneži«' rjave preteklosti (FPOe) so v zadnjih tednih bili sorazmerno še najbolj živahni. Socialiste v svojem volilnem letaku na kratko odpravijo kot »evvig bauernfeindliche Marxisten«, dočim gre glavna teža njihovega napada proti ovp-jev.skemu Bauern-bundu. Očitajo mu dolgo vrsto grehov, ki jih je zagrešil v vladni koaliciji na račun kmečkega stanu. To je v volilni borbi še dokaj razumljivo. Zelo jih peče proporc, kar je še bolj razumljivo, kajti oni, ki so nekdaj do dna okusili sladkost oblasti, na njem niso udeleženi. Višek ironije pa je, tla ima ta neusmiljeni napad bivših rjavo-
srajčnikov proti voditeljem Bauernbunda, ki -so si od leta 1945 naprej vselej: in na vse kriplje prizadevali v duhu nemškega bratstva nuditi »osirotelim« pripadnikom nacizma nov dom (»eiine meue Heimstatt«) v lastni stranki, za bojno geslo »Deutsche Erde, wir halten itreu delne Hut...«
Značilnost teh volitev bo pa v tem, da prekašajo vse 'dosedanje po številu pritožb glede volilne pravice. Teh je toliko, da je deželni glavar izjavil, da jih pred volitvami ne bo moč rešiti ter da bodo obveljali sedanji volilni imeniki. Kdor je notri, bo mogel glasovati, kdor pa ni, pa ne. Kdor se pa čuti prikrajšanega, se seveda pritoži na ustavno sodišče, kar bi utegnilo imeti za posledico razveljavitev volitev v prizadetih občinah ter nove volitve ondi. Sicer pa bomo videli, kaj, bo.
Nova »podkoalicija« v deželnem zboru
Minuli teden je zasedal deželni zbor, ki sc je bavil s proračunom za leto 1962. Ta predvideva rekordne izdatke v višini 657 milijonov šilingov, ki so pa kriti z ustreznimi dohodki. (Proračun je za 12,3 odstotka višji od lanskega, čeprav ne prinaša kakih posebnih novosti. Finančni referent Sima je povišanje utemejil s »konjlukturnemu stanju prilagojeno proračunsko politiko« deželne vlade, pr ip ros tej e rečeno pa to pomen,!, da se vrednost denarja manjša ob plazeči se infladji. Tako v resnici ostaja vse pri starem in Koroška glede življenske-ga stan-darta tam nekje na repu med zveznimi deželami. Toda o tem v strankarskem časopisju ni brati, ker je bil proračun sprejet ipo sporazumu vseh treh v deželni Vladi zastopanih strank.
Dočim so se pri proračunu in razdelitvi deželnega denarja tri stranke zlahka med seboj zedinile, pa je pri zakonu o »tuj-skoprometnih dajatvah« prišlo do ostrega spora med oV'P in SPo na eni strani ter oMP in FPo na drugi strani. Že štiri leta* je osnutek tega zakona razburjal duhove v deželi.
Namesto olajšav, bremena za tujski promet
Zakon prevideva takozvane »letoviščne in izdraviiliščne takse« v tiijlskoprometndh občinah v znesku od 50 grošev do 8 šil. Te takse bi se naj zbirale v posebni fond za pospeševanje tujskega prometa. Zakon je zelo kompliciran in nalaga občinam novo birokratično delo ter bo vir obilice sporov, ki se 'bodo vlekli skozi razne instance. V zadnjih letih se je tujski promet v deželi zelo razvil. V tujskoprometne obrate je bilo vloženih poldrugo milijardo šilingov iz privatnih virov in samo pol milijarde .iz javnih sredstev. Potem ko si je tujjSiko-prometno gospodarstvo samo pomagalo in se obremenilo z novimi investicijami, ki jih mora odplačevati povečini na daljšo dobo, pa je .prihitela na pomoč’ deželna vlada in ga obremenila z novimi dajatvami, novo birokracijo. Obnovljena bo namreč že preti časom ukinjena deželna tujskoprometna ustanova, ki ji bo načeloval od deželne vlade imenovani šef. Ta bo po informacijah »Kleine Zeitung« sedanji gospodarski referent deželne vlade Rader (FPo), dočim je Trgovinska -zbornica kot interesno zastopstvo tujskoprometne stranke potisnjena ob stran. -FPo je še do nedavnega preloženi osnutek zakona odklanjala, sedaj pa je nenadoma našla nad njim dopadenje! Poslanci OVP in FPo so se zapletli v ostre besedne dvoboje, ki so zbujal i pri socialistih vidno veselje. Vse prerekanje pa ni nič pomagalo, ker je končno zakon bil sprejet / glasovi SPOe, FPOe in KPOe.
dofca uaCfa
Mož in žena sta skregana in ne govorita več. če si imata kaj važnega povedati, pišeta eden drugemu listke. Pa je naneslo, da bi moral mož nekega jutra zgodaj od doma po službenih opravkih. Ker se je bal, da ne bi zaspal, je zvečer dal ženi listek z napisom: »Zbudi me jutri zjutraj ob štirih.«
-Ko se drugo jutro prebudi, vidi ves razkačen, da je že osem ura. Že se hoče razburiti nad ženo, pa najde na postelji listek in na njem napisano: »Zbudi se, ker je že štiri.«
#
'Škot je bil že nekaj tednov gost v hiši nekega londonskega prijatelja in nič ni kazalo, da bi tujec -mislil na odhod. — Prijatelj je zato začel: »Poslušaj me dragi! Kmalu bo tu 'božič. Ali bi ,ga ne hotel praznovati skupaj z ženo in otroki?« — '»Pa še kako rad. Takoj jutri jih pokličem sem!«
(V &Ujil - deželi naravnih lepot in grozot
(Koroškim bralcem popisuje popotne vtise g. Vinko Zaletel)
♦
(Nadaljevanje)
Toda iprihodnji dan je začel voziti vlak, zato ni več opoldanski omnibus vozil. Vlak vozi dolgo in po treh mesecih stavke sem se bal, da bo zopet kaj v neredu, zato sem se odločil za prihodnji nočni avtobus. Saj se mi je tam dobro godilo din sem tako lahko prihodnji dan vsemu zavodu kazal slike, toda mudi se mi. Bil pa je krasen dan.
O polnoči grem na avtobus in se mirno vozimo vso noč, 400 km do Viktorije. Še eno uro do Temuca. Toda prejšnji večer se je zrušil most na glavni cesti. Dvanajst-tonski preobloženi -tovornjak (’LKW) ga je zrušil in sam padel 20 m globoko v -reko. Avto popolnoma zbit, šoferju iti spremljevalcu se kot po čudežu ni nič zgodilo. Drugi avtomobili so sedaj vozili- po drugi poiti in veliki tovornjaki so zopet drugi most -pokvarili. Naš šofer je -poskušal po stranski poti in ovinkih. Ko smo prišli do nekega malega mostu, je tam že stalo polno kamionov, 'ki niso -mogli čez. Peljaii smo se zopet 20 km nazaj v Victor-io, da bi vzeli kako drugo pot. Tam nas zopet napotijo nazaj po isti poli. Po strašno slabih poteh pridemo zopet do tistega mostu, ki so ga medtem razdrli, da ga napravijo močnejšega, da bo vzdržal težke kamijone. Cesta je marsikje preplavljena-. Pred mojim prihodom v čile je namreč 14 dni neprestano deževalo, zato so poti omehčane. Kakšne bodo šele sedaj, ko je glavna cesta zaprta!
Sedaj moramo čakati, da -popravi jo most. Nam se mudi, -delavcem pa prav nič. Pri mostu slišim dva gospoda, da nemško govorita. Saj s tema se lahko pomenim in zvem, kakšen je položaj. Vprašam, ali sta trgovca -ali agenta kake nemške firme. Pa mi reče eden: »Vi mislite, ker sem takole oblečen. Pa bi me morali videti doma, kakšen sem pri živini ali na traktorju. Imam tukaj kmetijo.« Vsa zemlja tukaj in seveda tudi -most je njegova privatna last. Pripovedovala sta mi, da so tukaj močne
nemške kolonije, še mnogo več pa jih je na jugu, zlasti v Temuco in Osorno. Začeli so se naseljevati semkaj že okoli- 1. 1840. Zemlje so dobili, kolikor so hoteli, na pol zastonj, podnebje pa je tudi -tako -kot v Nemčiji. Imajo tudi svoje nemške šole, tako da se otroci naučijo tudi -materinega jezi k a-n eniškega. Celo peti rod, potomci prvih naseljencev, še izna -nemško. Pomislil sem na Koroško. Po mnenju -nekaterih na Koroškem bi lahko rekli: naj ti Nemci govorijo špansko, ker žive v Čilu! Zakaj ne velja za vse narode -isto načelo, kot pri Nemcih v Čilu: ohrani materni jezik! Znajo razlikovati pravilno; kot 'državljani so Čilenci, -po narodnosti in jeziku Nemci. Pozneje sem še večkrat prišel v stik z Nemci in sem dobil o njiih najboljši vtis. So prijazni, pridni in podjetni. Večinoma so farmarjiAmetje, v večjih krajih pa trgovci, obrtniki in podjetniki.
Po peturnem čakanju je bil most za silo gotov. En Nemec me je vzel v svoj avto, kor je šdl itak v Temuco in smo so kot prvi peljali čez most. Žena je bila prav zgovorna. Največ je pripovedovala, kaj je doživela ob predlanskem velikem potresu, liliža-mo sc sedaj onim nesrečnim krajem, ki so največ trpeli ob potresu. Opazil sem, da so v -ljudeh, s katerimi sem vnaprej prišel v -stik, še vedno živi grozotni spomini, da največ o tem govore. Tudi asfaltirana cesta, na katero smo kmalu preko fartnarskih poti prišli, je kazala polno sledov potresa; razpokana, dvignjena, da nas je večkrat streslo.
Namesto včeraj zjutraj sem prišel v Temuco danes ob petih popoldne, škoda dveh tako krasnih dni, ki bi jih preživel pri prijatelju Janezu Moharju. Moj nemški znanec me je pripeljal prav ‘k slovenski družini Žele. Tam me je že ves nasmejan čakal g. Mohar. Kako veselo svidenje po 13 letih! Potem pa v njegov avto, veliki Chevrolet, d-a se popeljeva k njemu domov v 80 km oddaljeni Cura
Med slovenskimi duhovniki V Čilu. Od leve na desno: čč. gg. kaplan Andrej Pogačar, dekan Janez Mohar, župnik Vinko Zaletel, župnik Franc Kupljenik, kaplan Franc Okorn.
Cautin. Prav radi njega sem najbolj želel priti v Čile. Slaba -pot me je sicer -pošteno pretresla, pa kaj zato! Pri Janezu sem!
Curacautiin je menda v vsem tujem svetu ndkaj edinstvenega; vsi trije dušni pastirji so namreč Slovenci. In ito v daljnem Čilu in ob vsem pomanjkanju duhovnikov. Župnik in obenem dekan je preč. g. Janez Mohar, ki je bil po vojni -tri leta kaplan v Pliberku. V čile je odšel skupaj; s takratnim šmihelskim kaplanom g. Jožetom Gu-štiiiom in dobrovskim kaplanom g, Alojzijem Turkom. Njegova kaplana sta preč. g. Andrej Pogačar lin preč. g. France Okorn, ki je -doštudiral v 'slovenskem semenišču Adrogue v Buenos Airesu. Oba je dobil
iz Argentine. Krasna »garnitura«, vsi trije pravi »kranjski Janezi«!
G. Mohar si je pridobil na vseh službenih krajih velik ugled in priljubljenost. Ker je bil tako delaven in (požrtvovalen, mu je škof dal to veliko župnijo in ga imenoval celo za dekana. Tukaj je že 10 let in je 'župnijo povsem spremenil. Sedaj na primer hodi k sv. maši in -zakramentom desetkrat več ljudi kot ob njegovem prihodu. škof je pri neki birmi izjavil, da je Cu-racautin najboljša župnija v škofiji, druga za njo pa Puren, kjer j'e župnik tudi Slovenec, preč. g. Franc 'Kupljenik. Njegova župnija jle dolga 90 km lin ima- 10.000 ljudi.
(Dalje prihodnjič)
Razgovor z Andričem pred dobrimi 20 leti
Bilo je avgusta leta 1938, ko sva se z g. dr. Petkom odpravila na manjšinski kongres v švedski Stockholm. Politično ozračje je bilo tedaj sila napeto v 'pričakovanju nemškega napada na Čehoslovaško za časa •sudetske krize.
