POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI

'/i
ŽenSkiSveT
&W. 1938 LETO XVI
TAIVrTAR milica š. ostrovška: stara devica ■ j/a-i^u/^jv	taufer: zrcalo • erna muser:
prizadetim • jože kranjc: povprečen človek • za mir • o. g.: obisk howardske lige • marica bartol": ljudmila roblek ■ s. e.: statut žene pred društvom narodov • kritike in porocila • obzornik ■ priloge: naš dom, modna priloga, krojna pola
Modre žene
našega časa dajejo prednost proizvodom, ki so se izliazoli za sposobne, do ohranijo lepoto in mladost. Zato uporabljajo mnoge izmed njih za negovanje zob zobno pasto Chlorodont. Zakaj pa ne tudi Vi? . , . Zakaj bi ne dajali svojim ustom draSestnega občutka svežosti^S in čistosti. . . . Svojim zobem čudovitega /^f slonokoščenega bleska, ki očara druge? Poizkusite zobno pasto Chlorodont, ki naredi s svojimi finimi, mehkimi čistih nimi jedrci zobe bele in bleščeče, kakor nobeno drugo »edstvo, dih pa svež in čist. Že po nekaj dneh boste opazili, da . so postali vaši zobje lepši.
Domači proizvod.
Chlorodont-zobna pasta
o dovršenosti in preciznosU
nni
H0RIVYPH01V
radijskih aparatov so sg prepričali ie stotisoii
Prepričajte Sfe o teh lastnostih slovite znamke še vi in obiščite
»RADIO PEGAN«
Ljubljana, Tyräeva cesta 12
LJUBLJANA . LETO XVI. JAGUAR 1938 Stara deyica
Milica Š. Ostrovška V temi senl otipavala stikalo. Spet sem zagledala svojo sobo. življe!?''	^^ ""	^'dim danes prvič v
pryeS	^^	^ ljubeznijo svc^
Gledam zavese; ki sem jih yezia v prostem času, pogled spustim na preprogo, ki sem jo stkala v prijeten oHdih	spustim
ipn«	tej sämotni sobi in vendar vem, da sem se utru-
i^menoVreL^TdftutS":	^^ bila kakor mati dobra
tnik^tei^-Is - Ä&Ä^n-r^'"^
.nogifXi^i i^^i^j^^So:*: ßviSiiilf - -
Ko sem vendar za stara devica, neumna in smešna stvar!
*
» *
j®	deževalo ves dan. Osulo se ie
cvetje zazelene so veje — še opazili nismo kdai	^
dehtelT	^"evalo. Strah me je
Vp^r '	P'-ebo eči so; prepolni hrepenenja.
Ves dan m odnehal drobni, neutrudljivi dež, zato sem se tem boli veselila toplega razpoloženja v polnem gledališču.
DoneVrnlr ■ rl'"'''	oP"eto polno lahkih, zabavnih
Tbila Po'J^ä	^^^^^^	^^^ - "j™
Na «SäS tEÄ^Ä- ^^
iz .stekiemcke, ki jo ima skrito v žepu starinskega,^i?ok°gä krTla
znano	"^aknila z odra, se smehljam in občudujem
Pnfr^	' tako nastopila, da je ni bilo moči spoz^ti.
J .	"j^j "«■'slovljeno ljubezensko pismo
Pol,^'«	' mlademu paru do srečne združitve ■
lostarna,	.smes.ia oskrbnica dobi po nesreči pismo v roke in slepo
N^odmletijo zdäj nanjo Lrovi priimki, ženska ne zna doumeti, da je smesna od siie, občinstvo tuli od navdušenja, jaz pa se nenadoma ne morem smejati več.
huda^^om'tlfnf'	Z Sle^^l'®^ "i P^^^' i" "^kato
nuaa sem bila nase. Kaj mi le manjka^
zalučal menf; Kz! ^^	j® ^^P' 'S-lec
Tedaj sem vedela. . :
Tista smešna, stara devica, ki je dobila ljubezensko pismo 1 Vse živ-ljenje je garala v tujih domovih, kdo ve, ali je sploh kdaj spoznala pravo ljubezen, neizživela je ostala v njej, kljubovala je letom, tjb lažnivem pismu se je prepozno zagnala na svetlo, vieijcla je sre;u, ko bi le pamet smela imeti besedo.	.. - • •
In jaz? Bi ne. mogla biti jaz ta smešna devica? Sein v-dnu svoje . duše kdaj nehala upati, da še vendar pride moj veliki dan? . .
Saj sem. žeš tudi ostarela. Seveda, grdi nisem tako in ne pijem ; sem pač uradnica in ne malo boljša dekla, ki nanjo vsakdo po mili volji stresa svojo sitnobo, kakor sicer tako idealiii ljubimec iz prenežue. slaVne operete. - :.	■	• ' .. .
■ S strahotno, gotovostjo me je. prevzela resnica:'.,.. . . • . " - .
■ Stara devica sem, samo na vide.z različna p	in vsi ti.-
ljudje, ki se tako široko s.rnejö,' se tudi mSni.sniejo; N.e gledajo ;§amo-na oder, ne; tudi vame gledajo, od stra.rii se hihitajo, ker vedo, da sem tudi jaz le smešna stara devica, ki nič več ne mara šteti-si-let! :
Tesno mi je .postalo'na mojem udobnem prostora, plašno-sem skrivaj začela iskati krog sebe. Lotila še me je goreča želja, da bi se stulila" v . nevidno kepo, izginila v nič.	. ' -
Ljudje so gromko zaploskali. Opazila sem, daje šla z odra in jo hočejo videti še. Z nogami so zacepetali, toda ni se prikazala -več. Je morda čutila to, kar jaz?
Ne vem prav, kaj je bilo dalje. Menda so sledili nežni prizori, godba-je bila nekam tiha in mehka. Videla sem igralce iia odru, nisem paTa- • zumela, kaj se godi. Krčevito sem se oprijela naslonjala, kakor bi bil že konec in bi morala naglo vstati. Ko bi se ne bila bala, da prikličem še več pogledov na sebe, bi bila takoj vstala in odšla.	,
Dočakala sem le. Med prvimi sem smuknila iž gledališča — kljub temu sem morala odzdraviti temu ali onertiu znancu,— in zbežala urnih korakov v samotne mestne; ulice. Druge večere' bi me - bilo neznansko strah, zločinci, iz časopisnih poročil bi hodili žiyi vštric.jaene'. Tod.a ne' Tiocoj! Vedno bolj sem bC'gala iz mesta, med hiše/ obdane od temnili;, iholčeeih vrtičkov, gnana od težke, nove.zavesti": sania si ostala-v življenju " in nikoli ne bo drugače; za tvojo samoto pa 'imajo ljudje.sätoö'p'örbgljiv nasmeh.	-; : ; ■
Domislila sem se spo&tljivih pozdrayöv na cesti in, sram me jfe bilo, da 'seni jim verjela. Se v priznanju mojega vestnega delavali ni irepfetal: ' rahel porog, ki je nehote segal v tnoje zasebno življenje.? . ' .-
In v najboljših primerih — boleče še je žašekald ii)isel..Varri'e -— ali, nisi brala v očeh dušeče pomilovanje?	:.' - .' '
Zasmeh in pomilovanje! — -	.' '. • ,
Krivca, krivca mi dajte! —
Nič več ne vem, kod sem še vse hodila to noč. Moje bolne misli so
hlastno iskale le krivca.	- .....
Videla sem sebe, še otroka; mirna sem bila, z malim zadovoljna,-je pravila mati-: pod mizo sera sedela in počasi, trgala papir ža papirjerri, gä obračala z drobnimi prsti, našla vedno novih lepot. Kako zopern mi je neumni otrok!
Videla sem šolarko: prav tako nosi knjige, kot je mati ukazala, v vsem jo uboga, prepriduo, neumno dekletce!
. ■ - /e dorašča v dčklc; resna, • preprosta fe, glaflko poGcsnna glava je zamaknjena Ic v idcje žrtvovati se komu, ce le mogoče za bratov btudij, to jB njena si tea'
- Kako nespametno je sele tisto zrelö dekle, ki «voicmii fantu zamen,. ■ ktr jO pil plesu irvowie)e stisne v narflcje. Seveda; dekle je pobožno m do pt6icc;iib0ga, kar, 10 (liiliuvnik iici.
.Ncurhiiai nevedno dekle, kako sem ]0 zamrzela to noc iz vsega srca!,: Iii vse Ijudii ki so ine napak ucib> sem zamrzela, naposled še svoja ljubljeno inalei:! ... ■
; Ko sern tako polna sovrasfva tavala po zapuščenih cestah iii so le satnothe svetilke bile mojo sestre, kako toplo sle ležali v s.voji|i skijpuih ..postel]ahm kako sladko sto sanjali o svojv pravii'nosti, vi posteui, po-. polni in sveti!
Zdaj sem tu. Bala sem se sicer vrnitve, pa sem vendar prišla. .Zateči sem se morala naposled v prostor, ki je bil moj prijetni, domači kotiček, ko'sem odhajala z doma, a se vračam vanj stara in strta. .
Menda me je samo zaneslo domov, ko so noge bile že vse razbolele in je vsaka žilica klicala k miru; k počitku.
Motna, mi je glava, ničesar ne morerh razsoditi več in ne vem, ali niso vse misli, tega večera bile samo blodne sanje.
O, vidim vas: zmagoslavno ste se.zasmejali v svoji vsevednosti. Ne, ne, nekaj razuma je le še ostalo: slišira vas, kako-govorite pomilovalno kof vedno: histerična ženska!
In čeprav sem. ražbičana vsa, to vam še lahko povem: da, trpela sem to noč, toda zdaj ponosno preziram vaš surovi zasmeh in vašega pomilovanja prav nič ne pogrešam!	.
: .Ne bojte se zame, jaz boln že znala živeti.. Saj sem živela srečno in mirno doslej in najbrž bo jutri spet isto. Sploh pa, komu kaj mar, • kako jaz živim? Vašega kruha ne jem in to je vsekakor poglavitno. S poštenim, delom si ga služim jaz sama.
Cemii še spl.oh to razburjanje? Ne, ne. Le smejte se, če vam to dela - toliko, veselja, ni mi več mar..
. Mirno born legla v. zavesti, da sem vas naposled spoznala do dna. Tiidi to je vdjko.	.
Spoznala sem, da ste si skovali pač modre zakone, ki krijejo vaše grehote s plaščem moralnosti in zahtevajo od nas osamelih neumnic, da smo stare device, neumne in smešne stvari!