Ves kongres v Stockholmu je stal pod tem vtisom. Nemški poslanci iz Češke so prihajali in odhajali z direktivami svojega šefa Henleina, ki je pa le izvajal povelja iz Berlina. Nepozabni so mi ostali razgovori z Heinleinovim namestnikom dr. Kund-tom, s katerim sva se spoznala spomladi leta 1938 na Dunaju. Dobesedno je dejal: »Wir hab en in der Tschechei zu 99 % alles, was uns cin Nationalstaat bieten konnte, aber wir lassen uns» von den Tschechen nicht kommandieren und regi er en.«
Na ta manjšinski kongres sem se posebno spomnil, ko sem -te dni bral v listih o visokem mednarodnem odlikovanju, katerega je bil deležen jugoslovanski pisatelj dr. Ivo Andrič.
Vsako leto z velikim zanimanjem zasledujem podeljevanje Nobelovih nagrad fizikom iti kemikom.
Letos pa je med odlikovanci dr. Ivo Andrič, katerega -sem osebno spoznali leta 1938 na poti iz Stockholma v Berlin. Bil je -tedaj jugoslovanski poslanik v nemški pre-stolici.
Z g. dr. Petkom sva se oglasila pri njem na poshi-ništvu. Pogovor je prišel tudi na napeti mednarodni položaji, kajti grožnja vojne, ki jo je pripravljal Hitler, je ležala kot mora nad Evropo in razum-e se, da je bil (poslanik o teh pripravah dobro poučen. Vsa njegova skrb pa je odražala bolečino (kulturnega človeka, ki gleda v vojni najprej vir trpljenja za milijone nedolžnih ter razdejanje kulturnih vrednot in dobrin. Od 'tega razgovora sem odnesel neizbrisne Spomine in razume se, da sem to priliko visokega odlikovanja porabil, da dr. Andricu izrazim najprisrčnejše čestitke.
Dr. Joško Tise h 1 e r
Italijansko mnenje o Andricu
Beograjski dopisnik agencije »Italije« opisuje, kako je prvi Nobelov nagrajenec iz Jugoslavije, srbski pisatelj Ivo Andrič sprejel vest o tem najvišjem mednarodnem priznanju. Ko so bile prek velikih ča-sniških agencij prispele v Beograd prve vesti o sklepu -Kraljevske švedske akademije znanosti, se j'e pred skromno hišo, v kateri živi Andrič, ustavil velik črni avtomobil odpravnika švedskega poslaništva, Reneja Beldinga. Zbrala se je že tudi skupina domačih in tujih časnikarjev.
Andrič je — nadaljuje dopisnik — visoko čast sprejel s skromnostjo in vidnim ganotjem, kajti po tolikih letih literarnega udejstvovanja, ki je bilo skoraj skrito, stoj-i v središču svetovnega zanimanja. Andrič je človek, ki je skrajno tih. Le kadar govori iz notranjega prepričanja, je poln ognja in njegove besede so kot kremen. Posebno je to čutiti iv »Mostu na Drini« im v »Travniški kroniki«, v obeh romanih, ki sta temelj njegovega uspeha.
Dejal je, da je Nobelova nagrada velika čast zanj in za vso jugoslovansko književnost. Ko je odgovarjal na naša vprašanja o svojem mnenju o italijanski sodobni književnosti, je imenoval troje imen, katerim daje prednošt: Guicciardini, Leopardi in Moiravia. Tudi s to svojo sodbo Andrič razodeva svojo posebno fizionomijo kot pisatelj, ki je izšel iz -križanja dveh civilizacij, a se jie jasno odločil za zapadne vrednote, ki pa jih je tenkočutno prepojil z najbolj značilnimi motivi svojega rodu in dežele. Zapadnjak, toda Slovan; Slovan, a oplojen z vsem, kar se je zgodilo v klasični Evropi. Šolal se je v stari Avstriji, a ostal zvest svojemu -izvoru. Zato predstavlja Andričevo tlelo tudi žlahten sad, ki je zrastel iz srednjeevropske kulture, ikatere politično zgodovinski čas je sicer potekel, gotovo pa ne njena moralna im intelektualna vloga. In Andrič je najboljši literarni primer, ki je vstal na Balkanu iz -tega obdobja, rekli bi skoraj, da zakasnelo -priznan.
FRAN ERJAVEC:	335
koroški Slovenci
(III. del)
Načrti, ki jih je bila pripravila Saurau-ova komisija /a ureditev bodoče uprave v bivši Iliriji, pa vendarle še dolgo niso stopili v veljavo. Cesar jih je namreč potem, ko je nekako ugasnilo delo Saurau-ove komisije, izročil še novi osrednji komisiji, da se o njih izjavi. Kakor vemo, naj bi po cesarjevi zamisli Kranjska, Goriška in beljaško okrožje priključili -notranjeavstrijskemu gu-berniju v Gradcu, a ravno to vprašanje pa še vedno ni bilo dokončno rešeno. Skoro nepremostljive težave pri lem je delalo vprašanje kranjskih, gorišk-ih in istrskih roej, -ki so bile že od nekdaj jako zapletene. S tem vprašanjem so si bili na Dunaju že dolgo lot ubijali glave '(zlasti še po 1. 1797, ko je po campoformijskem miru Pripadel Avstriji tudi dotlej beneški del Istre), niso pa mogli priti do nobenih odločitev. Francozi, katerim se 'ti bilo treba skoro nič ozirati na številne zgodovinske »pravice« dežel, so rešile potem ta vprašanja po kratki P°ti, toda po njihovem odhodu so se takoj -zopet po-jav-ila v svoji stari aktualnosti. Bistveno je šlo za to, kako naj bi se posamezne dežele ozemeljsko čim najbolj zaokrožile in kako naj bi se porazdelile med notranjeavstrijski gubernij v Gradcu in novi gubernij, ki je bil zamišljen v Trstu. Glede vrnitve beljaškega okrožja Koroški seveda ni bilo -nikoli nobenega spora, toda gle-
dodelitve celotne Koroške pa vendarle še ni bila izrečena zadnja beseda.
Francozi so se pri upravni razdelitvi in organizaciji Ilirije le malo ozirali na zgodovinska izročila. Ko so pa
sedaj avstrijski upravniki prevzeli njihovo dediščino, so smatrali, da je nastopila tudi zanje najugodnejša prilika, da ustvarijo v novopfi-dobljenih deželah velika upravna okrožja, gubernije, -služeče -le smotrni upravi brez ozira na zgodovino. To je imelo -seveda-, vsaj posredno, tudi izredno močan vpliv na ves naš narodni razvoj v prvi polovici XIX. stoletja. Ako se oziramo pri (tem le na slovenske dežele, (tedaj Ihhko zasledujemo v tem oziru dve osrednji točki: prvič upravno pride-litev -Kranjske z beljaško kresijo, in drugič ustvaritev primorskega gubernija s sedežem v Trstu.
Kakor že vemo, so temeljila vsa dotedanja pripravljalna dela na cesarjevem navodilu z dlne 2. V. 1814, po katerem naj 'bi se beljaško okrožje, Kranjska in Gori-ško-Gradiščanska priklopile notranjeavstrijskemu gubernij u v Gradcu, a vse obmorske pokrajine naj bi se združile v poseben gubernij s sedežem v Trstu. Taka zamisel ni bila nova, temveč se je v raznih oblikah vlekla že izza cesarja Jožefa II. Pospeševal jo je zlasti hitro naraščajoči pomen Trsta, toda zaviral jo je vedno tudi več-jn ali manjši odpor. Že v II. delu te zgodovine-sem povedal (gl. tam str. 676), kako je že cesar Jožef H. 1. 1783 ustanovil notranjeavstrijski gubernij v Gradcu, ki pa ga je -potem cesar -Leopold II. zaradi prevelikega odpora Korošcev in Kranjcev zopet ukinil. Cesar Franc I. je potem že 1. 1802 to misel zopet obnovil. Večina Državnega sveta tedaj s tako namero ni soglašala, zanimivo je pa, da je (tedaj v zadevni razpravi -državni svetnik grof Kolovrat sprožil tudi možnost, da bi se združili -le Koroška in Kranjska. L. 1805 se je obravnaval potem načrt združitve Kranjske in Goriške, pri čemer je bil po-udarjan zlasti izredni pomen Ljubljane za trgovino med Trstom in ostalimi avstrijskimi deželami. Novi vojni -dogodki so tedaj prekinili živahno razpravljanje o gru-
paciji slovenskih dežel v večje upravne enote, a v vsej aktualnosti je stopilo v ospredje zopet po Napoleonovem padcu 1. 4814, ko je pridobila Avstrija na svojem jugu obsežne dežele, ki jih je bilo treba takoj tudi upravno urediti; Zgoraj omenjena cesarjeva naročila torej niso bila nobena nova misel ali pobuda, -temveč le nadaljevanje prizadevanj, ki so se v veliki meri razčistila že v prejšnjih letih.
Kakor že vemo, je dodatno k svojemu pismu z dne
2.	V. 1814 cesar dne 31. VII. tedaj ustanovljeni Osrednji dvorni organizacijski komisiji naročil, naj se -Kranjska z beljaško -kresijo z dnem 1, VIII. 1814 izroči graškemu guberniju v nadaljnjo upravo. Toda Saurau je v -posebnem (poročilu predočil nemožnoist izvršitve take odredbe, zato je osrednja komisija tudi odložila razpust začasnega ljubljanskega (Lat-termannovega) gubernija in dodelitev Kranj.sik e z beljaško kresijo Gradcu -najprej do -dne 1. XI. 1814, kmalu nato pa celo do 1. I. 1815. Priprave za to -dodelitev so bile že v -polnem teku; medtem je pa -dne 30. IX. predložil grof Ant. Wurmser, vrhovni davčni organizator naših dežel, cesarju obširno in prepričljivo utemeljena spomenico prolti dodelitvi Kranjske Gradcu. Spomenica je imela tak vpliv, da so bile potem priprave za razpust začasnega ljubljanskega gubernija sploh ustavljene. V njej je Wurmser -poudarjali, da bi nameravana združitev ne bila ne v korist vladarja in ne prizadetih dežel. Navajal je razne -poskuse, ki -so bili v -tem pogledu že storjeni v zadnjih desetletjih, nato pa izrazil nekako zadovoljstvo, da so francoske preuredhe jako olajšale smotrno rešitev teh vprašanj.
(Dalje prihodnjič)
Ali že imate novo
Družinsko pratiko za leto 1962?
Cena 5.-šil.
Sezite po njej,
dokler je na razpolago!
KAPLA OB DRAVI (Nesreča nikoli ne počiva)
Nedavno se je mudil tu pri znancih na obisku Srečko F 1 o r i j, a n č i č . Pred par leti se je preselil iz Slovenije v Nemčijo, kjer je našel zaposlitev v porurskih rudnikih. Konec oktobra pa se je za par dni pripeljal s svoj im avtom v našo župnijo. S sorodniki je imel pismeno dogovorjeno,, da se snide z njimi po dolgih letih na 'Korenu. Tam so ob določenem čašo obhajali tudi srečno svidenje. Ko so se zvečer vsi veseli razšli, se je Srečko vračal s
Nase prireditve
n nas tuiJiomkem
svojim avtom nazaj v Kaplo. Blizu Beljaka je iz neznanih vzrokov zadel v obcestni kamen, ga izruval in vrgel 20 metrov daleč v stran. Avto se je parkrat prevrgel in obležal 'težko poškodovan v cestnem jarku. Vozač Srečko pa je zadobil tako težke poškodbe, da jim je kmalu navrh podlegel. Mrtvega so prepeljali v Kaplo, kjer bodo dobri znanci gotovo radi skrbeli za njegov grob. Fant je bil star šele 30 let. Naj počiva v miru!
V soboto pa je obhajal na Strugi g. Siimecz Leopold svoj 80. rojstni dan. K slovesnosti so. se zbrali otroci in najibližnji sorodniki. Zahvalno sv. mašo je daroval v kapelski cerkvi njegov sin, č. g. Karl, ki župnikuje v Zweini'tz-u v Krški dolini. Na mnoga leta!
ličarjevemu očetu v slovo
V soboto 4. novembra je umrl 62 let star gospod Anton Feinig, Ucar v Svečah. Rajni, rojen pri ličarju v Svečah, je po svojih starših prevzel posestvo. Poročil se je z Ano Andrejčič, rodili so se jima trije otroci, sami fantje. Najstarejši sin Toni je profesor na slovenski gimnatziji, srednji sin Franci višji uradnik na Dunaju, naj-mlaijši sin Hanzi pa je bil določen za gospodarja.
Rajni je bil tih človek, ves predan delu. Imel je mnogo smisla tudi za sadjarstvo. Gojil je vse vrste sadja. Posebno rad pa je imel rože: dalije, lilije, ipotonke in gla-diole so krasile njegov Idpo negovani vr-'tič. Morda je bila ta njegova ljubezen do rož v zvezi z njegovo ljubeznijo, do petja. Rajni Ucar je bil vnet pevec. Celih 40 let, dokler ga bolezen ni priklenila na posteljo, je vsako nedeljo pel pri dveh svetih mašah. Imel je 'lep in močan bas. Bil je tudi vnet prosvetni delavec: pevec in igralec na priireditvah. Prav rasel je s sve-škim izobraževalnim društvom »Kočna«. Bil je dolga 'leta 'tudi skrben cerkveni ključar, ki se je rad zavzemal iza 'potrebe farne cerkve! Tako je bil res opora vsakokratnemu župniku.
Po letih polnih dela in napora za svojce in farno skupnost, ga je nekako pred tremi leti zadela ka!p. Od tega udarca se ni opomogel. Hiral je in trpel. Bolelo ga je, da ni mogel zagrabiti za delo, da ni mogel iti v cerkev pet. Trpel je tiho in vdano, dokler ga smrt ni rešila njegovih muk. 'Močna narava, telo kot hrast, se je uklonila volji božji.
številni prijatelji, sosedje in znanci so ga v ponedeljek spremili na 'pokopališče v Svečah. Pri domu mn je mešani cerkveni zbor zapel v slovo: Vigred se povrne, šest duhovnikov v ;jx>grebnem sprevodu je molilo za pokoj njegove duše. Pogreb je vodil domači župnik prečastiti gospod Škorjanc ob asistenci msgr. dekana dr. Horn-booka, šentjanškega župnika preč. g. Voš-njaka, preč g. prof. dr. Polanca, preč. g.
kaplana Adamiča in preč. g. prefekta Skuka.
Po pogrebni sv. maši je na pokopališču ob odprtem grobu spregovoril domači g. župnik, ki’je lqpo orisal pokojnikovo zemeljsko pot. Kot cerkveni pevec in ključar je vedno imel čas za Boga, redno je prejemal svete zakramente in vdano prenašal tčžko trpljenje. Pogreb je olepšalo tudi več pevskih zborov pod vodstvom g. ravnatelja Justa, pevovodje Hanzeja Gabriela in dr. Valentina Imzka. Med drugimi je spregovoril zastopnik Slovenskega prosvetnega društva »Kočna« v Svečaih in član cerkvenega pevskega zbora. Dejal je: »Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata, odprta noč in dan so groba vrata«. Tako je zapel naš veliki pesnik France Prešeren. Tudi na sveškem pokolpališču se je spet odprl nov grob, ki je sprejel vase zemeljske o-stanke Ucarjevega očeta. Mož poštenjak, zvest domu in veri je dokončal svojo življenjsko pot. Kdor je poznal tega moža, je spoštoval v njem izredno pridnega in delavnega gospodarja, skrbnega družinskega očeta, navdušenega prosvetnega delavca in pevca. Po svoji postavi velikan, je bil skozi desetletja pravi steber cerkvenega pevskega zbora. Ob pesmi se je spočil od težkega dela, pesem mu je bila v tolažbo in veselje, s pesmijo je častil svojega Stvarnika, ter z njo opeval s ponosom zemljo in rod Miklove Zale. Svoje delo je dokončal, odrešen vseh l>olcčin je odšel tja, kjer bo kraljevsko (poplačan za dobro in trpljenje. Nam pa je dana naloga, da čuvamo po njegovem .zgledu zaklade, ki smo jih prejeli od naših očetov in mater: vero in domačo besedo.
Dragi Ucar! Na grobu tvojih staršev je zapisano:
»Tam čier se sučljajo svietle zvezdice, tam čier m več riev in ne solzičice, tam, oh tam je moj, moj pravi dom, čier jes molje starjše najdov bom.«
Tudi za te to velja. Tam je tvoj in naš
ZAHVALA
ob izgubi našega očeta
Anfona Feiniga
pd. U c a r j a v Svečah.
Vsem, ki ste spremljali dragega rajnega na zadnji poti izrekamo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vsem pevcem in govornikom, darovalcem cvetja in ostalim, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Iskrena hvala tudi prijateljem, ki so našega očeta obiskovali y njegovi dolgi bolezni in domačemu zdravniku dr. Jelenu za požrtvovalno pomoč.
Žalujoči:
žena ANA in sinovi dr. ANTON, FRANC in HANZI ter vse ostalo sorodstvo.
pravi dom, Bog daj, da bi vstopili valnj kot ti tudi mi polni dobrih del. Počivaj v m im!«
Med žalnimi gosti je bil tudi ravnatelj slovenske gimnazije g. dr. Joško Tisehler z dvema članoma profesorskega zbora, predsednik Slovenske prosvetne zveze, zastopnik posojilnice In zadruge iz Št. Janža v Rožu, ter številni rojaki iz sosednjih krajev.
ŠT. JAKOB V ROŽU (Iz farne kronike)
Zadnji teden oktobra je bili v znamenju mrtvaških zvonov. Kot jesenski sad je v dolgi vrsti let dozorela Lucija Jeleni k. Rojena leta 1874, je bila vdova izza prve svetovne voj ne, trpela ob sinovih - žrtvah druge svetovne vojne im umrla 25. oktobra v Podrožčici. Zvesta mohorjanka in bralka Nedelje je tiho živela med mami im tiho odšla. Položili smo jo v grob Ob ujemi materi Mariji Tavčar iz Št. Lemarta pri sedmih studencih.
še je Lucija Jelenik počivala ma mrtvaškem odru, ko se je smrt nenadoma zglasila pri Rejanu v Veliki vesi. Po opravlje-
ŠT. JAKOB V ROŽU
V nedeljo, 12. novembra t. 1. bo predaval preč. g. Vinko Zaletel v farni dvorani v Št. Jakobu o svojem
POTOVANJU PO JUŽNI AMERIKI.
In sicer ob I. uri pop. za otroke, ob pol
3.	uri in ob 7. uri zvečer za odrasle. Predavanje bo s slikami, ki jih je ujel v svojo kamero. Ljubitelji katoliške prosvete lepo vabljeni iz vseh oddaljenih vasi in sosednih far.
nečaka. Dolgo čakanje na večerni vlak pa smo sprejeli kot pokoro...
Praznik Vseh svetih je bil sončen im je privabil številne obiskovalce ma maše pokopališče. Saj jih za ta dam ne manjka miti ob mrzlem sneženem vremenu, škoda, tla letos niso izrabili skušnjo lanskoletnih Vseh svetih in niso poskrbeli' zvočnikov, ki bi povezali vernike ob grobovih z verniki v premajhni cerkvi, v molitev im pridigo. Gotovo pa bodo prihodnje leto to storili.
V času pred adventom se javljajo ženini in neveste. Letos so nekam boječi im si ne upajo z besedo ma dan. Iz okolice sta prišla le Lipejev Tomej s šervicelmovo Jmsto, a s poroko sta se odmaknila k Mariji Pomagaj na Brezij e. In Tempov, Ludovik Lesjak, je v Oklice šel v daljni Solnograd, kjer
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na
1. kulturni večer v Celovcu
v torek, 14. novembra 1961, ob pol osmi uri zvečer V KOLPINGOVEM DOMU.
Predava preč. g. Vinko Zaletel z barvnimi slikami in zvočno spremljavo:
ARC/ENTINA
Vožnja na ladji. Kanarski otoki. Krst na ekvatorju. Buenos Aires — bogastvo in revščina. Življenje Slovencev v Argentini. Verske slovesnosti. Tigre — izrednost Buenos Airesa. Cordoba. Mendoza — pampa in raj. Živina — bogastvo Argentine. Kreoli — življenje domačinov. Kordiljere. 300 barvnih slik!
Brazilijo in Čile bomo videli prihodnjič v drugem delu predavanja.
Vsi Slovenci iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!
nem dnevnem delu si j,e gospodinja še umivala noge, preden gre k počitku. Nezavestna se je zgrudila na tla, zdravnik je ugotovil srčno kap, bila je mrtva. Prav na praznik Kristusa 'Kralja, kateremu vse živi, •smo je spremili k zadnjemu 'počitku. Sočustvujemo z družino, z otroki, ki so izgubili še mlado mater, v 41. letu svoje starosti, im z možem, ki je zgubil že svojo mater v zgodnji mladosti, ko je 43-lettna (podlegla opeklinam, ki jih je utrpela pri požaru domačije (pogorela sta hiša in skedenj oz. hlev), ko je bila majmlajša izmed 13 otrok še živečega starega Rcjamovega očeta stara komaj 7 mesecev. Bilo je leta 1930. Stari ljudje povedo, da je že stara mati-prababica Rojanova, 33-letma, nenadoma umrla, ob porodu 23. 1. 1887. Trije rodovi so v isti hiši predčasno zgubili gospodinjo, ženo in mater!
še smo stali ob odprtem grobu, ko je v Podrožci zaklenkal mrtvaški zvonček im naznanil smrt Martina 'Krištofa, krojaškega mojistra, iz znane Krištofove hiše v Veliki •vesi. Po dolgem bolehan ju je našel v grobu svoje prve žene, ki mu je izkrvavela na porodu, 2. 1. 1946, zadnji'počitek. Lepo pri-pripravljen je odšel v večnost. Naj počiva v miru!
Po dolgih pripravah in prijavah smo se v soboto, 28. oktobra le dvignili na romarsko vožnjo na Brezje k Mariji Pomagaj,, kjer je isti dan obhajal svoj biserni jubilej naš koroški rojak »Hajinžlnov Hajn-žek«, mil. g. dr, Janko Arnejc, stolni kanonik v Ljubljani. Z nami so poromali sorodniki in ožji rojaki iz Pečnice pod vodstvom preč. g. Joža Gabruča, pokrškega župnika. Na Brezjah smo se združili z romarji iz št. Lenarta pri sedmih studencih, ki so se pripeljali v dveh avtobusih. S svojim ljudskim petjem smo olepšali jubilejno sv. mašo, kateri pa je dala svoj pečat odločna beseda pridigarja - jubilantovega
je tudi bila poroka, odkoder je pripeljal svojo izvoljenko ma Tempov dom, kjer je veselo prepevala slovenske pesmi ranjka mama, rojena Grafenauer. Da bi še živela in tudi mlado naučila naše mehke melodije!
Promet narašča tudi pri nas. In v poletnih mesecih sezone s tujci nam je kar sitno, da imamo še toliko pomankljivih cest. Hvala Bogu, da se je tekom tega leta povezava z Vrbo preko Srej in Reke le popravila, vsaj za silo. Temeljito pa ASDG gradi zadnji kos državne ceste med št. Jakobom im Baškim jezerom, št. Peter—Go-rinčiče—Kot—'Malenice bodo imele lepo cesto z mogočnim viaduktom pod št. Petrom. Če vas zanima, pridite pogledat. Žal, da cesto med Reko in Gorinčičami niso delali strokovnjaki. Ko pada voz v luknje, bi najraje klel, a ponavljam: »Čevljar, ostani 'pri svojem kopitu!« Mogoče sedanja občinska »vlada« kdaj popravi grehe prednikov! Morda se nas usmili še ob izgradnji poti preko Tešinje na pokopališče. Pri neurju te sreča v Št. Petru — potok sredi pota, ki je izpran kot hudourna draga. In pozimi bi bilo komaj, da bi človek vzel zareze in bi brez nezgod in padcev zmogel »ledenike« pod štinglarjem in nad Novi-njakom. Res, občinskim možem te razmere niso v čast!
SELE
(Poroke)
Kakor sončne rože so dorasle in sc razcvetele pri pd. Sončniku štiri hčere. Dve sta se udalii v šmarjeto, najstarejša se je poročila k Motlnu, majmlajša nežna Katre] pa je z 20. leti tudi zahrepenela po zakonskem stanu. Enako hrepenenje pa je imel tudi žagar Jernej Oraže, pd. Rav-(Dalje na 5. strani)
Pri nas na Koroškem
(Nadalje varuj e s 4. strani)
nikov. Njuni srci sta se srečali, bila sta oklicana in v nedeljo 5. nov. naj bi se s poroko zvezala v zakonski tpar.
Toda že v soboto je 'začelo snežiti, snežilo je še ponoči in padlo je snega do kolena. ženin od skrbi vso noč ni mogel spati. Kako naj- številni povabljeni svatje, nekateri oddaljeni, kakor na pr. Smarje-čani, prigazijo im 'potem morda premočeni v noge spremijo poročenca k poroki in na ženitovanje? A glej, motorni plug je proti jutru preoral ceste toliko, da so mogli avtomobili brez 'hujših težav navoziti svate skupaj in se je poroka s poročno mašo mogla izvršiti brez večje zamude, pa tudi ženitovanje pri Trkiu je lepo potekalo v domači zabavi in dobri postrežbi.