Zrcalo
Vida Täufer
Noč ob Kolpi. Zvezd sijaj trepeče. T mlačni vodi gleda svoje; lice, ziblje se v valovih kp cvetice, ki gOBpa jih naglo, vanje meče.
Voda s skal polzi in se leskeče, že gospod Zajame njene kaplje, čoln se ziblje, ko peroti čaplje.. Mesec sveti v breg s plamenom sveče.
Voda pljuska, ploskev vodne leče v mesečini vedno bolj odseva. V senci drevja stari grad sameva, tam so line davne grajske ječe.
Prizadetim
Erna Muser
O rdeči kapici prelepo zgodbo v srca samoti sem nocoj prebrala, pa v nji, ki mi rodila mlado sodbo, volka pogoltnega zaman iskala.
Zdaj v noč premišljam in si belim glavo, kdo zviteža tako je prelesičil, da je ubežal s svojo zlo postavo iz zgodbe stare in jo vso zmaltčil?
Iz blatnih tal banatskih razodetje počasi in težko se v misli krade in s preprostostjo spravlja me v zavzetje.
Povest stoletno vendar prikrojili volkovi so in za volčiče mlade, zato seveda svojca izpustili.
Povprečen čloTek
JožeKranjc
Ne vem, dragi gospod, kako morete meniti, da življenje nima smisla inje vsako delo, če računam na smrt, čisto odveč. In kako morete' trdili, da je najbolje, če bi si človek pognal kroglo v glavo in crknil, oprostite, da uporabljam vaše lastne besede... Poglejte vi ste takorekoč čisto dostojen gospod, lepo plačo imate in vaša služba je lahka. Ni vam treba, biti točen, odidete, kadar vas je volja—jaz pa sem le povpječen človek, za zadnjega sem v pisarni in le malo manjka, da mi ni treba čistiti čevljev ravnatelju — pa sem vseeno zadovoljen. In nikar ne bodite mnenja, da ne mislim na smrt. O, večkrat mi pride na misel. Vem, da bo takrat hudo — ampak! Ne verjamete vsega tega? No poslušajte!
1.
Stanujemo pod zemljo. Skozi ozka, črna vrata se pride takoj v temno kuhinjo, iz nje pa v sobo. Ta je sicer majhna, a svetlejša, kajti okno gleda previdno na cesto, s katere vidimo ie osviljene in ohlačene noge. Res ni stanovanje kaj posebnega, a za te čase, in te plače, kaj si hočete boljšega? Sicer pa ni glavno prostor. Glavno je ono, kar je med stenami, posebno pa še ono, kar nam je najbolj ljubo in kar je za nas najlepše. Morda še ne veste, da imam sina. Res, sina imam, tri leta je star. Ljud e pravijo, da vsak oče hvali svojega otroka, pa če prav ni lep ali pa je celo grd. Toda pri meni ni tako. Fantiček je res čudovit. Cisto zlate in kodrave
lase ima, velike modre oči, belo polt in smeje se, vam rečem, ko sonce, z jasnega neba v pomladi. Vidite, to je glavni del mojega stanovanja, kdo bi gledal na umazane stene, če vam dan na dan sije tako lepo sonce !
Ko sem nekoč — daleč je že to — ob opoldanskem odmoru prišel domov, čakajte, moja pot je zmerom enaka: prašna cesta, vročina, prah izpod vozil, potem hladna veža, stopnice navzdol in čisto hladna pa seveda temna klet (še temnejša je, kadar je zunaj vroče sonce) — potem zvonec, vriskanje otroka v kuhinji, kosilo, malo ležanja, nato spet nazaj, kaj se hoče, pesem življenja je pač zmeraj ena in ista za vsakogar..., torej, ko sem zadnjič opoldne prišel domov in stopil v kuhinjo, sem kar pri odprtih vratih začudeno obstal. Žena je vsa zardela stala ob ognjišču, obraz ji je žarel, oči pa so se ji svetile. Bila je v boljši obleki in smehljala se je. Oči Je imela široko odprte in bile so polne vdanosti. Ali poznate vdane oči? Neka čudovita molnjava, skoro blazna globina je v njih — .človek bi kar gledal in bi ne videl do dna. Takrat se ne moreš odtrgati od oči, topHna ti napolni .sjce in sreča se sama od sebe naseli vate. Gledala me je in jaz sem se izprva z začudenjem izpraševal: „Kaj je vendar? Ali je njen god, morda rojstni dan, ali celo obletnica poroke?" Veste, v zakonu človek pozabi, nehote menda pozabi na take zunanje stvari; zato sem nekaj nepomembnega zamrmral, potem pa sem kar pogledal v stran in skoro sram me je bilo. Čez čas pa sem jo le vprašal:
„Kaj pa je spet?" in sem ji spet pogledal v obraz.
Kar ugasnila je. Smeh je izginil iz njenega obličja, roki sta ji omahnih pb boke, prestopila se je, nato pa je pogledala v tla in mi očitajoče za-nirmrala:
„Kaj ne veš, da je danes tri leta star?"
Tri leta, za vraga, sem si mislil, kar takole minejo tri leta, in že skoro ne bi verjel, če ne bi zashšal spet njenih besedi: „No vidiš!",
zato. sem — priznati moram, da ne prav iskreno ~ zatrjeval: „Saj res, seveda, prav danes je tri leta!"
Brž sem stopil k sobnim vratom in jih odprl.
Otrok je čepel na tleh in se sklanjal nad majhnim avtomobilom. Z vso silo se je trudil, da bi avtomobilu odtrgal kolo, z nogama se je upiral ob stranice, kolo pa je vlekel, da mu je skoraj pot polzel po lici i. In tako je bil zaverovan v to svoje važno opravilo, da me niti opazil ni.
Poglej ga spaka, sem si dejal, to je moj sin. Kako mine čas. Kako se staram. Ni še dolgo tega, kar je močil plenice, zdaj pa gre že v četrto leto, nenadoma bo vstopil v šolo in —
Poklical sem ga. Brž je vrgel igračo od sebe, da se je zakotalila pod njegovo belo posteljo, poskočil je in se pognal proti meni. Že sva se objela. On pa mi je hitel pripovedovati:
„Očka, tri leta sem star! Mamica pa je rekla, da mi boš zato nekaj kupil!"
Božal sem ga po laseli in poljubljal na rdeča lica, nehote pa sem mu odgovoril:
„Seveda, seveda!" in že sem se skoro prijel za usta. Kajti sredi meseca je že bilo, že za tobak nisem imel več, tudi za meso smo že mencali, taka presneta reč, kako, s čim naj kupim ? Toda že me je fantiček zadnjič objel in se zapodil proti kuhinji, kjer seje drl na ves glas:
„Očka bo kupil, mamica, očka bo kupil!" Šel sem za njim in se zagledal v ženo. Ona pa se je ozrla v stran; kaj se ne bi, nerodno ji je bilo, da mi je tako skuhala, saj je vendar vedela, kako je z mojim denarjem.
Ker pa se je ofrok le molivilil okrog mojih- nOg, sem ga dvignil do svojili oči in sem ga'vprašal:
„Kaj pa bi rad?"	i v ,
Pograbil me je za lase, me čebljal po tilniku, se mi obešal za vrat, nazadnje pa mi je ukazal:
„Dol!"' in jc že spet zdrknil na tla.	-i j
Zamislil se je in se prijel za nos, nenadoma pa se je spomnil, da bi me rad zajabal.	^ , . , j-i
Nič smešnega ni to. Res je že, da bi mi rekli norec, ce br hodil po pisarni po vseh štirih ali celo na ccsti, polni ljudi, toda doma?- Koliko drugih stvari počne človek doma, ki jih ne sme na primer na koncertu,-
in svet.se ne podre zaradi tega, temveč je še lepši iii popolnejši. Zato ^se nikar ne čudite, da sem se -kar brž postavil na vse štiri in že sem bil -
1	• v- _;1 _____-! „ — „,, J^ „ 1	-»-.-1 -r» rp/^ J1 ' »>/"» L'llhJriiv C/^T« ' 1 n.
si z rokama podprla boke, vmes pa je khcala: ,Xe še teci, Ivanček, le še, hop, hop!" Le počasi smo se umirili.	-
In-ko smo se po kosilu poslovili, je žena pritekla za menoj na stop-, njšče in zaklicala:
„Pa mu vseeno kaj prinesi!"	, ' ii ■
Skozi okno sem še pogledal navzdol in videl fantiča, ki je. sedel na tleh, mi z obema rokama mahal in vpil; „Pd-pa, pa-pa!" No, vidite!
2. '
Tako se je spočel zame važen problem, sestavljen iz dveh glavnih delov: s čim naj kupim, in kaj naj kupim. Kaj naj kupim, pr^va reč, izr Ičžbe so povsod in trgovine, branjarije in druge take stvari, ni-vrag,-da ne bi nečesa iztaknil, toda, kje naj vzamem denar. Ta prokleti rlenar!
Obstal sem za trenutek pred hišo in se ozrl okrog sebe, Ljudje so. hiteli mimo, eden za drugim, ta oblečen v svilo, oni v belo vpljio,-hiteli
blem, ali celo rešujejo filozofska vprašanja, se pečajo z^ idejo o narodu , in plemenu ^ pa kaj so vsi ti problemi; Misliš, razmišljaiš, pole.m..pa; .sežeš v žep, kupiš cigarete in greš v kavarno, kjer spet naprej rj/nu'-baš. Moj problem pa je bil težji inje obsegal snov, denar, morda samo deset dinarjev.	• ; ,
Na nasprotni strani ceste je visel velik, rumen plakat, lldece crke
so se bliskale y soncu in prijazno vabeče mežikale v ljudi:
Vabilo. Danes zvečer priredi Materinsko društvo v-LjubJjani veliko veselico. Mnogovrsten spoce-d,-Vstopnina samo din 20'— (lin 2 0--din 2 0- —
d i n 2 0-
Dvajset dinarjev! Dvajset dinarjev za veselico in še. posebej diriaf za dinarjem; dame, pijača, ples! Koüko mater bp tam in koliko očetov-! In
• kölifco ljudi, ki bodo. imeli denar.; Ko bi.ysak od teh dal njeni le eno ' 'samo paro, kar je nič, ker nekaj je šele petindvajset par —, bi bilo.konec mojega problema.
Zraven vabila j^ visel list, na katerem sta bila naslikana dva zaljubljenca, pod njima pa je blJo zapisano: • Tri srca — ena ljubezen, in šejuiže: Vstopnina. — Cen nisem razločil.
Že sera hotel iti čez cesto, ko se je pred mano odigral majhen dogodek.
Po ulici je pridrvel svetlozelen avtomobil. Belo oblečena dama je sedela za volanom in njeni črni lasje so vihrali v vetru, da jo je bi o veselje pogledati. Na koncu ulice je dala znamenje in je okrenila voz na desno, prav takrat pa je s pločnika stopila ženska in pozabila odskočiti. Stranica .avtomobila jo je zadela ob koleno in ženska je omahnila naprej na pločnik ter se sesedla. Avto se je ustavil. Dama je izstopila in se pripognila nad starko. Ta pa se je počasi dvignila. Stekel sem tja. Dama je vprašala:
,',Ali je kaj hudega, mamca?"
Ženska je pogledala navzgor in se skoro nasmehnila:
„Tako nerodna sem."	. • ■
■■ . „Ne, ne," je odgovorila dama, „jaz sem kriva," in že je segla po torbici, jo odprla in potegnila iz nje papirnat denar.
„Nate", je govorila, „res nisem hotela hudega, res ne ...," stisnila ji je _bankoyec v pest in spet sedla nazaj. Kmalu se je dvignil prah za dirjajočim vozom.
Žalo.stno sem gledal za njim. Zakaj nisem bil jaz tisti, ki je pone-vedoma stopil s pločnika ? Zakaj nisem bil jaz povožen? Padel bi, potolkel bi se — toda moj problem bi bil rešen. Res, nekateri ljudje imajo ču-. dovito srečo.
S skjonjeno glavo sem . šel proti pisarni. Pred hišo sem še za trerlutek obstal, nato sem sklenil,' da bom na vsak način naprosil za predujem. ■Seveda, ne bom mogel reči za kakšno majhno vsoto, sem si mislil, 'saj to bi bilo naravnost smešno, da bi prosil za pare, kaj večjega bom za-' srpsil, v^rok se. bo že našel. Zadovoljno sem vstopil v hišo, zavil po lodniku in vstopil v svojo sobo.
Pripra'vil sem si amerikanski dnevnik in začel vknjiževati. Toda pokončne in vodoravne vrste so se mi mešale pred očmi, s prstom sein moral iskati prave pro.storčke, da sem vanje vpisoval «te"vilke. Kaj bo! neki rekel, sem si mislil, kako bo sprejel!* Ali bo brez nadaljuega dal ali ine. bo nä dolgo in široko izpraševal, za kaj potrebujem denar? Po-:;sebn6, ker. ga še nikoli nisem prosil. Toda človek je v življenju samo enkrat star tri leta — poleg tega pa seje to v naši hiši prvič primerilo ... Kar po pravici mu bom povedal
. Vericlar mi je bilo strašno nerodno pri srcu. Zdelo se mi je, da delam greh, pa sam nisem vedel, zakaj. Po svoji naturi že sem sila mehak, ..skoro neodločen človek. Vsako stvar trikrat, štirikrat premislim — in še liazaHnje 'rie. -vem, kaj naj storim. Moram to povedati, da boste .Ostalo . razumeli; Zato tiidi sedaj nisem uvedel, ali naj grem takoj ali naj čakam ; ;. ali naj sploh grem.
■ ' . ..Tako se je-, kazalec ure počasi premikal naprej, metie pa je činidalje bolj skrbelo. Vroče rhi je postajalo od. same nestrpnosti in nemirno spm • se prestopal z ene noge na drugo.
Nazadnje pa sem se odločil. Rekel sem si:
„česa naj se.bojim? Samo dvoje je možno: ali mi bo dal ali pa mi ne bo dal. Če mi bo dal, bom moral morda poslušati še njegovo pridigo, če pa mi ne bo dal, bom pa vsaj vedel za drugič. Tako je, zdaj pa
korajžo!"	■!
Vstal sem in sem skozi okno poklical našega slugo Janeza. jNarocil sem mu, naj bo toliko časa v pisarni, da se vrnem, potem pa sem stopil na hodnik, šel počasi proti koncu, se ustavil pred vrati, na katerih je bila pribita tablica: Ravnatelj, potrkal sem in že sem stal v mračni, temnordeče poslikani sobi.	, a , • i-i
Ravnate j je bil majhen, širok in sila debel človek. Celo mu je bilo nizko, črni, malce kodrani lasje so mu bili počesani vstran, oči je mel velike, rjave in skoraj izbuljene, tako, da si v belini razločil tenke rdeče žilice, pod nosom pa je imel kratke črne brke, tu in tam preprežene s sivimi nitkami. Ravnatelja sem se že od nekdaj bal. Prvič nisva nikdar govorila o drugih stvareh kot o poslovnih in še to zelo poredko, ker sem jaz bil le najmanjši del vsega uradniškega stroja — drugič pa je imel v obrazu nekakšne divje, skoro surove poteze, pa tudi njegov glas je bil rezek, zapovedujoč in močan.	,	, ,
Ko sem obstal pri vratih, se je naslonil vznak, za hip obmolcal, nato pa suho vprašal:
„Želite?"	. ■
Mene je polila kurja pot, ugriznil sem se v ustnice in se v svojem srcu strahovito pokesal svoje poti, vendar pa sem vedel, da moram govoriti. Zato sem začel:	j ■
„Gospod ravnatelj, oprostite, prišel sem, da bi vas prosil za predujem.' Prav tako zleknjen, kot je bil, me je prekinil in mi odgovoril: „Predujmov ne dajemo," nato pa se je sklonil spet nad svoje papirje. Priklonil sem se in se obrnil. Ko pa sem zapiral vrata za seboj, sem zaslišal še tele njegove besede: „Vendar pridite jutri dopoldne."
Vrnil sem se v pisarno, poslal Janeza spet na dvorišče (zlagal je tam zavoje) in sem se zamislil.	rr	i
Kaj se to pravi: vendar! Vendar! Cemu j« dejal: vendar, la „vendar izzveni: jutri bom dal. Ali pa: jutri vam bolj natančno povem, da me ne motite pri delu, danes ne utegnem. Zakaj ni rajši molčal? Cemu daje upanje po nepotrebnem in mi dela skrbi?
Potem sem se spomnil otroka. Zdaj prav gotovo rogovih po kuhinji in neprestano izprašuje: Kdaj pride očka? Bog ve, kaj si čara pred oči. Morda misli, da mu bom prinesel žogo ali konjička ali morda celo kakšno lutko. Prav gotovo sanja o vsem mog:očem. In tudi ona ga v tem podpira. Oba imata pravico. Saj sem obljubil. Moram prinesti.
Tako so v takem in podobnem premišljevanju tekle ure. Morda se vam zdi smešno vse to. Toda kaj hočete od preprostega človeka? Na takih, za vas majhnih stvareh glodamo, ker so te stvari za nas velike. Naše življenje teče po takih majhnih kamenčkih, drgne se ob nje, včasih celo zaboli, vi pa dirjate po velikih skalah — in vendar je vaše življ«i^je enako mojemu, enako živo je, enako lepo, le da so udarci vašega večji in bolečina hujša. Zato se mi ne smejte, če še enkrat potrdim: vse popoldne sem mislil samo na to, kje naj dobim denar za fantiča. Morda ste že sami uganili, da smo mi majhni ljudje navezani na družino s tisočerimi nevidnimi nitmi. Vi greste lahko v kavarno, kinematografe, gledališča, ob nedeljah ali kadar se vam zahoče se zapeljete na izlet, knjižnice imate, na časopise ste naročeni, tisoč in tisoč stvari vas odvrača od
doma, dan za dnem se trgajo nitke, ki ste jih spletli tisti dan, ko ste ustanovili družino. Nam pa je doin vse. Pisarna je kruh, dom nam je življenje. Dom nam je zabavišče, gledališče, izlet, dom nam je naše pravo življenje. Ljubimo vsak njegov drobec: stol in mizo, sliko, ki visi nad posteljo, in k adivce, ki leži na določenem prostoru, še bolj pa se ljubimo med seboj. Poglejte, kako se jaz ves dan veselim večera, tistih treh ur pred spanjem, ki so samo moje; kakor imam jaz ves dan pred očmi fantička in njo, ki mi ga je dala, tako se ona dva od jutra do večera pogovarjata samo o meni. Ko se bliža šesta ura, začneta neprestano gledati za kazalcem, opazujeta ga, in ko se dotakne veliki dvanajste, vesta da zapiram miznico, spremljata me do vrat, gresta z menoj po cesti in čisto natanko uganeta, kdaj pridem pred hišo. Ze zaslišita moje korake. Skrijeta ae. Ko vrata odprem, se delam, kot da bi ju ne videl, nato se otrok ne more več premagati, zakadi se mi pod noge — in že sem čisto drug človek. S suknjičem obesim tudi poklic na kljuko in začnem novo življenje, svoje pravo življenje. Tako živimo, vidite, majhni ljudje. In dokler bodemo mi, bo tudi sreča družin. In zato bodete gotovo razumeli, da sem nekaj pred šesto postal tako nemiren in potrt, da sem začel hoditi sem in tja po pisarni, kakor v brezmislici odpiral in zapiral predale, dokler se ni zgodilo tisto veliko.
To pa je bilo tako.
Nehote sem odprl predal mizice, ki je štala pri oknu, slučajno sem pogledal vanj in zagledal polo znamk. Morda to tudi ni bilo slučajno. Morda mi je misel vzrastla, še predno sem se zavedel, in mi zapovedala, odpreti tudi tisti predal. Ne razumem se v dušeslovje, da bi to natanko zatrdil. Odprl sem torej, zagledal znamke, misel mi je šinila skozi lobanjo in, vidite, predala nisem zaprl, temveč sem gledal znamke, dolgo gledal, potem pa sem, kot na neki nepoznani ukaz, stegnil roko, se ozrl okrog sebe in vzel en list — nisem štel, kohko znamk je bilo na njem. Ko sem list preganil, sem postal čisto miren. Skrbno sem ga preganil še enkrat, Begel v žep, potegnil listnico, polahko zatlačil znamke v razporek, spravil listnico nazaj, zaprl predal in mirno pogledal na uro.
Bila je točno šest.
Toliko še vem, da sem čutil v obrazu smehljaj. Roki sem si brez vzroka mencal, nato pa sera stopil k svoji pisalni mizi, zaprl knjigo amerikanskega dnevnika, še enkrat šel do mizice in poizkusil, če je predal res zaprt, nato pa sem se nagnil čez okno, pokUcal Janeza in mu ukazal, naj pisarno zapre, potem pa sem počasi odšel na cesto.
Sam ne vem, zakaj sem tako hitel, da bi bil čimpreje stran od naše hiše. Morda sem se skrivaj in ne da bi vedel, bal..., vendar moram reči, da nisem niti pomislil na to, niti najmanj me ni pekla vest in bil sem čisto miren. Ko pa sem prišel za vogal, sem se ustavil.