Mladi par hoče zaenkrat svojo zakonsko srečo uživati na nevestinem domu, da oče
in mati ne bosta osamljena, pozneje pa prevzameta od strica Miha, ipd, Priposni-kovo posestvo, kjer bosta hišo nadzidala, da 'bo za vse dovolj prostora.
Mlada posestnica Zvrhnje Trklove kmetije pa si je izbrala zakonskega druga bolj daleč, posestnika Janeza Lipuša iz Remše-nika. Poroko sta določila na ponedeljek 6. novembra. Njima pa je sneg delal večje ovire. Le počasi je mogel avto ženina pripeljati iz Železne Kaple. Pot k poroki pa jim je moral utirati jeep (džip) in še temu so morali pomagati1 z lopato. Tako je poroka bila opravljena e štiriurno zamudo, namesto dopoldne, šele popoldne bolj tiho brez petja in v ožjem krogu.
Oba para sta ovire na poti k poroki srečno premagala. Naj bo to dobro znamenje za vsa bodoča leta! Obema paroma želimo mnogo sreče, mlademu Trku pa še posebej, da se hitro udomači med nami!
Volili bomo može našega zaupanja
(Nadaljevanje s 1. strani) ure na eno stran, tri ure nazaj. Na povratku sem se po navadi ustavil v škocija-uu, da se nekoliko oddahnem; pri vrču mošta sva pa tam z župnikom Poljancem nadaljevala celovško sejo. On je namreč z vlakom bil že prej doma. Leta 1934 sem bil imenovan za kmečkega vodjo v naši občini, kar sem ostal do prihoda nacistov. Ti so me postavili — ne da bi me kaj vprašali, za eno stopnjo niže za Ge-folgschaftsfuhrerja. Toda ne za dolgo. Kmalu ko je šlo še niže, sem moral v ječo v Celovec. Tam sem pa našel mnogo znancev, vse moje rojake, s katerimi sem prej sodeloval. Iz zapora sem moral za štiri leta k vojakom. Tam sem se vedno držal načela: Ne stori drugemu tega, kar želiš, da bi drugi ne storil tebi. Ob koncu vojne sem prišel v rusko ujetništvo. Ko sem prišel iz ujetništva, sta mi mati in žena branili vsako javno delo, toda kmalu sem bil sredi novega vrvenja življenja.
V domači občini sem bil ponovno izvoljen za kmečkega voditelja, od leta 1950 naprej pa sem v okrajni kmečki zbornici.
Leta 1954 sem moral prevzeti za eno volilno dobo še župansko mesto na Blatu. Vselej sem se pa boril za enakopravnost kmetov v južnem delu dežele in to vsi v zbornici vedo. Kadar je na sejah govora o »Gebiet sikllich der Drau«, že kar iz navade pogledajo name.«
Kmet je zadnji na vrsti
Kako {ja presojate sedanji gospodarski položaj kmetijstva v Avstriji in na Koroškem.
»Včasih je moral kmet gledati, da pridela zadosti, da v glavnem z lastnimi pridelki prehrani družino in živino čez leto ter z malimi previški nakupi to, česar sam ni prideloval. Danes je drugače. Kmet mora gledati, da čim več pridela za trg in da svoje pridelke čim bolje vnovči. Poleg dobrega in obilnega pridelka in primerne cene pa je predvsem važen račun donos-uosti, posebno danes, ko je delovna sila postala redkost. Marsikaj se je v povojni dobi res izboljšalo, res se danes tudi večini kmetov ni treba voziti ne s kolesom v Celovec, pa tudi na šilinge za vlak mu ni boba več gledati. Kljub temu pa je resnica, da kmet v tem splošnem napredku koraka kot zadnji v dolgi vrsti stanov. Ne mine teden ali mesec, ko se dvigne cena tega ali onega blaga v trgovini. Trgovci se pri tem sklicujejo na industrijo, ki je Povišala cene svojih proizvodov. Kmalu se oglasi delavska organizacija (Getverkschaft), ki glasno zahteva zvišanje plač, češ da so zaradi, povišanja cen življenjski stroški za delavce tudi narastli. Povišanje plač morajo dobiti in ga tudi dobijo, ker sicer štraj-kajo. Potem se Oglasijo s svojimi zahteva-mi uradniki: tudi ti morajo dobiti poviša-nJc> cla morejo shajati. Ona morajo prav tako vse kupovati in sami ne pridelajo ničesar. Ko se končno oglasijo kmetje, cla tudi njih vse, kar morajo kupovati, več stane, pa je vlada že nevoljna in reče: Enkrat mora biti tega (poviševanja konec. In ta konec je ponavadi prav pri kmetu, ki mora še naprej delati in svoje pridelke po ttrzkih cenah prodajati, industrijsko bla-k° pa 'po visokih cenah kupovati. Cene kmetijskih pridelkov niso gospodarske, aJiipak politične cene. To velja za mleko, 71 to in živino. Res je, da pri žitu država fekaj dodaja, ker mora kruh, ki ga jedo
povečini delavci in meščani biti .poceni, a to jemlje nazaj pri mleku in davkih.«
V časopisju beremo toliko o velikopotezni pomoči, ki jo dajeta dežela in država zaostalemu predelu na Južnem Koroškem. Vprav te dni so gospodje v Celovcu v deželnem zboru ob priliki debate o deželnem proračunu govorili o milijonih, ki se menda kot široka reka stekajo na Južno Koroško. Tako bo samo Podjunska železnica stala 300 milijonov šil., nadalje vstaja pri Kazazah velika elektrarna in gor po Dravi mislijo zgraditi še več takih. Pa tudi novo gospodarsko šolo gradijo v Dobrli vesi z vso naglico kljub slabemu vremenu.
..Podjunska železnica'* in še kaj
'»'Pravijo, da se podarjenemu konj n ne sme gledati na zobe, pa to je veljalo v*sta-rih časih. Danes je vse drugače. Kaj pravite, podjunska železnica? Pravilno bi se morala imenovati labotska ali lofentolarska železnica, saj gre Iz skrajnega konca 'Podjune, Pliberka preko Drave in koj smukne v tunel in potem jo reže naprej v Labotsko dolino. Ne samo, da od nje nimamo in ne bomo imeli nobene koristi, ampak nam je že sedaj v veliko škodo. Nekje sem bral, da bo potem, ko bo obratovala, »prinašala« vsako leto 10 milijonov 911. izgube. To škodo bo trpela država in z njo vsi davkoplačevalci. Kaj bo ta železnica vozila ne vem. Sprva se je govorilo, da labotski premog, toda sedaj je vedno bolj slišati, cla bodo premogovnike ustavili, Iker je premog slab in je olje cenejše. Ta železnica, ki ni bila za nikogar (potrebna in ne bo nikomur koristila, je nam prerezala polja in poljska ipota, da je obdelovanje zemlje, ki nam je po razlastitvi ostala, mnogo težje, zamud-nejše in dražje. Gospodje inženirji so znali dobro izračunati visoki most čez Dravo, da »lukamatija« ne bo šttrbunlkmil v vodo, znali so tudi izračunati izgubo, s katero bo železnica obratovala, niso pa znali izračunati pravilnih ipodvozov in nadvozov. Podvozi so prenizki in preozki, tako da noben s krmo ali snopjem naloženi voz ne more Skozi, nadvozi' pa tako strmi, da tudi niso uporabni, poleg tega pa še kazijo našo lepo podjunsko (pokrajino. Železniški nasipi so nam pa tudi pokvarili velike kose njiv. 'Zato mi čuda, da so se pred kratkim razjarjeni podjunski kmetje 'z žugajočimi pestmi »zahvaljevali« nekim gospodom od železnic za ta »dar«.
Elektrarne so lepa im 'koristna stvar in prav je, da jih gradijo. Delavci, pa tudi gostilničarji lin kmetje v bližnji okolici že imajo nekaj koristi od tega, pa to le za časa gradnje. Električna energija, ki jo bo dajalo naše ozemlje, bo pa šla v korist celotnega gospodarstva. Prav bi pa bilo, da bi tudi naše ozemlje bilo deležno te koristi, še mnogo je krajev, posebno v gorskih okoliših, ki še zaman čakajo na »Licht-fest«, na elektriko, med tem pa si svetijo kakor pač vedo in znajo. Tudi v tem pogledu je južni del dežele bil načrtno zapostavljen.
Glede Sol bi le poudaril, da je danes kmečkim gospodarjem strokovno šolanje bolj (potrebno kot kdaj koli poprej. Le gospodar, ki ho šel s časom, bo vzdržal v težkem konkurenčnem boju. Mi smo to že spoznali in smo segli po samopomoči. Obe naši kmetijski, šoli in posebno gospodinjske šole čč. šolskih sester nudijo naši mladini to, kar res potrebuje: ustrezno strokovno znanje, pa tudi vzgojo za življenje, da bodo dobre gospodinje in dobre matere. Tem šolam iz dobrih izkušenj zaupa-
mo, im te bi naj oblasti (podpirale, ne pa da nam grade šole, ki bodo našim konkurirale in imele tudi druge namene.
Od davčnih in drugih ugodnosti, ki jih predvidevajo dosedanji zakoni za zaostale predele, so doslej imeli v glavnem korist tudi podjetniki. Ti se na postave spoznajo im uživajo pomoč pri svojih 'interesnih zastopstvih. Tako (podjetniku davke odpisujejo, kmetje jih v polni meri ali pa celo še več plačujejo.
Moram pa reči, da so včasih ‘ljudje tega stanja tudi več ali manj sami krivi, ker se za izdane odredbe, ki (izhajajo v uradnih Im poluradnih glasilih, premalo zanimajo im zamujajo roke, ne vlagajo prošenj in predvsem ne zainteresirajo svojih zastopnikov v teh ustanovah, da nekoliko po-dregajo.«
Aii to kaj pomada, ko pa velja prva ljubezen uradnih ustanov severnemu delu dežele?
»To je deloma res, toda če bomo čakali, da se sami spomnijo na nas, ‘bomo lahko še dolgo čakali: V velikovški okrajni zbornici smo marsikatero zadevo mogli zadovoljivo urediti. Ne rečem, da gre lahko, a treba je biti vztrajen im ne odnehati. Se pa razume, da bo za interese domačega človeka imel trazumevanje le tisti, ‘ki sam izhaja iz njegove srede, če pa pogledamo zastopstvo v dosedanji volilni dobi, je južni del Koroške dal dve tretjini glasov toda samo ena tretjina izvoljenih zastopnikov je bila iz Južne Koroške. Politiki iz sever-nega dela dežele se najraje spomnijo na »Umterland« pri volitvah, pozneje pa vse zaspi. Volitve so prav zato tu, da si ljudstvo izbere prave zastopnike.«
Domei: Vsi kmetjelimamo skupne interese
Ignac Domej, pd. Zgonc, kandidat na listi »Skupnosti južnokoroških kmetov”
Obiskali smo nato še drugega kandidata na velikovški okrajni listi, kmeta Ignaca Domeja, pd. Zgonca v Rinkolah, kaj on pravi k sedanjemu položaju. Zgonc je sorazmerno mlad mož, kmet z dušo in telesom. Tudi on je srednji posestnik. Zato težave in skrbi kmečkega gospodarstva, kot jih ima večina naših kmetov, iz lastne izkušnje dobro pozna. Ve tudi, da se mora danes kmet združevati v zadrugah, da si pomaga naprej. Kot podžupan na Blatu si je ustvaril ugled med občani in zato bi Skupnost južnokoroških kmetov težko našla primernejšega moža za svojo listo.
»Po vojni smo kmetje v ipolni meri opravili dolžnost, ki jo je Od mas pričakovala skupnost,« je dejal g. Domej, »'namreč da smo povečali z umnim' kmetijstvom pridelke tako, da danes vfečji del potreb po
‘kmetijskih pridelkih lahko krijemo z domačo (proizvodnjo. V današnjem splošnem blagostanju se to le preraldo pozablja. Toda ni zadosti, da smo kmetje povečali donose. Za trdnost kmečkega stanu, ki še vedno ostaja eden izmed stebrov države, je potrebno, da ima za svoje pridelke stalne odjemalce in predvsem, da se na njegov račun ne redijo mešetarjll. Teje treba1 izločiti in v tem vidim sedaj eno izmed najvažnejših nalog kmetijskih zbornic. Res je, da so s sedanjimi zakoni (‘kmetski zakon, tržni zakon) ibili preprečeni preveliki skoki cen, oziroma je bilo nihanje cen omejeno na določeni okvir, toda prav tako je res, da so sedanje cene kmetijskih pridelkov prenizke, da je rentabilnost kmečkega dela zelo majhna in da je zaslužek kmetovega težkega dela mnogo manjši v primeri z drugimi stanovi.