Kaj naj napravim z znamkami? Kako naj jih spravim v denar? Zamenjati jih moram, moram. Za znamke ne bom mogel kupovati igrač!
Napotil sem se do trafike v Glavni ulici. Veliko izložbo je imela, raznovrstne stvari so se bleščale v njej: ustniki, tobačnice in cigaretnice, nastavki, stekleničice vseh barv, ob straneh so viseli v dveh vrstah časopisi, vrata pa so bila na stežaj odprta.
Majhna, debela ženska je sedela za pultom in dolgočasno gledala mladega človeka, ki je izbiral razglednice. Premetaval jih je sem in tja; jezno sem ga opazoval. Da bi vsaj že izbral in šel, sem si mislil. Take stvari ne morem opraviti vpričo drugih, to se naredi na štiri oči. Nestrpno sem se prestopal, nato sem šel na nasprotno stran ceste, hodil sem in tja
9
in venomer pogledoval v. .trafiko.; Mladi človek pa kakor ti se mu ne itiudilo. Naslanjal, se je na pult in mencla nekaj govoril, včasih je zamahnil' z roko, kot bi podil muhe, z levo nogo pa je potresaval. Ko hi vedel,' kako sem ga sovražil takrat! Ura teče, sem si mislil, in tale potepin sloni tarrile in se mu nikamor ne mudi. Prav gotovo je, sem si zatrjeval,, eden. ■ tistih meščanskih lizancev, ki ne vedo kam s časom, zapravljajo dneve za nočjo in se potikajo po svetu meni in vsakomur, v napoto. Tu notri ti tiči, sem se jezil, in ne pomisli, da so še pošteni ljudje na svetu, ki jim je čas dragocen. Prav gotovo, če bi takrat še dalj premišljal, bi prišel morda celo na socialno vprašanje in bi ga reševal pod vidikom tega človeka. Toda mož se je počasi dvignil, vrgel denar na mizo in nekaj stlačil v žep, obrnil se je. pred vrati obstal in si prižgal cigareto, nato pa se je počasi in zadovoljnega obraza napotil naprej, ženska pa je ostala sama.
Ca natanko premislim, se mi je zdela debel pajek, ki čaka na mulie. Čepela je med. papirji in skladbami. tobaka, zdehala in včasih, stegnila belo, zavaljeno roko in brez vzroka popravila kak časopis, potem si je segla y lase in se čebljala, nato pa je prekrižala roke na pultu in nanje: položila svojo brado. Tako sem jo gledal, ko sem šel čez cesto.' Pred trgovinico sem še za hip obstal. Okleval sem, neka.j kakor strah me je : objelo in že sem hotel iti naprej, ko so se moje oči srečale z njenimi. Ne vem, kaj je bilo to. Tisti trenutek sera že stal tik pred njo.
Obstal sem in molčal. Iskal sem menda primernih besedi, ko meje. že vprašala z zaspanim glasom: „Kakšne hočete?"
Kakor na zapoved mi je ušlo iz ust: „Zeta!"	• _ _ ^	.
Debela roka se je stegnila in že je bil pred menoj zavojček. Prijel . sem ga v roko, ga preobračal, položil spet nazaj in segel po listnico. Čutil sem, da me ženska gleda naravnost v obraz. Nerodno mi je postalo, zardel sem in jel gledati v tla. Nato pa sem rekel:
„Oprostite, gospa, nimam denarja, ampak nekaj znamk mi je ostalo, ali ne bi hoteli vzeti znamk za plačilo...?"
Nisem utegnil končati, ko sera že zaslišal njen rezki glas: „Dajte jih sem, pol za pol!"
Porinil sera pred njo ves list in strahoma nadaljeval: „Ali ne bi hoteli odkupiti vseh?"
Nisem je gledal. Res ne. Toda sam v sebi sem videl, kako so se ji. prezirljivo napela lica in nato zasmcbljivo skrcmžila, nato pa že opazil, da se je roka stegnila v predal in vrgla pred me nekaj kovancev. Pograbil sem jiii in se naglo obrnil. Že sera bil med vrati, ko sem zaslišal:
„Vi! Vzemite cigarete!" Na zavojček sem bil pozabil. Okrenil sem se in ga vzel, nato pa se hlastno pognal ven, ženska pa je za mano zakričala: „Drugič ne bodite tako nerodni! Saj vam vsak na nosu bere!" Utonil sem med ljudmi, spočetka brez vsakega načrta. Cez čas pa sem spet zbral svoje misli, preštel denar, ki sem ga tiščal v pesti, in začel premišljevati, kam naj grem, kaj naj kupim. Kmalu sem se odločil. Vstopil sem v knjigarno in kupil knjigo: Živali v podobah. Zavoj sem vtaknil pod pazduho in se nato naglo napotil proti domu.
3.
Ko sem stopal po stopnicah navzdol, mi je srce utripalo kot še nikoli. Ne rečem, da bi me pekla vest, te zavesti takrat še nisem imel, ampak
10 '...■.. .
nekakšna- neprijetna teža mi je legla ria srce. Naj sem si še tako dopo^ vedoval, da b.o- fantiček vesel, ona srečna, teža ni izginila, srce še ni pomirilo,- dokler nisem pritisnil na kljuko.
V kuhinji je že gorela luč, ki mi je za trenotek vzela vid. Toda nisem si utegnil niti zasenčiti oči, ko se je že dvoje drobnih rok oklenilo mojih nog in dvoje drobnih, žarečih oči ozrlo öd tal proti meni.
„Očka, očka!" je vpila drobna živalca pod mano. . „Očka, očka!"
In me je tiščala za hlačnice, da se nisem mogel prestopiti. • i,No,:počakaj, počakaj, fant moj!", sem se zasmeja , on pa se je takoj, ko je zag edal moj zavoj, vzpel na prste in segel proti mojim rokam.
„Očka je prinesel".
Pozabil sem na vse. Počenil sem in vpričo njega odvezal vrvico, odmotal'papir in sem izročil knjigo. Tekel sem ven.
„Tu imaš! Pazi na knjigo, same živali so v njej", in sem sedel za mizo.
„Živali", je ponovil in že je odracal s knjigo k materi, od nje pa v svoj kot, kjer je sedel na tla in začel pregledovati stran za stranjo. Nekaj časa je bil' čisto miren. Zamišljeno si je ogledal vsako podobo posebej, premeril jo j-e od vseh strani, obračal knjigo, jo spet postavil prav, listal, dokler ni prišel do zadnje slike. Koje pa pogledal zadnjo in tako kritično irfcmotil vse pisane podobe, seje spet postavil na noge in s knjigo prišel C meni. Skobacal se mi je na kolena, se vsedel, postavil knjigo pred me, jo odprl in začel:
„Kaj je to, očka?"
i,Osel je."
„Kaj pa je to?"
„Lev!"
„To je pa krava!"
' In zdaj sem obudil vse svoje prirodopisno znanje. Dostikrat pa res nisem vede), ali je žival divja koza ali kakšna avstralska pošast. Tedaj sem si seveda moral ime izmisliti, dvakrat me je celo zasačil, da sem prej drugače povedal. Bog ve kolikokrat sva prešla vso knjigo! In prav gotovo bi jo listala vso noč, da ni žena ukazala fantu, naj gre spat. Ko se je slačil, je venomer visel z očmi na knjigi, in ko je legel, je knjigo, tiščal ob isvoj životek.
Ura je bila pozna in tudi midva sva šla leč. Ko sva utrnila luč in sva že čula mirno dihanje otroka, se je žena stisnila k meni in šepnila:
„Kje pa si dobil denar, Miha?"
Takrat mi je spet prišla vsa resnica na um. Nemirno sem se odmaknil in odšepnil:
„Izposodil sem si."
„Veliko veselje si mu storil," je nadaljevala žena in me pobožala po prsih. ,.Bova že kako uredila, da naju ne bo stisnilo prvega."
„Da, da!" in že mi je stopila vsa resničnost pred oči. Res, problem sem rešil, otrok je vesel, besedo sem držal ; . ., toda v moje stanovanje, ki je bilo vedno čisto svoj svet, se je naselilo nekaj temnega, duh pisarne, slaba vest. Kaj, za primero, se bo zgodilo, če ravnatelj slučajno pregleda knjižico znamk? Kako naj obrazložim primanjkljaj? Kaj bo storil z menoj, ko je vendar tako znan po svoji strogosti? „Z Bogom, gospod!" bo dejal. .,Un hvalite Boga, da vas ne tiram pred sodnike." In potem mi je prišlo na misel, kaj bo z mojo družino. Kje bom dobil drugo službo? Konec bo stanovanja, na cesto bomo vrženi, za zmeraj, za vedno izgubljeni.
. ■ / . 11
žena me je prijela za roko in si jo nesla pred usta. Poljubila me je na dlan, z drugo roko pa se mi je ovila okrog vratii in se stisnila k meni, da sem začutil polno toploto njenih grudi.
„Zakaj si tako tih?" je vprašala. „Kaj je s tabo, ti, ti..." Jas sem prijel njeno roko in jo položil na njeno odejo. Nato sem se obrnil v stran in šepnil:
„Pusti me!"
Začutil sem, da je na široko odprla oči, nato sem slišal, kako se je okrenila in z obrazom pritisnila v vzglavje. Vendar se nisem zmenil za vse to. Nekaj nepoznanega mi je ležalo na srcu. Imel sem občutek velike teže, ki mi je pritiskala na pljuča, da sem moral z vso silo zajemati sapo.
Potem mi je prišlo na misel: zakaj sem prav za prav to storil? Da, ta zakaj se mi je zarinil v možgane in vročično sem si jel zagotavljati, da nisem kriv, da sem vse poizkusil... nazadnje pa mi je le obležalo na mislih: zakaj? Tako sera prišel do tega, da sem si začel dopovedovati: družina je kriva.
Vi ne veste, kako matematična je logika, čeprav .sloni na zmotnih temeljih, kadar je človek v stiski in išče svoje lastne opravičbe s tem, da natika svojo krivdo drugim. Vidite, to lestvo raznih sklepov sem pre-lezel tudi jaz in sem si skomponiral sklep, ki sem mu seveda trdno verjel: če ne bi imel žene, če ne bi imel sina in tega samotnega, temnega stanovanja, bi mi ne bilo potreba odpirati predalov, sam bi živel, dobro bi se mi godilo in bil bi dostojen človek. Vsa lepota — o kateri preje nisem dosti razmišljal, temveč sem jo samo nevede doživljal — je izginila v nič . .. Kakor sem prej čutil čar vsega, kar je bilo okrog mene doma, tako sem si tedaj gradil sanje, v njih pa vse ono, česar ne bom nikoli imel: ples, gledališče, kavarna, knjižnica, izleti, obleka, vse vzrastlo iz svobode in samstva ... Le kaj mi je bilo, sem si dejal, da sem se ženil tako mlad. Ali morda nimam pravice do svobodnega, lepega življenja? Čemu moram biti privezan na klet, na temo in . . ., da, in — ne smejte
kar je, ko bom umrl? Kako pridem do tega, da trpim, da tako strašno trpim zaradi nekaj koščkov znamk, nekaj lepljivega, ničvrednega papirja, ki se je samo preselil iz enega predala v drugi predal?