Med zanemarjenimi zadevami, bi omenil tudi naš (podjunski gozd. Pred tremi leti je sneg .podrl in polomil mnogo drevja. Do danes od obljubljene (pomoči še nismo ničesar dočakali. Celo za pogozdlitev ni bilo nič ukrenjeno. Od tega nimajo škode samo prizadeti posestniki ampak celotno državno gospodarstvo.
Mislim, da si mora kmet predvsem sam pomagati. Kmetijska 'Zbornica pa mu ‘bodi pri tem v oporo. Da bi pa ta svojo nalogo v redu vršila, pa je treba, da pridejo vanjo ljudje, ki sami izhajajo iz kmečkega stanu in se jim ne gre zgolj za (politične postojanke. Prav iz spoznanja, da je v skupnosti moč, sem prepričan zadružnik. Vsi kmetje Imamo iste skrbi in interese.«
Naši volilni sestanki
Volilna lista »Skupnost južnokoroških kmetov« (Gcmeinschaft der Siidkamtner Bauern) vabi vse kmete na svoje volilne sestanke, ki bodo v naslednjih krajih:
APAČE PRI GALICIJI v nedeljo, dne 12. nov. ob 19. uri pri Za-blačanu
SMARJETA V ROŽU v nedeljo, dne 12. nov., po pivi sv. maši v Hranilnici
GLIN JE
v petek, dne 17. nov. ob 19. uri, pri Čin-gelcu na Trati
ST. JANŽ V ROŽU
v nedeljo, dne 12. nov, ob 9. uri pri Tiš-larju SVEČE
v nedeljo, dne 12. nov., ob 14. uri pri Adamu
SELE - ZG. KOT
v petek, dne 17. nov., ob 19. uri pri Maleju
ST. JAKOB V ROŽU v nedeljo, dne 12. nov., ob 9. uri v Narodnem domu
LEDINCE
v nedeljo, dne 12. nov., ob 14. uri pri Tratniku
LOČE OB BAŠKEM JEZERU v nedeljo, dne 12. nov., ob 14.- uri pri Pušniku
STEBEN PRI MALOSČAH v nedeljo, dne 12. nov., ob 14. uri pri Vaučarju (Koller)
BRNCA
v nedeljo, dne 12. nov., ob 14. uri pri Prangarju v Zmotičah
ZILJSKA BISTRICA v nedeljo, dne 12. nov., ob 19. uri pri Ahatzu
ŠMIHEL PRI PLIBERKU v četrtek, dne 16. nov., ob 19. uri v Posojilnici
STRPNA VES
v sredo, dne 15. nov., ob 19.30 uri pri Kučeju
VOGRČE
v ponedeljek, dne 13. nov., ob 19. uri v farni dvorani
KAZAZE
v torek, dne 14. nov., ob 19. uri v farni dvorani ŽVABEK
v nedeljo, dne 12. nov., ob 14.30 uri v farni dvorani
ST. LIPS PRI ŽEN EKU v nedeljo, dne 12. nov., ob 14.30 uri pri Rutarju
SKOČI J AN
v ponedeljek, dne 13. nov., ob 19. uri v farni dvorani
DOBRLA VES
v nedeljo, dne 12. nov., po prvi sv. maši v Posojilnici
ŽELEZNA KAPLA
v nedeljo, dne 12. nov., ob 11.30 pri Kollerju.
RAD1SE
v torek, dne 14. nov., ob 19. uri pri Mežnarju
KOTMARA VES
v torek, dne 14. nov., ob 19. uri v Posojilnici - hranilnici
HODIŠE
v torek, dne 14. nov., ob 19. uri v stari šoli
ŠKOFIČE
v sredo, dne 15. nov., ob 19. uri na Klopcah LOGA VES
v sredo, dne 15. nov., ob 19. uri v gostilni »Pri Marici«.
Šoferski kofiček:
Nujno zlo zimskih voženj
Na avtomobilskem termometru, ki ga je izdelala tovarna itahometrov (brzinomc-rov) VDO v Zahodni Nemčiji, je moč istočasno, a ločeno razbrati temperaturo iv notranjosti 'vozila, pa rudi zunanjo temperaturo. Ko se zniža zunanja temperatura na —1 stopinjo Celzija, avtomatično zasveti signalna luč, ki je za voznika signal, naj zmanjša hitrost zaradi nevarnosai poledice.
(Pri BMW so na modelu 700 preizkušali, kakšne so razlike med porabo goriva, računano na 100 km, poleti in pozimi. Poskusne vožnje so pokazale, da je potreboval motor tega avtomobila pozimi tudi do 60 odstotkov več goriva, BMW 700 je porabil n. pr., če je bili motor povsem ohlajen, za poletno vožnjo na suhi cesti približno 6,35 1 ibencina. Pozimi na gladkih, zasneženih cestah je znašala poraba 8,8 1, za vožnjo po cestah z novim snegom pa so porabili na 100 km celo 10,3 1 bencina.
'Če ipa je bil motor že nekoliko zagret pri startu, so poleti porabili 5,65 1, pozimi na gladkih zasneženih cestah 6,9 1, za vožnjo po zasneženih in neoranih cestah pa 8,4 1.
Večja poraba goriva pozimi nasploh ne pomeni signala za kakšne Okvare motorja, ker je ni moč preprečiti, če m. pr. »Volks-wagen« parkira pozimi pod milim nebom in prevozi na dan le 10 km do službe in zopet do doma in ga potem drugi dan startamo zopet vsega hladnega, ne bo nič posebnega, če bomo ugotovili porabo 12 1 bencina na 100 km. »Opel Rekord« pa porabi pri neugodnih pogojih 13 do 14 1. Ni ga avtomobila, ki bi pozimi ne porabil več goriva kot paleti.
Montaža snežnih verig
Snežne verige je treba montirati smotrno in s preudarkom, da se ne Ibi med vožnjo pretrgale, če se to zgodi, poškodujejo snežne verige ne le gume in blatnike, marveč se lahko zapletejo tudi v krmilno drogovje itd. Ko montiramo snežne verige, spustimo najprej nekoliko zraka iz pnevmatike. Ko pa imamo že montirane, ta zrak zopet nadoknadimo. Snežne verige z gumijasto oblogo so odpornejše kakor običajne kovinske, zato pa je njihova učinkovitost manjša. Prve in druge verige pa se seveda kvarijo, če vozimo z njimi po cestah še potem, ko je sneg zvožen že do makadama oziroma asfalta.
Nega gumijastih tesnil
Ko pade temperatura pod 0° Celzija, obstaja nevarnost, da primrznejo gumijasta tesnila Ua avtomobilskih vratih. Zgodilo se bo, da bomo težko odprli vrata. Kadar bomo v taki zadregi, nikar ne poskušajmo odpreti vrat s silo, ker bomo poškodovali primrznjeno tesnilo. Bolje je premazati tesnila z raznimi premazi, ki jih poznajo na servisnih postajah; na ta način dosežemo, da so neobčutljiva zoper nižje temperature.
Morda vam bo prišlo prav?
Ko postaja pri parkiranju vse večja gneča, je možno, (la, se bodo odbijači vašega avtomobila zagozdili v odbijače sosednje-ga.
Pri taki nezgodi bi rad vsak voznik čimbolj prikril svoj'o nepriliko. Toda karkoli bo ukrenil naglo in nasilno, mu bo prej škodovalo, kakor koristilo. Poskusite najprej tako, da boste en avto dvignili, drugega pa istočasno obtežili.
Če to ne bo pomagalo, se poslužke priročnega dvigala in dvignite avto, katerega odbijač je zgoraj, ono drugo vozilo boste potlej zlahka potisnili naprej.
Svarilne značke na tahometru
Navadno nimajo vsi tahometri (brzino-meri) naših avtomobilov razpredelnice, na katerih bi bila napisana brzina od 0 do 120 km na vsaki desetki, ampak je število zapisano le na vsakih 20 km na uro. Zadnji čas pa je dobila ravno brzina 50 km na uro prav posebno veljavo.
Kar nam sedaj manjka, je posebno oči-vidna markacija »kritične« brzine. Čim bolj jasno vidimo to markacijo pred seboj, tem laže nadzorujemo brzino in iiam ni treba odvračati oči od ceste.
V strokovnih trgovinah sicer že nekaj časa lahko dobimo kontrolno napravo, ki s svetlobnim znakom pokaže, kdaj smo prekoračili določeno brzino. Vse lepo 'in
DOBRO KISLO ZELJE
Zelje kisamo v 'lesenih kadeh; vsaji v kmečkem gospodinjstvu je taka posoda najprimernejša. 'Pravilno bi bilo, da bi se za kisanje zelja uporabljala vedno ista posoda in ta samo za kisanje zelja. Najboljše so seveda hrastove kadi, dobre pa so tudi macesnove. Smrekove so veliko slabše, dasi seveda tudi take mnogokrat upo-rabiljamo.
Novo posodo moramo najprej izlužiti. To storimo tako, da jo izpiramo s kropom, kateremu smo dodali luga, lesnega pepela, sode ali kaj podobnega. To ponavljamo toliko časa, da odteka skoraj že čista voda. Potem napolnimo posodo z vodo in jo pustimo v njej nekaj dni, nakar vodo zopet premenjamo in ponavljamo to toliko časa, da je nazadnje voda v resnici povsem čista.
S posodo, v kateri smo že kisali zelje in nam je kisanje uspelo, pač nimamo nobene sitnosti. Zadostuje, da jo pred uporabo parkrat izplaknemo z vročo in mrzlo vodo in, ko se voda odteče, je posoda pripravljena.
Drugače je, če imamo posodo, v kateri se nam je pri zadnjem kisanju zelje kvarilo. Alko si ne moremo nabaviti nove posode, kar bi bilo najbolje, moramo 'poskusiti staro temeljito razkužiti. V primerni posodici zažgemo nekaj žvepla, čeznjo pa hitro poveznemo kad in jo pustimo nekaj ur. Potem kad nekaj dni zračimo, naposled pa pomij emo kakor zdravo posodo.
Ribanje in tlačenje zelja
Za kisanje izberemo lepe, trde, obeljene glave, ki jih očistimo, razpolovimo, jim izrežemo kocene (štore) in jih zriba-mo. Pri nekaterih vrstah zelja imajo zunanji listi izredno debela rebra. Tudi ta izrežemo, zlasti če nimamo dovolj stisnjenih nožev in nočemo debelih reber v zelju.
Fižolova juha
Pol kg suhega fižola, 3 dkg olja, žlica moke, drobna rebula, lovorov list, sol, kis, limonina lupinica, 2 žlici kisle smetane.
Fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč. Skuhamo ga v isti vodi. Na olju narahlo zarumenimo moko, dodamo drobno sesekljamo čebulo. Ko se začne razpuščati in po malem rumeneti, prilijemo nekoliko fižolovke in moko gladko razkuhamo in primešamo pretlačenemu fižolu. Zalijemo s fižolovo vodo v bolj gostij ato juho. Odišavimo jo z lovorovim listom, limonino lupinico in solimo. Juha najrpočasi vre še četrt ure. Nazadnje jo okisamo s smetano. Ker se fižol delj kuba, je primeren za kuhanje v lolncu na zvišan pritisk.
Zelenjavna juha
4 dkg olja, 1 por, nekoliko zelja, korenja in zelene, 3 krompirji, 1 korenina peteršilja, 2 zeleni papriki, nekoliko cvetače, 2 pesti riža, žlica paradižnikove konzerve, nekoliko konzerve za govejo juho.
Zelje zrežemo na rezance, korenje, zeleno, peteršilj in por na kolesca, krompir na kocke, papriko na rezance, cvetačo razdelimo na cvetke. Na olju ali masti najprej prepražimo 'por, da se začne razpuščati, do-
prav, a le malokateri si to napravo res nabavi. Na žalost!
Samopomoč v tem oziru sicer ni tako učinkovita kot avtomatični kontrolni sistem, vendar pa je pomožno sredstvo, ki ima to prednost, da skoro nič ne stane. Potrebujemo le masten barvni svinčnik. Z njim zaznamujemo na brzinomeru brzino 50 km na uro z debelo črto, ki nam takoj pade v oči. Fo delo traja nekaj minut. Presenečeni 'boste nad učinkom tega, da ne govorimo o moralnem učinku svarila, ki nas opozarja, da smo dosegli določeno brzino.
Na isti način moremo markirati tudi druge brzine, n. pr. brzino 100 km na uro. Tisti, ki so že bolj izkušeni, si lahko celo izračunajo, za koliko njihov br/inomer prehiteva oziroma zaostaja. To se pravi, da štqpajo pri gotovi markaciji na taho-metru resnično brzino vozila in na ta način izračunajo, za koliko tahometer prehiteva oziroma zaostaja.
Na okus pa rebra seveda nimajo posebnega vpliva.
Naribano zelje tlačimo sproti v kad. Dno posode potresemo s soljo, nato vsujemo vanjo plast zelja, ki jo posolimo, stlačimo, vsujemo novo pllast, spet posolimo itd. Zelje tlačimo v kadi z lesenim batom; pri tem pazimo, da zelja ne zdrobimo, kar se rado zgodi, če je prezrelo ali celo razpokano. Skrbno potlačimo zlasti ob robu, da se zelje enakomerno ulega. Čim bolj zelje tlačimo, tem manj >soli potrebujemo in tem bolj bo zelje trpežno.
Sol in drugi dodatki
Na splošno računamo na 100 kg zelja pol do 1 kg soli. Med sol zmešamo precej kumine ali tudi nekaj malega brmjevih jagod. Posebej pa dodajamo zelju še koščke po dolgem narezanega hrena in sem pa tja kak lovorjev listič. Nekateri priporočajo razpdlovljena, neolupljena jabolka, drugi grozdje, papriko, cel poper itd.
iKo je kad polna, položimo na zgornjo plast lepe zelene liste, vse pdkrijemo najprej s čistim prtičkom, ožetim v slani vodi, nato pa z umitimi gladkimi ozkimi deskami, ki jih obtežimo s čistimi kamni toliko, da se zelje vkljub močnemu kipenju ne bo dvigalo, ampak počasi sesedalo. Na prtiček lahko položimo tudi pokrov; če ga imamo, ga obtežimo s kamni ali privijemo prešo. Sok (zeljnica) mora stopiti čez pokrov za 2—4 cm; če ga je več, ga odvzamemo, če ga je premalo, pa ddlijemo vode.
Kipenje
Kakovost in trpežndst kislega zelja je odvisna od pravilnega kipenja. Temperatura v kleti naj bo od 15—18 stopinj Celzija. Klet vsak dan zračimo im pogledamo, če je v kadi dovolj tekočine. Smetansko prevleko kvasnic, ki se dela po vrhu, sproti odstranjujemo. Nagel potek kisahja da-
damo vso pripravljeno zelenjavo, jo najprej malo popražimo, potem dušimo. Ko je že precej mehka, prilijemo potrebno količino vode. Zavremo in zakuhamo riž ter solimo. Zaradi boljšega okusa dodamo malo konzerve za govejo juho in paradižnik.
Kisli vampi s krompirjem
Pol kg vampov, jušna zelenjava, 3 dkg olja, 1 čebula, 3 stroki česna, lovorov list, 2 žlici moke, 2 žlici paradižnikove mezge, vejica majarona, nekoliko kisa, sesekljan zelen peteršilj.
Vampe mehko skuhamo z jušno zelenjavo. Ohlajene narežemo na tanke rezance. Posebej skuhamo na drobne kocke narezan krompir. Na olju zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo vampe in jih pražimo. Proti koncu praženja dodamo še strok česna. Pomokamo, moko popražimo in pri-lijemlo skoraj že kuhan krompir. Solimo, dodamo lovorov list im majaron. Nazadnje okisamo ter dodamo še sesekljan peteršilj. Vampe skuhamo najhitreje v loncu na zyišam pritisk.
Hladilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete pri
Johan Lomšek
Št. Upi. Tihoja. p. Dobila ves
Plačila tudi na ugodne obroke
KOLIKO MESA KUPIMO NA OSEBO
Mesa s kostmi za govejo juho . .	15 dkg
Mesa s kostjo za pečenko ...	18 dkg
Mesa brez kosti za sekanico .	.	10 dkg
Mesa za naravni zrezek ...	15 dkg
Mesa za dunajski zrezek ...	15 dkg
Mesa za makaronovo meso .	.	8 dkg
Mesa za razne nadeve (paprika,
paradižnik).................6 dkg
Jeter ali ledvičk (za samostojno
jed) . . . :................20 dkg
Jeter ali ledvičk za juho ...	5 dkg
Vampov (za samostojno jed) .	. 20 dkg
je slabo, prekislo zelje. Aromatične snovi se razvijajo samo pri kisanju, ki traja 2—5 tednov pri temperaturi od 15—18 stopinj Celzija. Pri Vlaganju zelja pazimo, da kad, ki jo začnemo polniti, še isti dan do kraja napolnimo in Obtežimo, čez noč se neobtežena zelenjava ugreje in tako zelje ni dobro.
Zelo pametno je, da skisano zelje prenesemo v hladnejšo klet, ki ima 4—8 stopinj Celzija. V hladnem prostoru kisanje preneha, zato zelje ne more biti prekislo.
Kislo 'zelje jemljemo iz kadi hkrati, ko ga čistimo. Porabimo ga čimprej, ker izgubi na zraku precej svojih prvotni odlik in vitaminov. Zelje čistimo od kraja vsakih 14 dni, pozneje pa vsake tri tedne.
Vlaganje zeljnatih glav
Največ vlagamo naribano zelje, iker zavzema najmanj prostora in se zaradi obilice soka rado skisa. Nekatere jedi, kot sarma ali kisle mesene klobasice, pa potrebujejo cele skisane zeljnate liste. Za talko kisanje so uporabne samo zdrave, čvrste in dobro očiščene glave.
Vsaki glavi izvrtamo v kocen (štor) luknjo in mašujemo vanjo soli, da preprečimo mehčanje. Glavne vlagamo v kad tesno drugo poleg druge. Vložimo najprej eno plast, jo posolimo, nato drugo plast in tako dalje. Vrhnjo plast pokrijemo z zeljnatimi listi, s čistim, v slani' vodi ožetim prtom ter s pokrovom, ki ga obtežimo. Slanice nalijemo toliko, da preplavi pokrov. Tako pripravljene cele glave vlagamo lahko tudi med naribano zelje.
*
KISANJE REPE
'Lepo, sočno repo umijemo, olupimo in zribaimo na rezance. Zribano posolimo, potresemo s kumino, zmešamo im vlažimo v kad. Tlačiti je ne smemo preveč, ker bi postala premehka. Pokrijemo jo s prtičem in obtežimo, da repnica pokrije pokrov. Oskrbujemo jo prav tako kot zelje.
Glavni pogoj za dober uspeh je. čistoča pri vlaganju in hladna shramba. Vlagamo lahko tudi celo repo, ki jo umijemo in obrežemo, lupiti je mi treba. Celo repo vložimo lahko samo ali pa jo vložimo med naribano im jo zalijemo s slano vodo. Pred uporabo celo repo operemo in jo zribaimo.
Žene berejo vedno več
Zakaj žene po svetu mnogo bolj berejo ženske revije kot prej? To vprašanje si je zastavil londonski časopis »Times«. Odgovor, ki ga je našel, pa velja v marsičem tudi za ženske pri nas.
D.a se je število naročnic po vojni neverjetni povečalo, pove že nekaj številk. V Angliji sodijo, da bere tedenske in mesečne ženske revije 78 odstotkov od 20 milijonov žensk, kolikor jih je v Angliji starih nad 16 let in približno polovica sama kupuje revije, ali kakor jim pravijo »magazine«. Medtem k o-j e leta 1937 neka revija, ki je imela največ čitateljic, izhajala v nekaj manj kot pol milijona izvodih, je danes že šest tedenskih magazinov z več kot milijon izvodov. Največja med njimi, tednik l»Women«, izhaja v tri in pol milijona izvodih, kar je za ženske 'časopise svetovni rekord.
Soglasna sodba je, da je ta nagel vzpon posledica gospodarskega in socialnega napredka žensk, ki se je začel v zadnji vojni. Ženskam so se odprli novi poklici, zaslužijo več in tudi poročene žene dobivajo več denarja od svojih mož za gospodinjstvo. Prvi so prišli na 'fo poslovni ljudje in zaradi tega mnogo bolj naročajo oglase v ženskih časopisih.
Se bolj kot to pa so vplivale socialne spremembe, ki so šle z roko v roki z gospodarskim napredkom žensk. Vedno bolj so izginjale razlike v okusih, pa tudi v dohodkih “J	'boIj izginjajo razlike v kuhanju,
o nacenju, opremljanju stanovanja in celo v osebnem in družabnem 'življenju. Zato je pac razumljivo, da imajo ženske revije vedno širši krog čitateljic ter da eno in isto revgo z enakim užitkom berejo ženske iz višjih 'krogov in iz slojev, ki so nekoč imeli popolnoma drugačne interese.
Ženske revije so precej enake po vsem svetu. Vsebujejo članke o skrbi za lepoto, ku ran ju, šivanju oblek, gospodinjstvu, kotiček za nasvete in romantične zgodbe. Te so, kakor ugotavlja »Times«, pisane tako,
< a bralke lahko same sebe istovetijo z zgodbo, to je, da najdejo v njej sebe in svojo usodo. Zanimivo pa je, kako silno je naraslo navdušenje za pletenje.
Izdafne juhe — preprosta kosila
P * I * S *	* N * O * B * R * /\ * N * J * E
IVO ANDRIC:
Janičar
(Odlomek iz romana Most na Drini)
Tisti novembrski dan je prispela na levi breg reke dolga procesija obloženih konj in se ustavila, da bi prenočila. Janičarski aga se je z oboroženim spremstvom vračal v Carigrad, potem ko je po vaseh vzhodne Rosne nabral določeno Število krščanskih otrok za janičarje.
Šest let je že poteklo, kat so zadnjič pobrali ta krvni davek, zato je bila tokrat izbira lahka in velika; brez težav so našli potrebno število zdravih, bistrih in čednih dečkov med desetim in petnajstim letom, čeprav so mnogi starši skrivali otroke -po gozdovih, jih učili, naj se delajo neumne ali šepaste 'in jih oblačili v cunje in puščali v nesnagi, samo da bi preslepili ago pri izbiranju. Nekateri so celo pohabili svoje 'lastne otroke tako, da so jim odrezali prst na roki.	.
Izbrane dečke so odnašali: v dolgi procesiji na majhnih bosenskih konjičkih. Na konju sta bili pritrjeni dve 'pleteni košari, kakor jih rabijo za sadje; nfa vsaki strani je visela ena in v sleherno košaro so posadili enega dečka in mu dali majhno culo in obilico pite, zadnje, kar je odnesel iz domače hiše. Iz teh košar, ki so se enakomerno ‘jrozibavale in škripale, so kukali siveži in prestrašeni obrazi ugrabljenih dečkov. Nekateri so čez konjske hrbte kar se da dolgo gledali domač kraj, drugi so jedli in jokali hkrati, tretji so spali, naslanjaje glavo na tovorna sedla.
Tisti novembrski dan je v eni izmed mnogoštevilnih košar molčal in s suhimi očmi gledal okrog sebe temnopolti, desetletni deček, doma iz visoko ležeče vasi: So-koloviči. V premraženi, rdeči roki je držal majhen zakrivljen nožič in ves raztresen rezljali nekaj v rob svoje košare, vendar je hkrati opazoval vse, kar se je dogajalo okrog njega.*V spomin so se mu vtisnili kamniti breg, obrastel z redkimi, golimi', siromašno sivimi rakitami, pohabljeni brodar in na pOl polomljeni mlin, poln pajčevin in prepiha, v katerem so morali prenočiti, preden se jim je vsem posrečilo priti čez kalno Drino, ki so nad njo krakale vrane. Kakor nekaj telesno neprijetnega nekje v njem samem — kot črna zateza, ki kdaj pa kdaj za eno ali dve sekundi pretrga prsi na dva dela, da močno za-boli — je dečku ostal spomin na ta kraj, kjer je cesta pretrgana, kjer se brezup in dolgočasje uboštva zgoščujeta in sesedata na kamnitih bregovih reke, čez katero je prehod težak, drag in negotov. To je bilo ranljivo in boleče mesto 'te sicer hribovite in revne ipokrajine, kjer postaja nesreča očitna, 'kjer se mora človek ustaviti pred premočjo elementov .in kjer osramočen zavoljo svoje onemoglosti spozna in še ja-
sneje uvidi lastno in tuje uboštvo in zaostalost.
Vse to se je v njem zlilo in izenačilo s tisto telesno neprijetnostjo, ki se je zagrizla v dečka tega novembrskega dne in ga kasneje ni nikdar več popolnoma zapustila, čeprav je spremenil življenje in vero, ime in domovino.
iKaj se je pozneje zgodilo s tem dečkom v košari, pripovedujejo vse zgodovine v
vseh jezikih, in o tem vedo več v širokem svetu kakor tu, pri nas. Sčasoma je postal mlad in hraber silahdar (čuvaj orožanrie) na sultanovem dvoru, pa kapudan paša (vrhovni mornariški poveljnik) in potem carski zet, vojskovodja in državnik svetovnega slovesa, Mehmed paša Sokoli, ki se je večidel zmagoslavno bojeval na treh celiu nah, razmaknil meje turškega cesarstva, ga zavaroval na zunaj in z dobro upravo u-krapil na znotraj. V teh nekaj: več kakor šestdesetih letih je služil trem sultanom, doživel v dobrem in hudem to, kar dožive le redki in izbrani in se povzpel na nam neznane vrhunce moči in oblasti, kamor pridejo in kjer se obdrže samoiredki.