Smilil sem se samemu sebi. Solze so mi skoro v hipu privrele v oči. Globoko sem dihal in najrajši bi se zjokal na glas nad svojo nesrečo in svojim življenjem. Tedaj sem zaslišal, da žena ihti. Potresala se je z vsem telesom in jokala v blazino. Ujezila me je. Jaz sem nesrečen, sem si dejal, ona pa joka, ker ničesar ne razume. In že sem skoro zavpil:
„Daj vendar že mir, kdo te bo poslušal sredi noči!" in sem se pre-vrgel po postelji, ko riba v zraku.
Jok je utihnil. Le tu in tam je bilo čuti še nekaj vzdihov.
Med tem pa sem tudi jaz jel dremati. Polagoma so mi postajale trepalnice težke. Ze me je zmanjkalo, iz^nila je soba in zavest in vzbudil sem se v uovo življenje, v spanje, sanje in premišljanje brez zavesti.
4.
Kako je bil prihodnji dan lep in svetal! Sonce se je razlilo čez in čez in hladna, sveža jutranja sapica je nežno božala nas, ki smo šH vsak po svoji poti. Toda jaz nisem imel smisla za to lepoto. Stopal sem'
12
počasi proti pisarni in zdel sem se sani sebi zločinec. Vsakomur, ki mi je. pogledal v oči, sem .odmaknil pogled. Imel se občutek, da nosim znamke na čelu in da vsak gleda nanje. Trafike sem se ognil v velikem loku iri, ko sem odpiral vrata pisarne, sem videl, da se mi roke tresejo.
Vstopil sem in obesil klobuk na klin, potem pa brez misli stopil do mizice, odprl predal, ga spet zaprl in šel k svoji mizi. Nisem še dobro sedel, ko je vstopil sluga in mi dejal:
„Gospod ravnatelj vas kličejo v pisarno."
Naglo sem se dvignil, da bi kmalu prevrnil stol in v obrazu sem začutil hladno bledoto. Segel sem v žep, potegnil glavnik iji se počesal, potem pa sem stopil na hodnik in počasi šel do ravnateljeve pisarne (čutil sein, kako se mi tresejo noge), potrkal sem in vstopil.
Ravnatelj me je gledal, podprt z obema rokama, molče me je gledal nekaj časa, nato pa mirno dejal: „Sedite!"
Sedel sem. Danes bi se rad videl. Sedel sem najbrž kot kup nesreče, kajti %'sa kri mi je pritisnila v srce, neka napetost je zavladala v meni, da sem začutil solze v očeh. Ravnatelj je stegnil roko in popravil papir na mizi, nato pa se je še malo sklonil naprej in vprašal: „Vi ste prosili za predujem včeiaj?" Vzdihnil sem: „Da!"
Ravnatelj je nadaljeval:
„Včeraj se nisem utegnil pogovoriti o tej stvari. Zato sem vas klical danes. Ne zamerite: zakaj pa ste potrebovali včeraj.denar?"
Obmolčal sem; Sam ne vem, zakaj, toda imel sem občutek, da rav-iiatelj vse ve. Ugriznil sem si v ustnico in čakal, kdaj pride tisto veliko, ki bo napravUo konec z menoj. Ravnatelj pa je nadaljeval:
„Zakaj molčite? Poglejte, meni ni treba, da bivam dajal denar vnaprej. Tudi posojam ga ne. A ker ste prosili, morate vendar navesti vzrok. Se vam ne zdi, kaj?"
Vstal je in začel hoditi sem in tja. Tudi mene je dvignilo s sedeža. „Kar sedite!", je nadaljeval. „Vidite, jaz sam imam tudi družino in otroke in dobro vem, kaj lahko pride vse nenadnega, nepričakovanega. Zakaj bi torej skrivali. Možje smo. Ce nas že ločijo prostori v pisarni, nas vendar združujejo otroci, ki bodo nadaljevali našo življenjsko pot, ko nas ne bo več!"
Njegov glas je bil nenavadno topel, njegove oči, ki so bile zmeraj tako srepe, pa so postale vlažne, skoro začudene. Zato ni čudno, da sem pogledal v tla in sem povedal, kaj sta od mene želela sin in žena.
Gledal me je. Čutil sem, da me gleda. Ko sem nehal, je stopil bliže in me vprašal:
„Pa niste kupili?" „Sem!" sem zamolklo odgovoril. „Ste si denar izposodili?" je rekel skoraj čisto tiho. „Da!" sem odgovoril, „izposodil sem si" in sem zardel. Nastal je čuden molk. Ne on ne jaz dolgo nisva izpregovorila nobene besede. Šele čez nekaj časa se je ravnatelj spet premaknil, stopil nazaj k pisalni mizi in sedel. Nato je povedal z mrzlim uradnim glasom:
„Tu imate predujem. Ko pridete v pisarno, napišite pobotnico in mi jO pošljite sem. Zdaj lahko greste!"
13
"Vstal sem in skoraj klecnil v kolenih. Neka lahkota v meni- pa mije položila smehljaj v obraz, kajti — Verjemite mi — smeje sein poferal denar in rekel:
Hvala!"	^	■
Poklonil sera se in odšel do vrat. Ko pa sem vrata že napol odprl, . me je ravnatelj poklical:
,.Vi, vi, čakajte!"
Obrnil sem se. Ravnatelj je vstal; rni pokazal hrbet in pogledal skozi okno na cesto, čez čas pa je dejal, ne da bi se okrenil:	-
„Pred vsem pa takoj spet kupite znamke I"
Sam ne vem, kako sem prišel v pisarno!	.
* » • •
Zakaj sem vam pravil vse to? Zato, dragi gospodi da boste vedeli, da imamo tudi mi majhni ljudje svoje življenje, tudi nas obliva zlo in dobro in tudi mi iščemo resnice. Sicer ne segamo v ozvezdja, ni nam dano, kaj se hoče, toda prav tako naš kleplje usoda, prav tako visimo na nitih svojega značaja, ko vi. In če že iščemo smisla življenja, ga najdemo v sebi, to se pravi, prav po tiho na uho povedano: v svojih otrokih, •ki so vse naše življenje.
Za mir ...
Malo je fako nezavednih in pokoarjenih ljudi, ki bi trdili, da je- vojiia dobra in koristna.
Neki ljudje pa so Si celo izmislili teorijo, da je vojna potrebna, ker preti zemlji prenaseljenost. Kakšna prekrasna teorija!
Poglejmo od bliže računsko bilanco svetovne vojne. Pogin vsakega človeka je veljal 25.000 dolarjeo (več kot en milijon dinarjeo). Če hi ta denar naložili s.Sfl« obresti, bi dalo to letno J250 dolarjev (čez 60.000 dinarjev). In koliko je ljudi na svetu,' ki- imajo. letno -take dohodke ?
Plačali smo toliko milijonov zato, da smo 'se iznebili 17 milijonov zdravih ljudi,' ki so morda teoretikom bili nadšteoihii, niso pa bili odveč onim, ki so jih ljubili.	' ■
Preti nam nova vojrm, novih 25.000 dolatjeo za vsakega mrtvega človeka .-. . to je. čisto „dostojna cena". Treba jo bo plačati za uboj vsakega poltenega človeka o bodoči vojni...
■ Vendar te strašne in gnusne številke iz statistike pretekle vojne ne bodo-preprečile novi vojne, ki nam preti. Prepreči jo lahko le skupno delo nas vseh. Vsakdo izmed nas, ki ne misli na bodočnost, je kriv, ker omogoča bodočo vojno.	_ . '
(„Times", London.)
Obisk članoT Hoi«rardske lige
(Razgovor z Miss Fry) O. G.
Sredi novembra minulega leta so obiskali Jugoslavijo in druge vzhodno-evropske države člani in članice Howardske lige za kazensko preosnovo (Howard fur Penal Reform). Želeli so si ogledati razne kazenske in podobne zavode, posebno za inladino in ženske. V Ljubljano so prišli gdč. Margery Fry iz Londona in zakonca Kimberg iz Stockholma. Miss Fry je predsednica londonskih mladinskih sodišč, dr. Kimberg profesor pravne psihiatrije tec vodja kliniko v Stookholmu. Eer je gdč. Fry članica brilske zveze akademsko izobraženih žen, je zadela naloga, da spremlja odlične goste, ludi naše društvo: predvsem seveda naše pravnice (zavodi so bili o obisku uradno obveščeni iz ministislva),
14 ^ ■ . ■
zaradi znanca angleščine pa tudi mene;' Spremljala sem jih dva dni na \ečini njihovih potov, ker gdč. Fry sicer prav dobro obvlada francoščino, pri nas bolj potrebne nemščine pa prav malo — in tako sem tolmačila. Spoznala sein majhno, živahno, teniBolaso žensko •srednjih let v teh nekaj kratkih urah tako, da se .mi je zdela stara znanka, in sem bila resnično žalostna ob-njenem odhodu. Kmalu'sem se naučila ceniti njen bister pogled in ■oster razunj, lahkoto in prijaznost, s katerima se je znašla v občevanju s popolnoma-tujimi, zelo različnimi ljudmi. In na koncu sem torej privlekla notes in zaprosila za intervju.	. •
„Ahn, zdaj pa je- le pokukala žurnalistka iz vasi" se je zasmejala.
'. Saj vas menda nisem začela prezgodaj nadlegovali?" sem odgovorila.
„Ne, nasprotno, precej pozno, saj moram že knlalu na vlak. Kaj bi torej radi vedeli?"
Nisem je. vprašala takih stvari, kakor kdaj in kje je rojena, kaj so bili. njeni starši in ■ podobno,' ker še ml zde taka vprašanja precej nevažna in dokaj indiskretna. Torej sem začela s šludijem.
„Kaj ste študirali, prosim?"
- „Oh, čim manj o tem govorimo, tem bolje. Ko sem zapustila univerzo, se nisem nikoli" več zanim'ala za svoj predmet."
„Ali niste študirali prava?"
„Ne," -se je nasmejala, „matematiko. In kakor rečeno, pozneje sem se bavila, z vsemi mogočimi stvarmi, samo z matematiko ne."