Ivo Andrič:
V
f - -w	•
Most na Žepi
(Novela)
V četrtem letu svojega vezirovanja je veliki vezir Jusuf napravil napako in kot žrtev nevarne spletke prišel na lepem v nemilost. 'Borba je trajala vso zimo in pomlad. (Bila je zločesta in hladna pomlad, ki nikakor ni dovolila poletju, da bi se razbohotilo.) V mesecu maju pa je prišel Jusuf iz zapora kot zmagovalec. In blesteče, mirno in enolično življenje je teklo naprej. Toda iz tistih zimskih mesecev, ko med življenjem in smrtjo in med slavo in padcem ni bilo prostora niti za noževo ostrino, je ostalo v ve zirj u - z mago v al c u nekaj stišanega in zamišljenega. Nekaj neizrekljivega, kar izkušeni in izmučeni ljudje varujejo v sebi kot skrito dobro in kar samo včasih nezavedno izrazijo s pogledom, kretnjo in besedo.
Ko je živel zaprt v samoti in nemilosti, se je vezir bolj živo spomnil svojega rodu in svoje domovine. Razočaranje in bolečina namreč obračata človeku misli v preteklost. Spomnil se je očeta in matere. (Oba sta bila umrla, ko je bil še skromen pomočnik nadzornika cesarskih hlevov in je ukazal njuna groba s kamenjem obrobiti in postaviti nanju bela nagrobnika.) Domislil se je Bosne in vasi Žepe, iz katere so ga odpeljali, ko je 'bil stvar devet let.
Prijetno je bilo takole v nesreči misliti na daljno domovino in na razmetano vas Žepo, kjer y Sleherni hiši pripovedujejo o njegovi slavi in uspehih v Carigradu,.kjer pa nihče ne pozna im ne Sluti slabe strani slave in cene, za katero se dospe do uspeha.
Še tisto poletje je imel priložnost govoriti z ljudmi, ki so prihajali iz Bosne. Povpraševal je m pripovedovali so mu. Za upori in vojnami so prišli nered, pomanjkanje, lakota in bolezni vseh vrst. Nakazal je znatno pomoč vsem svojcem, kolikor jih je še v Žepi, hkrati je pa zapovedal, naj poizvedo, kakšno zidanje bi jim bilo najbolj potrebno. Sporočili so
mu, da stoje še štiri hiše Petkičev in da so naj premožnejši v vasi, sicer pa da je vas z vso sosesko obubožala, da se jim je džamija od starosti podirala in da je naposled še pogorela in da jim je vodnjak presahnil; najteže pa jim je, ker nimajo mosta čez Žepo. Vas sloni na obronku tik ob izlivu Žepe v Drino, edina pot proti Višegradu drži čez Žepo kakih petdeset korakov nad ustjem. Vsak most, ki ga zbijejo iz hlodov, jim voda odnese. Ali prihrumi Žepa hitro in nepričakovano, kakor vsi gorski potoki, pa spodje in odplavi brvi, ali priteče Drina, zajezi in ustavi Žepo ob ustju, da naraste in odnese most, kakor da ga nikoli ni bilo. Pozimi zopet oledene mostnice, da padajo živina in ljudje. Kdor bi jim na tistem mestu pozidal most, bi jim najbolj ustregel.
šest preprog je daroval vezir džamiji, in denarja, kolikor je bilo treba, da so. pred njo postavili vodnjak s tremi tatr-mani. Obenem se je odločil, da jim bo sezidal most.
V Carigradu je takrat živel stavbenik Italijan, ki je v carigrajski: okolici zgradil nekaj mostov in se proslavil z njimi. Njega je najel vezirjev zakladnik in ga z dvema dvorjanoma poslal v Bosno.
Sneg je že ležal, ko so prišli v Višegrad. Začudeni Višegrajčani so nekaj dni zaporedoma opazovali stavbenika, kako pri-pognjen in sivolas, toda rdeč in mladosten v obraz, hodi okrog velikega kamnitnega mosta, kruši, med prsti drobi in z jezikom okuša malto iz sestavkov in kako korakoma meri oboke. Potem je nekaj dni odhajal v Banjo, kjer so lomili apnenec in od koder so jemali kamen za višegrajski most. Pripeljal je težake in odkopal kamnolom, ki je bil čisto s prstjo zasut in obrasel z grmičjem in nizkimi borovci. 'Kopali so, ■dokler niso našli široko in globoko žilo kamna, ki je bil jedrovitejši in bolj bel kakor tisti:, iz katerega je bil zidan više-
grajski most. Od tam se je odpravil vzdolž brine vse do Žepe in izbral mesto, kjer naj bi bil brod za prevažanje kamenja. Takrat se je eden izmed tistih dveh vezirjevih ljudi vrnil v Carigrad z računom in načrti.
Stavbenik je ostal in čakal, pa ni hotel stanovati ne v Višegradu ne v kateri koli izmed krščanskih hiš nad Žepo. Na vzpetini, v tistem oglu, ki ga delata Drina in Žepa, si je postavil lesenjačo — tisti vezirjev zaupnik in nekakšen višegrajski pisar sta mu bila za tolmača — in je v njej stanoval. Kuhal si je sam. Od kmetov je kupoval jajca, smetano, čebulo in suho sadje. Mesa, pravijo, ni kupil nikoli. . Vedno je nekaj tesal, risal, preiskoval vrste apnenca ali opazoval tok in smer Žepe.
Medtem se je tudi 'tisti uradnik vrnil iz Carigrada z vezirjevim dovoljenjem in s prvo tretjino potrebnega denarja.
Začeli so z deli. Ljudje se niso mogli načuditi nenavadnemu početju. Niti podobno ni bilo mostu, kar so ddlali. Najprej so čez.vso Žepo pošev zabili v dno težke borove hlode in med njimi dve redi kolov, jih prepletli s protjem ih zatrpali z ilovico kakor Okop. Tako so reko obr- • nili v drugo smer in polovica korita je ostala suha. Prav takrat, ko so bili z deli pri kraju, se je nekega dne nekje v planini utrgal oblak in Žepa se je na lepem skalila in narasla, še tisto noč je dovršeni nasip pretrgala čez sredo. 'Ko se je drugi dan zdanilo, je bila voda že upadla, toda lese so bile predrte, koli populjeni, hlodi zveriženi. Med delavci in •med ljudmi se je štrli glas, da Žepa noče mosta nad seboj.
Že tretji dan pa je stavbenik ukazal zabiti nove kole, še globlje, ter poravnati in urediti hlode, ki so ostali. In zopet je iz globine odmevalo kamnitno korito reke od kladiv in vpitja delavcev in enakomernih udarcev.
•šele ko je bilo vse pripravljeno in napeljan kamen iz Banje, so prispeli kamnoseki in zidarji, Hercegovci in Dalmatinci. Zgradili so jim lesenjače, pred katerimi so klesali: kamenje, beli od kamnitnega prahu kakor mlinarji. Stavbenik pa je hodil okrog njih, se sklanjal nadnje in vsak čas jemal mero z rumenim pločevinastim trikotnikom in svinčenim grezilom na zeleni niti. Z ene in z druge strani so bili že vdol-bli kamniitni in strmi breg, ko je zmanjkalo denarja. Nejevolja se je rodila med delavci in mrmranje je nastalo med ljudmi, da z mostom ne bo nič. Nekateri, ki so prihajali iz Carigrada, so pripovedovali, kako se širijo govorice, da se je vezir spremenil. Nihče ne ve, kaji mu je, ali je bolan ali ga more skrbi, vedno bolj nedostopen postaja in pozablja in opušča celo tudi v samem Carigradu začete gradnje. Čez nekaj dni pa je prispel vezirjev zaupnik z ostankom denarja, tako da so zidali naprej.
(Dalje prihodnjič)
fran lrjavec:
Ni vse zlato, kar se sveti
Blaž Čerin, kmet izpod visokega Kolka, lc pri delu opazil, da ima pašnik, ki je na eni strani mejil na ogrado, prav dobro '''etnijo in da bi se dala ograda na to stran '•"/širiti. Razdrl je ondi ogrado in začel kopati ledino. Kopalo se je težko, a čim < <ilje je kopal, tem večje veselje je imel z ‘Riom. Dokopal je do neke kamene žile, ‘l Run en je p;] mehak in skrilav. Bila je updka. že je odvalil nekoliko skrili, ko se n'u pod kopačem nekaj zablešči. Čerin se pnpogne, pobere skriloo in izlušči iz nje )'J.tj no kocko. Pogrelo ga j'e. »Moj Bog, to J e /lato, čisto, pravo zlato! Kako bi se dru-ivU c tako svetilo in rumeno je tudi. Torej vendar resnico govorili stari ljudje, češ i a je v Bogatinu polno zlata; in da ga ne
1 umel Kolk, ki je Bogatinu sosed?« v i	je blizu. Ta ne sme ničesar
I	ef';. 1 'reba ga je odpraviti. Čerin je malo I umisli], potem ga je poslal domov po se-
m mu velel iti sekat leščevje, da se z
\1111 z(,gradi novi kos ograde. Ko je hla-/ C |0<^e^ se Je spustil Čerin na kolena in <1(1^ RsLiti po razdrobljeni opoki. Po n M< m iskanju je našel še eno zrno, hitro nov 111 /j0Pet P"°. se večje. A ko je odvalil Sc .° 'plast, mu je kar oči ]X)biralo — zrno .)(J(. lesketalo pri zrnu. Snel si je klobuk in
II	epno deval vanj dragoceno rudo. Na-
to si je odklal novo skril, za njo drugo. Vsaka je dala nekaj, ta več; ona manj. Tako je drobil opoko in nabral do mraka za pol klobuka.
A kam zdaj z blagom? Domov ne! Živa duša ne sme vedeti, tudi žena ne. Zaklad jie treba skriti ali zakopati. Mislil je in mislil. Naposled se je domislil dupla v stari lesniki, ki je stala v gošči daleč od pota. Tja je šel, razprostrl ruto {X) tleh, usul zlato nanjo, jo zavil im zvezal ter shranil v duplo.
Pri večerji je sedel zamišljeno poleg žene. Poznalo se mu je, da ga nekaj vznemirja. Kmalu je vstal in šel spat. A spal ni. Vsakovrstne misli so mu rojile po glavi, ali vse so se vrstile okoli zaklada. Najbolj ga je skrbelo, kje in kako bi ga spravil v denar. Strah ga je bilo, da bi ne prišel kakemu sleparju v roke, ali da bi kaka zvita buča ne izvlekla iz njega, kje se dobiva tako blago. Kam torej z zlatom? V Gorico? Ne, tam ga kolikor toliko 'poznajo in prehitro bi se razslulo njegovo bogastvo. V Ljubljano tudi ne. Predolga je pot in tudi prave vere nima do ljubljanskih zlatarjev. Na Laško pojde in nikamor drugam. V Staro mesto ali pa še celo v Videm. Starski in videmski zlatarji najbolje ix>znajo zlato, posebno tisto, ki se dobiva po teh gorah. Na Laško torej. A kdaj? čim prej tem bo-Ijle, da bo vsaj vedel, na čem je. 'Precej jutri ali pa kar sedaj:, še preti zorom; ga vsaj ljudje ne bodo srečevali in izpraše-
vali, kam in po kaj? Kmalu po polnoči je vstal, se oblekel in prebudil ženo. Bila je preplašena in ga dolgo ni mogla umeti. 'Pomiril jo je in povedal, da mora za dva, tri dni zdoma, pa naj je to ne skrbi. Na dobrem potu je, ki mu prinese srečo in obilje, ako Bog da. Potom je vzel iz skrinje staro usnjeno mošnjo, v kateri je hranil pokojni oče srebrni denar. Prekrižal je otroka, segel ženi v roko im odšel v noč.
Bilo je precej tema, a njega to ni motilo, ker mu je bil znan vsak grm, vsak kamen. Na mah je bil pri stari lesniki. Izvlekel je dragoceni zaklad in se z njim napotil nizdol. Hitro je bil v dolini in potem je urno koračil po gladki cesti, živ krst ga ni srečal. Ko je posijalo sonce, je bil že na meji goriške dežele in laškega kraljieistva. Tu je počival in delal načrte. Kakih osem sto goldinarjev je za stalno vredno blago, ki ga nosi s seboj, tudi ko bi: ga: kupoval brat od brata. A koliko ga še leži 'pokritega v njegovi ogradi! Kadar pride z denarji domov, bo prvo, da si natanko ogleda svet in kar še. te zlate žile ni njegove, jo pokupi od sosedov. Kaj bo 'potem, tega še sam, prav ne ve, toliko pa vendar zna, da bo živel kakor majhen kralj in še denar bi koval, če mu dovole.