„Ali smem vprašati, kje ste študirali in kakšnega poklica ste se lotili po kon-.čanih študijah?"
.„Studirala sem v Špmmerville college-u v Oxfordu. Postala sem knjižničarka univerze. Pozneje sem odšla v Birminghain kot voditeljica študentovskega-doma." (Aha! ' Zanimanje za žive ljudi je očitno kmalu spodrinilo zanimanje za zgolj znanstvena" vprašanja !) „Med "vojno sem odšla v Francijo ..."
■ „Kot usmiljenka?"
„Ne, "imela sem skrbeti za civilno prebivalstvo, ki je zaradi vojne" izgubilo dom in"imetje. Veliko nesreče je bilo... Delala sem skupaj s Kvekerji" (protestantovska " ver.ska- ločina, ki ima v svojih pravilih popoln pacifizem in medsebojno socialno pomoč). „Že takrat po vojni sem postala tajnica Howardske lige. Sedaj sem prevzela delo lige,, kolikor se tiče mednarodnih odnošajev. To ni plačano mesto, toda postala sem istočasno voditeljica svojega starega college-a v Oxfordu. Sedaj sem — v penziji . .. Da, to va's-utegne zanimali. "V Angliji dobe univerze dotacije od vlade v višini '/3 njihovih izdatkov..Tega zneska ne podeli kak minister, temveč daje državni zaklad to vsoto na razpolago-V celoti, razdeli pa jo med univerze posebno za to ustvarjen odbor, ki ga imenuje vlada ;(a ni odvisen od nje — ne menja se, kadar se menja vladal) iz nevtral-.nih,' nepolitičnih ljudi, ki imajo kako službo na kateri izmed univerz. Dejansko razpolaga odbor s to vsoto popolnoma samostojno in vlada se v njegove odločitve ne " vmešava. Ako bi se, mislim, da bi mi vsi odstopili, kakor en mož . . . No, in jaz sem "torej članica tega odbora."
ker je gdč Fry, kakor mi je povedala, pripadnica delavske stranke, ki je v opoziciji proti sedanji vladi, se zdi, da je ta odbor res nepristransko izbran.
„Želite se kaj vedeti?"
. „Da, kaj je prav za prav Ilowardska liga?"
„Ah, vidite, to je vsekakor bolj zanimivo kakor moja malenkost. Pred nekako -70 leti je bila ustanovljena .Howard Association', 1909. 1. pa ,Liga za kazensko reformo*. -Po vojni sta se obe organizaciji združili v sedanjo Howardsko ligo. Njen namen je, doseči "boljše postopanje š kaznjenci, ki so vendar ludi ljudje in ki jih razen tega naš •sedanji kazenski sistem dostikrat sicer kaznuje, a ne poboljšuje. Posebno velja to za mladoletne .. . Ne smete misliti, zato, ker smo prišli sem, da se samo vtikamo ■ V tuje zadeve. Naša liga je predvsem za to tu, da nadlegiije našo lastno vlado, da jo pripravi s peticijami, iuterpelacijami parlamentarnih članov itd. do reformnih zakonov
15
ID uredb, itd. Mednarodni del naše lige je precej majhen, moral bi biti vežji. . . Kajti prišli smo do prepričanja, da bi mnoga vprašanja laže načeli in rešavali mednarodno, v vseh državah naenkrat. Zato sedaj zbiramo material — ■ deloma smo ga že zbrali in objavili — in ga bomo predložili tajništvu Društva narodov, da ga spravi na eno prihodnjih zasedanj. Če se nam to posreči, mislimo, da bo precej pridobljenega ..."
„Kje ste bili sedaj, na tem svojem potovanju?"
„Začeli smo septembra, od takrat smo na poti, in verjemite mi, zelo smo utrujeni... V tem času smo se seznanili z nekako 700 ljudmi. Dr. Kimberga in njegove žene nisem prej poznala. Sestali smo se šele na Madžarskem. Sreča, da smo se tako dobro razumeli, da smo imeli res prijetno potovanje . . . Prepotovali smo Madžarsko, Romunijo, Bolgarsko, Jugoslavijo. Dx. Kimberg pojde zdaj äe v Grčijo. Mene pa čaka delo doma..."
Zastavila sem ji še čisto naravno vprašanje: „In kakšen vtis ste dobili ob svojem obisku — tu pri nas mislim v Ljubljani?" (Nisem je hotela vprašati za druge kraje — povedali so mi, da jih v mnoge zavode niso pustilli, kar ni naredilo najboljšega vtisa nanje.)
„Imela sem vtis, da postopanje s kaznjenci ni kruto, ni slabo, pač pa je po sistemu popolnoma represivno (zatirajoče), ne vzgojno. Saj to je skoraj povsod; tudi pri nas doma, v Angliji, še prevladuje. Naloga naše lige je, da to spremeni . . . Zavod na Selu se mi zdi dober. Saj veste, da se zanimam predvsem za mladoletne. V Londonu sem predsednica mladinskih sodišč, dosti skušenj imam z njimi... A poboljševalnica na sodniji mi ni bila preveč všeč. Napaka je že v tem, da so otroci v isti stavbi z odraslimi kaznjenci, zločinci, tako da pri najboljši volji ni mogoče preprečiti vsakega stika 2 njimi. In tudi stavba je pač grajena,za ječe in tega ni mogoče zabrisati, tudi s prijaznim postopkom ne. Vem, da je to vprašanje denarja, da bi bilo treba nove stavbe in da bi to bilo drago — in denarja ni .. . Toda z druge strani, vidite, se ini pa zdi vaš kazenski sistem — saj ne zamerite — nekoliko zapravljiv. Da, to je prava beseda. Po vsem, kar smo mogli zvedeti, imate v Jugoslaviji s 14 milijoni prebivalcev nekako 23.000 ljudi po ječah. Pri nas jih imamo na 44 milijonov 25^26.000. Pa menda ni kriminaliteta toliko višja. Toda pri nas imamo ustanovo, ki je pri vas ni, oziroma kakor so mi povedali vaši pravniki, je v zakonu predvidena, a dejansko ne obstoji. To je to, čemur pravite tukaj ,zaupniki', pri nas pa .probation ofFicer". Kadar je kdo — otrok ali odrasli — obsojen pogojno, se mu dodeli tak ,zaupnik', ki ga obiskuje in nadzoruje, mu daje nasvete, otrokom pomaga pri šolanju in izbiranju poklica itd. Tako je pogojno obsojeni pod stalnim nadzorstvom uradne osebe, ki mu more pomagati, ki ga pa tudi more ob nepokorščini vsak čas tirati pred sodnika, da mora pogojno prisojeno kazen res od-sedeti. Dostikrat pa to postane nepotrebno, posebno pri otrokih,. Pa tudi pri odraslih se nam je obneslo. — Recimo, da dobim kot mladinska sodnica primer dečka, ki je kaj ukradel po navodilu matere. Takega dečka ne bom dala v poboljševalnico, temveč . ga bom skušala spraviti h kaki zanesljivi rodbini. Seveda bi ostal pod nadzorstvom ■zaupnika'. Šele, ako bi ta deček znova in znova zašel na stranpota, bi ga oddala v zavod. Sploh smo prišli do prepričanja, da je vzgoja v rodbini, čeprav ne v lastni, za normalne otroke boljša kot zavodska. In druga prednost je v tem — cenejše je! Že zato, ker je otrok, ki je odtegnjen kvarnem vplivu tovarišev v zavodu, ostal pogosto na pravi poti in postal pošten, koristen človek.
A .zaupnik' vrši tudi socialno nalogo. Recimo, pripeljali so mi dekletce in njenega bratca, ker sta kradla mleko. Poizvedovali smo in našli, da živi vsa rodbina v obupnih razmerah. Na vprašanje, ali ne dobe otroci v šoli mleka zastonj (to je v Angliji zelo razširjena oblika socialne pomoči), je mati odgovorila, da ne sprejme miloščine od nikogar. .Zaupniku' se je posrečilo, da jo je pregovoril, da je dovolila otrokom sprejemati zajtrk v šoli. In tudi sicer so se našli dobri ljudje, ki so pomagali družini na noge. Ti ■ otroci niso več kradli. Tako morejo .zaupniki' koristiti tudi za preprečenje zločina, ki je važnejše od kaznovanja."
„In kdo so prav za prav ti .zaupniki'?"
16
„o, to so državni uradniki, ki imajo posebno šolo za ta poklic."
;;Torej plačane osebe, ki se bavijo samo s tem delom?"
„Da, to je samostojen poklic, ki človeka popolnonia zaposluje."
„In kaj prav za prav mislite doseči s tem, da spravite vprašanje ureditve ječ in postopanja z jetniki pred Društvo narodov? Ali mislite, da se da res z mednarodnimi dogovori, in zakoni veliko doseči?"
„Nekaj se gotovo da. Yeliko važnejše se mi zdi, da se s tako razpravo, ki bo nujno prišla tudi v dnevne liste vseh velikih narodov, zbudi zanimanje širše publike za te probleme. Jaz osebno vidim svojo najvažnejšo nalogo, najvažnejšo nalogo lige, prav v tem. Meni se zdi popolna ločenost kazenskih zavodov od normalnega življenja strašna. Strašna za ljudi, ki v njih prebivajo, in tudi škodljiva — zanje in za družbo. Kajti ako ljudi držite mesece in leta popolnoma ločene od resničnega življenja, brez stika z normalnimi ljudmi in normalnim življenjem, je težko pričakovati, da se bodo, že itak moralno in socialno šibki, znašli ob odpnsiu v svetu, ki jim je postal tuj in ki jim je vsekakor sovražen. Zato mislim, da je zelo važno, da se ljudje, ki nimajo poklicno opraviti z ječami, preprosti ljudje raznih poklicev, začno zanimati za jetnike. Pri nas n. pr. smo pridobili univerzitetne profesorje in druge znamenite ljudi, da redno predavajo po ječah, brezplačno. Predavajo o različnih predmetih, ki utegnejo preprostega človeka zanimati. Zelo dobro se nam je obneslo. In mladim dečkom in dekletom je treba preskrbeti iger in knjig. Oprostite — vaše knjižnice tu po ječah so revne, da bi se človek zjokal. In če ni denarja, bi se dalo nemara z zbiranjem starih knjig pri privatnikih marsikaj dobiti. Mogoče bi tudi našli koga, ki bi šel otrokom predavat, jih učit iger ob prostem času in podobno. Tem otrokom je treba dati veselja, ki ga navadno še doma niso poznali, ki ga v poboljševalnicah tudi ne uživajo mnogo . . ."
Večkrat mi je bila v teh dveh dneh ponovila ravno to: kako važno je zanimanje širokih slojev za ljudi po ječah, da bi se spremenilo njihovo stališče do njih . . .
„Na te ljudi kratkomalo pozabijo. Ukradel si kaj — zaprli so te in s tem je stvar v redu. A kaj bo s tem človekom, ko bo prišel ven? Tudi ženske . . . Bila sem tudi v Begunjah. Vse je čisto, mirno, hladno. Prijazno — ni. In dekleta, ki ste jih poslali z ulice tja, kr prebivajo tam skupno pod tako nenormalnimi razmerami — ali se bodo znašle, ko pridejo iz te samote, iz te odločenosti, spet v svoje navadne razmere ? Jaz ne verjamem. Sicer pa je te res eden največjih problemov . . ."
„In koliko je v vaših ječah žensk zaradi umora 1 To se zdi nam ljudem iz mirnej-. šega severa posebno čudno. In spraševali smo se, dr. Kimberg in jaz, ali ni to mogoče vpliv alkohola. Odgovor vaHh jnristov na to je prav različen, nekateri pravijo da, drugi . ne .. . Vobče se mi zdi, da je pri vas razmeroma manj tatvin, prestopkov proti imovini, kakor pri nas, zato pa več zločinov iz nasilnosti. Seveda pa ti ljudje navadno niso kaki ubijalci iz navade, temveč iz strasti in niso drugim ljudem nevarni. Saj vidim, da jih imate tu po ječah v delavnicah, kjer imajo vsake vrste orodja, ki bi bilo uporabno tiidi za orožje ..."
Ne vem, če po pravici, a imela sem vtis, kakor da bi bila hotela reči, da prav za prav teh ljudi, ki niso splošno nevarni, ni treba držati po ječah . ..
„Ena najvažnejših nalog naše lige je, da skuša zmanjšati število ljudi po ječah. Pri nas v Angliji n. pr. imamo zakon, da človeku, ki ne plačuje alimentov, kakor jih je njegovi ženi oziroma rodbini, odmerilo sodišče, zapro. Sedaj smo dosegli, da se to ne more zgoditi, ako ni sodnik prej preiskal, ali mu razmere dovoljujejo, plačevati te alimente, ali jih ne plačuje, ker noče, ali zato, ker ne more. Samo s tem smo zmanjšali število naših jetnikov za nekaj tisoč letno ... Ne le, da smo tem ljudem prihranili težko skušnjo, prihranili smo tudi državi stroške za njih prehrano, za ves kazenski postopek . . . Nekaj takega bi nemara lahko storili tudi pri vas."
,,Ali je namen lige, da si pridobi čim več inozemskih članov ?"
„Seveda smo veseli vsakega novega člana. Toda glede inozemstva bi nam bilo prav za prnv ljubše, če bi se ustanovila po raznih državah posebna društva, ki bi re-
17
. Sevala lastne probleme po načelih HoWardske lifte. 'NeDiara bi lahko- ustanovili nekako mednarodno zvezo.'fako- da bi vsa ta društva bila v zvezi med' sabo .. . Toda seduj je '
res že čas, da odidem na vlak. Se zamudila ga bom."
*
* * - ■'
Zelo mi je bilo žal, ko je odhajala. Dobra, ženska je, z živim, čutečim srcemi' z ostrim razumom in velikimi skušnjami. Toliko je bilo stvari, o katerih bi, se.hotela ž' njo pogavoriti, posvetovati. Pa sem se jih mogla komaj dotakniti; ali še to ne. In koliko bi se mogel človek od njenančili! Videla sem, kako so ti ljudje, ki žrtvujejo toliko svojega časa in svoje moči za resnično „občo blaginjo", daleč od farizejskega stališča, da ni treba sočustvovati z ljudmi po ječah, s temi najbolj nesrečnimi, ker so svoje nesreče „sami krivi"! Vidiš, da pri njih ta krivda ni nikako opravičilo za sloKo postopanje, ali sploh za postopanje, ki bi bilo slabše kot je v zaporu nujno potrebno. ..' .
V nekem Tolstojevem roiuanu stoji: „Vsa nesreča je v tem, da ljudje mi.slijo, da-se ! sme v nekaterih okoliščinah postopati s človekom brez ljubezni; v resnici iakih. okoliščin ni." Na ta stavek se človek nehote spomni, če govori s člani Howardske lige: In ' pri tem so daleč od-vsake sentimentalnosti. Prepričani so,- da bi boljše postopanje % '■ jetiiiki io sploh sprememba vsega kazenskega sistema koristila, ne le zločincem,' ki po mnenju tolikih pravičnikov ne zaslužijo sočutja, temveč vsej družbi sploh. Kajti sedanji-sistem nam vprašanja kriminalitete ne rešuje, le zatira jO. Ljudje, ki so zaradi j-azmer zašli v nasprotje z zakoni, pridejo po kratkih zapornih kaznih nazaj v iste razmere, ki so-jih že. enkrat dovedle v zločin — in jih seveda spet spravijo nazaj. Tako v nedo- ; gled ... In resnično je to le zavlačevanje in zapravljanje človeških življenj in državnega--denarjn. Mislim, da je za to dovolj dokazov. In -prav gotovo bi ne škodilo, poskusiti na ' kak nov način — ne iz sentimentalnosti, temveč iz skrbi za korist skupnosti, najsi bo to kaka upravna edinica,- država ali — človeštvo.
Ljudmila Roblek
Mari.caBartoI
Bila je skoraj slepa in hoditi ni mogla več; dve hudi nesreči za ubogo Ljudmilo, ko ni mogla več citati in ne hoditi za svojo ljubljenko CM družbo nabirat, razglednice in kolke prodajat številnim znankam	^ . . ■- ''. .-
Gitala ji je v Jožefišču lijena dobra sostanovalka iz dnevnikov in iz Ženskega sveta, ki ga je vselej željno pričakovala. Slišala je še dobro. Ko sem prihajala :in ji žena vratih želela dober dan, spoznala me je samo po glasu —je bila vselej.vzradbščena. ■ Znala je vedno toliko novega, kolikor je imela obiskovalcev in obiskovalk in teh-iii'' bilo malo.	.	--,. .-
Dasi je bila že v 85. letu, vendar se je Š6 za vse zanimala, imela je .še- dober, -spomin iu govorila je lahko o vsem prav rada, še posebno o sodobni politiki;
Proti božičnim in velikonočnim praznikom nam je vselej hvalila CM razgledhicfe ;eeš, lepše so nego lanske, le kupite jih!
Pred 40imi leti se je razveselila prvega slovenskega ženskega, lista -„Slovenke." ' tako prisrčno kakor malokatera. Agitirala je za list iu se zanimala za vse,, kav je^bilo-ž. njim v zvezi. Urednico je bodrila ter ji pošiljala za „Slovenko" razna poročila- . ■ z dežele.
Dasi že več let zelo betežna, je bila vendar še vedno .živahna jn šegava,'-Sredi avgusta je težko zbulela. Bila je operirana, a 31. avgusta Je nmrla po hudem trpljenju ta vsekakor originalna, že pred dobrimi šestdesetimi leti-zavedna'in marljiva-■delavka za. slovensko stvar.	' - . '
18 .
Statut žeiie pred Društvom narodoT
.	S. E. ■'	. ■ .
Na zadnjem jesenskem zasedanju Dništva narodov je prišlo v razpravo tudi vprašanje statuta žene. Celotno vprašanje se je razdelilo na dva problema in sicer: problem " izenačenja delovnih pogojev za moža in ženo in problem političnega in civilnega statuta žene, t. j. izenačenja žene pred zakonom. Prvi problem je bil predan delokrogu mednarodnega urada dela. O drugem pa so bile že tekom zadnjega leta obveščene vse članice
■	Društva narodov in noprošene, nnj pošljejo podrobne podatke o politični in civilnopravni zakonodaji, ki velja v njih državah za ženo. Večina držav, članic Društva narodov je podatke poslala. Velike mednarodne ženske organizacije so poslale svoj ekspoze o teh
-vprašanjih. Na njih pobudo (največje mednarodne ženske organizacije so: Mednarodna ■ ženska alijansa, Alijansa sv. Ivane Orleanske, Mednarodna ženska zveza. Mednarodna federacija kn sodnic in odvetnic, Internacionala za enake pravice, Mednarodna liga žeu za. mir in svobodo. Svetovna unija žen za sporazum itd.) je lani petnajst držav (med • njimi tudi Jugoslavija) podpisalo zahtevo, da pride vprašanje statuta še na lansko jesensko zasedanje.
Podatki držav o njih zakonodajah so seveda skupno dali ogromno tvarine, v kateri je bil zaenkrat pregled še nemogoč. Razlike v zakonodajah posameznih držav v pogledu državljanskih pravic, ki jih žene tam uživajo, so dvojno važne in zanimive: gre tu za . razlike med položajem žene in moža in za razlike med položajem poročene in neporočene žene. — Do zasedanja je poslalo odgovore v Ženevo 37 držav (24 evropskih, i azijske, 2 afriški, 7 ameriš^h).
V najvažnejših vprašanjih je stanje sledeče:
Kar se tiče državljanstva je 10 držav ženo izenačilo z možem. 24 držav je, dalo ženi iste politične pravice kot možu, t. j. aktivno in pasivno volilno pravico 'v zakonodajna telesa; 29 držav jim je dalo aktivno in pasivno volilno pra-. vice v samoupravna telesa (le v7 državah, med njimi v Jugoslaviji, te pravice še nimajo; to so evropske države). Glede izbire prebivališča so žene izenačene
■	'le v 4 državah; v.7 državah, tudi v Jugoslaviji je žena po zakonu.lahko varuh, svojih'
otrok. 14 držav daje ženi popolno pravico dodela v vseh poklicih. Glede svobodnega ■ i a z p o 1 a g a n j a s svojim zaslužkom in uprave imovine je.. 24 držav ženo izenačilo z možem.
Razprava sama je reševala v glavnem dvoje vprašanj: 1. ali je Društvo narodov, sploh upravičeno reševati te zadeve in 2. kakšni načini in iotervencije so mu za to na razpolago. Jasno je, da je. zakonodaja stvar vsake posamezne države, vendar pa se čuti : . Društvd-narodov poklicano sestaviti neka mednarodna pravila, ki seveda niso za države obvezna,, če jih posebej ne sprejmejo. (Taka pravila so bila sprejela glede trgovine z' dekleti iti opijem). Po žalostnih izkušnjah zadnjih let, ko avtoriteta Društva narodov ni \ segala tiko daleč, da bi bila mogla preprečiti tako hude konflikte (Abesinija, Španijo), se je delegatom nekaterih držav zdelo čisto jasno, da bi tozadevne odločbe ne imele posebnih uspehov. Zato je bilo sklenjeno, da se vprašanje statuta žene detajlno in strokovno prouči s sodelovanjem svetovnoznanih pravnih institutov in ozkega odbora izvedencev, ki bo sestajal iz mož in žen in ki ga bo sestavilo Društvo narodov.