Tako je sanjial Čerin in v teh prijetnih sanjah sta mu hitro minili dve uri. Sonce je že visoko odskočilo od gora, ko se je napotil proti Bregu, prvi vasi na beneški strani. Dolgo se tu ni mudil. Gnalo
ga je dalje v Staro mesto, ki mu pravijo Čedad, Prašen, truden, žejen ih lačen je dospel tja še pred sončnim zahodom. Hitro je prehodil vse zlatarske prodajalnice. Našel je dve. 'Pred eno je ostal in si nekaj časa ogledoval nastavljene uhane in prstane in drugo zlato lepdčo. V žepu je imel pet zrn svojega zlata skrbno v papir zavitih, ker ga ni bilo volja kazati zlatarju ves zaklad, preden se nista pogodila za ceno. Izluščil je eno teh zrn iz papirnatega ovoja, ga držal k oknu im 'primerjal zlatarjevemu zlatu. Ves zadovoljen je stisnil zrno v pest, se ojunačil in pritisnil na kljuko na steklenih vratih. V prodaj ainici je sedel suh možiček. Ogovoril ga je laški. Čerin mu je pomolil zrno in ga vprašal, ali. kupi tako blago. Mož je presukal zrno v(roki, stopil potem k oknu in pritegnil z njim pri nekem črnem kamnu. Čerin ni obrnil ves čas oči: od njega. Zlatar mu je zrno vrnil in naredil z roko znamenje, da to ni nič. Čerina je zazeblo pri. srcu. Vendar je izmotal iz papirja še drugo, prav na štiri vogle urezano zrno, 'ki se je še posebno lesketalo, in ga dal možičku. Ta ga je pogledal pa hitro vrnil. Niti na kamen ga ni iposkusil, kar se je zdelo Čerinu prav brezvestno.
»Beži, beži,« je mislil sam pri, sebi. »Ti človeče niti ne veš, kako je pravemu zlatu ime. Kaj boš sodilo ti, ki v vsej prodajalni nimaš toliko zlata, kolikor ga je v moji mošnji!«	(Dalje na 8. strani)
V globoki žalosti sporočamo, da je po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega odšel nepričakovano po večno plačilo moj dobri mož in oče, naš brat in stric, gospod
Janez Kaiser
p. d. K a j ž c r v R i n k o 1 a h
dne 8. novembra 1961 v 76. letu starosti, dobro pripravljen za pot v večnost.
Pogreb rajnega bo v petek, dne 10. novembra, ob deseti uri dopoldne na domačem pokopališču v Šmihelu nad Pliberkom.
Pokojnega, ki je bil vedno zvest veri in domovini, priporočamo vsem znancem v molitev.
R i n k o 1 e, dne 8. novembra 1961.
V neizmerni žalosti:
BRIGITA KAISER, žena	JANEZ KAISER, sin
v imenu vseh ostalih sorodnikov.
ZAHVALA
Podpisani se lepo zahvaljujejo za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti naše
ANE ŠTIH
dolgoletne gospodinje v župnišču v Bilčovsu, ki smo jo dne 16. oktobra 1961 na pokopališču v Kotmari vesi položili k večnemu počitku v družinsko grobišče.
Posebno se zahvaljujemo milostljivemu g. prelatu dr. Bliimlu, ki so blagoslovili posmrtne ostanke rajnke ,na rojstnem domu pri Birtiču, in č. g. dr. Polancu. Prisrčna zahvala mil. g. kanoniku Alešu Zechnerju, ki so vodili kon-dukt v Kotmaro ves, in za lepe poslovilne besede v cerkvi.
Prav tako izrekamo zahvalo č. g. Brumniku, župniku iz Kotmare vesi, ki so jo mnogokrat obiskali in ji prinašali sveto popotnico, in č. g. Musgerju, župniku iz Vetrinja, za njihove obiske za časa hude bolezni.
Nadalje lepa hvala čč. gg. Repniku iz Loge vesi, Jožefu Vošnjaku iz št. Janža, profesorju dr. Pavletu Zablatniku, Rudiju Safranu, ki je prihitel iz daljne Ziljske doline, čč. šolskim sestram iz Celovca in Št. Petra. Prisrčno zahvalo izrekam Birtičcvi družini, ki je skoz več kot 10 mesecev požrtvovalno stregla sestri v dolgi, mučni bolezni.
Tudi vsem pogrebcem, posebno iz župnije Bilčovs, in bikovskim pevcem naj bo izrečena posebna zahvala! Naj počiva v miru!
JOŽEF STICH, župnik v Bilčovsu.
BIRTIČEVA DRUŽINA.
Fran Erjavec:
Ni vse zlato, kar se sveti
(Nadaljevanje s 7. strani)
Nejevoljen je stopil iz prodajalnice in šel dalje iskat druge. Našel jo je, in sicer ono, v 'kateri je bilo nekaj več in lepšega blaga. V njej je stal mož, zajeten in trebušen, a tudi tukaj se mu ni godilo drugače. Trebušnjak je 'lomil za silo neki jezik, ki je imel v sebi še kako slovensko besedo, vendar tudi njega ni bilo volja poslušati Čerina in se pogajati z njim. Ker se je zmračilo, je začel zapirati okna in Čerin je moral, hoti ali ne hoti, iz prodajalnice, ne da ‘bi bili kaj opravil. Srdit in potrt je šel iskat prenočišča v gostilno.
Drugi dan je bila nedelja. Čerin je šel k prvi maši, potem pa jo je ubral proti 'Vidmu. Ne'bomo natanko opisovali, kako se mu je godilo v Vidmu pri tem, kako pri onem zlatarju. Kakor bi se bili zmenili, so se mu vsi v zobe režali. Vsi so bili ene misli, in enega govorjenja, da to ni zlato, temveč ničvredna železna iruda. Čerinu je upadlo srce, ali iskrica upanja mu je vendarle ostala. To mu je upihal neki zlatar, ki mu je ponujal za vse blago pet lir, ali ne, kakor bi bilo kaj zlata v njem, ampak samo za to, ker so bili lepi kristali. Toda naš Čerin si je mislil: »Rad bi me prevari!, pa me ne
boš.« Da bi to bilo železo, ni mogel verjeti. Kako bi mu mož drugače ponujal pet lir? Če on ponuja pet, jih je vredno morebiti sto.
Tako je modroval Čerin. Vtem so začeli zlatarji zapirati in Čerina tudi ni bilo več volja hoditi okoli njih. Bil je od dolgega pota preveč utrujen, da bi mogel še tisto popoldne i ti iz Vidma. iPotreben je bil počitka. Pohajal in posedal je torej pri mestnem vrtu. Žive duše ni poznal, a to mu je bilo danes prav; ga je vsaj nihče motil ni v premišljevati ju. Kako-vse drugače je prišlo, kakor je mislil! Menil je, da se vrne poln denarja, a zdaj mora paziti na vsak vinar, da ga ne izda čez največjo potrebo. Skoparil je zlasti pri pijači. Morebiti kdaj vse leto ni popil toliko vode kakor zadnje štiri dni. A pri vsem tem ga je začelo skrbeti, kako bo prebil s potnino. Ni se mislil namreč vrniti po najbližjem potu domov, še v Gorico pojde. Kesal ise je, kolikor se je mogel, da ni šel že sprva tja.
Drugega dne je res koračil po dolgočasni ravnini. Rad bi bil sedel na železnico, a
Gledališče v Celovcu
Petdc 10. nov.: Herr Kayser mul dic NachtigaU, opereta (premiera). — Sobota 11. nov.: Die lustige Witwe, opereta. — Nedelja 12. nov. ob 15.00 uri: Herr Kay-ser und die NachtigaU, opereta. — Sreda 15. nov.: Herr Kayscr und die NachtigaU, opereta. — Četrtek, IG. nov.: Der Unbcstechliche, komedija (zadnjikrat). — Petek 17. nov.: Die Nashomer, drama (premiera). Sobota 18. nov.: Herr Kay-ser und die NachtigaU, opereta. — Nedelja 19. nov. ob 15.00 uri: Dic lustige Witwe, opereta.
Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri.
KOMORNI ODER
Sobota 11., nedelja 12., sobota 18., nedelja 19. nov.: Spiiter Friih-ling, komedija. — Začetek ob 19.30 uri.
STADLER
DROBNE IZ VSEH VETROV
V	Dublinu je neki pogrebni zavod obljubil 99 let staremu Carlu VVebsterju, da ga bo pokopal brezplačno, če bo dočakal sto let.
V	Beirutu v Libanonu kaznuje policija nedovoljeno parkiranje s tem, da izpusti iz vseh koles avtomobila zrak.
Ze stari Rimljani so poznali klicanje duhov s premikanjem mizice, so pa še pred njimi špiriti-zirali tudi drugi stari narodi.
Pri nas pravijo o tistem, ki ni uspel s snubljenjem, da je dobil ..košarico”. Prispodoba s košarico izhgja iz starih časov, ko je oboževano dekle snubcu, ki ga ni maralo, spustilo z okna košarico s slabo pritrjenim dnom, ki je odpadlo, ko je snubec košaro po bral.
Sodobnik slavnega starogrškega zdravnika Hipokrata je bil Kra-veras, ki je spisal obširno delo o zeliščih, od katerega je pa žal ohranjen le majhen del.
Was paBt
wem
Es gibt tausenderlei Schlaf- und Wohnzimmermodelle, von denen sicher die schonsten Ihrem Geschmack ent-sprechen. Vieles von dem, was wir Ihnen zeigen konnen, vvird Ihnen gefallen. Wann durfen wir Sie zu einem un-verbindlichen Rundgang durch unsere Ausstellung be-griifien?
■	Unsere beste Reklame ist die staiulig steigende Zalil zufriedener Kunden.
■	Die Auswahl ist uniibertrolfen.
■	Wir fiihren nach wie vor das giinstigste Volks-Schlal-zimmer.
B Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stofCe-Abteilung.
■	Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kosteulos.
■	Kreditgeivahrung zinsenfrei dureb Eigenfinanzierung und SVV-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theafergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
vožnja se mu je zdela predraga. Zatorej je ‘hodili peš. Nebo je bilo oblačno. Kmalu je začel padati dež. O mraku je prišel ves onemogel in do polti moker v Gorico. Šel je najprej v ulico Raštel. Tu je ‘vedel za tri alt štiri Zlatarje. Do prvega je imel največ zaupanja. Pri njem je kupil jžoročna prstana, ko sc je ženil. No, zlatar ni bil sam, imel je dva kupca, a Čerin bi se bil 'najrajši pogajal brez prič. V drugi prodajalni-ci je sedela gospa in pletla nogavico. Čerin se je nejevoljen obrnil in šel dalje. Tretja je bila zaprta, v četrti je videl zopet gospo z nogavico in poleg nje delavca. Vrnil se je k prvemu in pri vratih od strani pogledal v prodajalnico.	(Dalje prihodnjič)
Ofiašui
v našem listu
/
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 12. 11.: 7,30 Duhovni nagovor. — S ipesmiijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PO NEiDEiLJEK, 13. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pre gled sporeda. — Pogled v sodobno svetovno lite raturo. (3.) — 18.00 Kulturni davek koroških Slo vencev. (4.) - TOREK, 14. 11.: 14.15 Poročila, ob jave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se: O boleznih nog. — SREDA, 15. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, IG. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Solistična glasba. — PETEK, 17. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Stari znanci: Časopis. - SOBOTA, 18. 11.: 9.00 (XI pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Zdaj smo delo dokončali...
MALI OGLAS:
Iščem za zimske mesece, morebiti pa tudi za dalj časa, kmečkega fanta ('praktikanta) za vsa kmečka dela. Potrebna sta vozniška legitimacija za traktor in znanje rabe molzne naprave. — Ponudbe pod značko „VeIdcn 252.938” na naslov: OeWG, Klagenfurt.
Najbolje kupile ure, nakif in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Strokovna delavnica za popravila
/bjm
Šivalne in pletilne stroje
pri
Grundner
KLAGENFURT, WIENER GASSE 10 BLIZU MESTNE GE R K V E
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
I
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadiokaiu
KERN
Klagenfurt, Burggane
Ugodna plačila na obroke
Blago, perilo
i/ vdiUi uzkici,
ucjodhiU tth&U
pri
L Maurer
KLAGENFURT, Alter Platz 35
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 2G. - Naročnina mesečno 7.-šil., letno 80,-šil., za inozemstvo G dolarjev letno. - Lastnik in •izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.