■ Tako je vseh 32 držav izglasovalo soglasno resolucijo s sledečimi ugotovitvami:
1.	Razvoj prava po vsem svetu kaže tendenco za izenačenje obeh spolov, pred. zakonom.
2.	Ö pravnem položaja žene v raznih državah je treba podrobnega študija in ob-jasnitev.
3.	Za študij je. popolnoma kvalificiran Zavod za izenačenje privatnega prava..
4.. Društvo narodov imenuje odbor pravnih izvedencev.
Razprava je bila v svojem celotnem poteku zelo živahna. Udeležilo se je je izredno veliko število žen, ki so sodelovale bodisi kot članice delegacij posamezDih vlad, bodisi kot njih namestnice ali izvedenke. Med navzočimi sta bili tudi dve ženi — opolnomo-čena ministra in sicer Aleksandra Kolontaj, izvanredni, poslanik Rusije v Stockholmu in Palma Gijen, poslanik Mehike v Kopenhagenu.
(Po „Glasniku Jugoslovanske ženske zveze".)
Kritike in poročila
lika Vaštetova: Roman o Prešernu. Samozaložba, str. 406. Oprema in ilustracija E. Justina. V povojnih letih postaja biografski roman- vso bolj priljubljena literarna oblika, dasi je njegova umetniška vrednost še vedno več ali manj problematična. Tudi lika Vaštetova se je prijela te literarne oblike romana, da bi nam z njim prikazala Prešerna, njegovo delo in njegovo dobo ter nam vse to čim bolj približala.
Okvir „Romana o Prešernu" tvori takratna doba. ena nojreakcionarnejših dob, kar jih pozna zgodovina biv.še Avstrijske monarhije, h kateri so pripadale dolga .stoletja tudi slovenske dežele, z izjemo štirih let, ko so na pričctku devetnajsiega stoletja spadale v okvir svetovnega Napoleonovega imperija. Po Dunajskem kongresu, ko je bil ta Napoleonov imperij razbit in so slovenske dežele znova pripadle Avstriji, je postal Dunaj center evropske politike, katere glavni cilj je bil, zutreti vsakršno, tudi najmanjše, svobodno gibanje. Francoska revolucija je namreč z geslom „svoboda, enakopravnost in bratstvo" oplašila evropske državnike, ki so videli, kako opasna znajo postati ža vladajoče ta demokratična načela. Da bi se preprečil vsakršen poizkus revolucije, kakršno je koncem osemnajstega stoletja doživela Francija, je organiziral ministrski predsednik na Dunaju, Metternich, policijski sistem, ki je dušil vsako svobodno gibanje. Vsem avstrijskim državljanom so bile odvzete njihove najosnovnejše človeške pravice,, to je pravica svobodnega govora, tiska in združevanja. Naravna posledica tega je bila, da je pričelo vse kulturno življenje zamirati; razen jezikoslovja je hirala predvsem literatura.
Vzporedno s politično reakcijo je šla tudi verska. Vlada si je lastila nadvlado nad cerkvijo, nad cerkvenim življenjem in tako v političnem kot v cerkvenem življenju se ■je vzajemno skušalo uveljaviti načelo, da naj narodi ne mislijo, temveč delajo iu molijo. Tako se je vršilo nadzorstvo nad življenjem državljanov in nad vsemi kulturnimi proizvodi z dveh strani, s strani oblasti in s strani cerkve, kateri je bil vsak spis, ki ni bil nabožne ali znanstvene vsebine, samo prazno igračkanje. To poslednje naziranje je pri nas Slovencih veljalo še zelo dolgo in se ga marsikdo še do danes ni otresel.
Vsa ta reakcija pa ni mogla zatreti stremljenj takratne napredne evropske mladine, ki se je temu sistemu na vse mogoče načine upirala, dokler ni v I. lS48/i9 izvojevala-. delne zmage ter Stria stari reakcionarni, zdavnaj preživeli fevdalni sistem.
Vsa ta evropska dogajanja so našla odmev tudi pri nas Slovencih, ki smo, kol politično docela nedozorel in kulturno zaostal narod, avstrijski policijski sistem občutili tem huje, in je imel za nas vsied tega tudi težje posledice. O kaki nacionalni zavesti takrat pri nas sploh ni bilo mogoče govoriti. Slovenski kmet je videl samo v Avstriji svojo domovino, kakor tudi večina naših inteligentov, v kolikor niso sploh zatajili svojega porekla. Vsa naša literatura je bilo nekaj nabožnih knjig, nekaj zbirk narodnih pesmi ter nekaj poljudno znanstvenih knjig. Edina posvetna beletrija so bile Vodnikove „Pesmi za poskušino" in še te brez večje umetni.ške vrednosti.
Takrat so si naši redki, evropsko naobraženi možje postavili za cilj dvig slovenske kulture, posebno literature in obenem dvig narodne zaraozavesti. Razumljivo je, da je bila ta borba pod Metternichovim policijskim sistemom našim možem zelo otežkočena. Za vsak drobec, ki je nam Slovencem po vseh človeških pravicah kot narodu pripadal, so se vršile težke in dolgotrajne borbe. Ena prvih takih zahtev je bila uvedba .sloven
20
stesa jezika v šole iii urade ter zuhieva po slovenskem časopisju. Kasneje se je tem priključila še ziihteva po zedinjeni Sloveniji, zahteva, ki je. prišla do izraza predvsem leta 1849., bila pa delno' uresničena šele po svetovni vojni.
To je v glavnem Prešernova doba, okvir, v katerega je postavljen roman Vaštetove.
Prešerna kot mladostnika nam je podala Vaštetova le bolj skopo. Toda podan je realistično in živo, kot inteligenten, nekoliko neroden kmečki fant, ki ga je „uka žeja" pripeljala v mesto. Vendarle podaja tn Prešerna kot nekoliko predozorelega človeka, kar škoduje njegovemu kasnejšemu razvoju v romanu, tako da Prešeren Vaštetove od svoje mladostne dobe do dobe moškosti ne raste dovolj okoliščinam primerno. O njegovem življenju na Dunaju kot jurisiu nam skoraj ničesar ne pove, kakor se tudi le površno dotika vseh njegovih poznanstev z dekleti v teh letih, dasi gotovo vsa ta poznanstva niso šla mimo njega, temveč so pustila brez dvoma v njegovi notranjosti globlje sledove. Najbrže so njegovi- neuspehi pri dekletih pustili v njem več ali manj občutek manjvrednosti, ki se je kasneje potenciral še z neuspehom pri Juliji Primčevi, radi česar, verjetno, pozneje ni iskal sebi duševno enakovrednega dekleta, temveč se je navezal na Jelovškovo, ki mu niti malo ni bila dorasla. Seveda pri tem zadnjem ne smemo zanikavati dejstva, da se je nanjo navezal predvsem iz seksualnih teženj, o čemer bomo govorili še kasneje.
Mnogo bolj se je Vaštetova skušala poglobiti v dobo Prešernovega poznanstva z Julijo Primčevo, Ano Jelovškovo ter poslednja leta pred smrtjo, ko je bil Prešeren kot človek že močno osamljen.
V	letu 1833. se je Prešeren, kakor sam pravi, na prvi pogled zaljubil v Julijo Primčevo. Dasi sta .se le malo videvala, mimogrede na sprehodih, kasneje na kazinskih plesih, ter še redkeje govorila med seboj, je Prešerua vendarle vsega zajela ljubezen do tega za 16 let mlajšega dekleta, da ji je leta in leta posvečal svoje najboljše pesmi, med njimi Sonetni venec, ki nosi v akrostihu njeno ime. Prešeren ni bil, kakor pravilno poudarja Vaštetova, v Julijo le idealno zaljubljen, niti mu ni bila le neka pesniška fikcija, temveč je Julija zanj predstavljala docela realno žensko, ki bi si jo rad vzel za ženo. Njuni zvezi pa ni nasprotovala le Julijina mati, ena najbogatejših meščank v Ljubljani, temveč tudi dejstvo, da je bil Prešeren le reven-koncipient, ki so mu bile vse prošnje za samostojno advokaturo vse do leta 1846. zapovrstjo odklonjene. S samostojno advokaturo pa bi mu bilo šele dano, ustvariti si materialno bazo in na njeni podlogi tudi stanu primerno družinsko življenje. Vendar pa leži glavni vzrok, da Prešeren Julije ni dosegel, v dejstvu, da Julija ni čutila notranjega nagnjenja do Prešerna. Poudarek Vaštetove na zunanje okoliščine (materino protivljenje, Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo), kot enem najmočnejših vzrokov, da Prešeren Julije ni dosegel, je nekoliko premočan, ker ne smemo iti preko dejstva, da Julija Prešerna ni ljubila in so ji vse njej poklonjene pesmi in drugi dokazi pesnikovega nagnjenja , do nje, le ugajali, kakor pač take stvari ugajajo mladini dekletom.
V	dobi Prešernovega brezuspešnega potezanja za Julijino naklonjenost, ga je leta 1835. zadel človeško nemara globlji udarec, kot je neuslišana lju.bezen, namreč smrt prijatelja .Matija Copa, mladega, nadarjenega in evropsko razgledanega človeka, ki bi mu takrat pri nas zaman iskali para. Iz njunega tesnega prijateljskega sodelovanja se nam je rodila drobna knjižica „Kranjska čbelica", zbirka pesmi takratnih slovenskih pisateljev, naša prva knjižica, ki je vsebovala resnične pesniške iimotvore, med njimi najmočnejše, po vsebini in obliki evropskega formata, Prešernove pesmi, polne žive želje po življenju in ljubezni. S Čopovo smrtjo je izgubil Prešeren svojega najboljšega prijatelja in mentorja, ki ga je seznanjal z umotvori takratne in pretekle svetovne literature. Človeka, kije Prešernu odkrival lepoto in smisel povezanosti zunanje oblike . pesnitve z njeno vsebino. Vaštetova je Prešernovemu razpoloženju v prvih dneh po izgubi Copa, njegovi depresiji radi ponovno odklonjene prošnje za advokaturo in zaradi vedno manjšega upanja na zvezo z ljubljeno deklico dala poudarka z nameravanim samomorom, ki ga je pa preprečil Prešernov šef in prijatelj Crobalh. Dočim je
21-
lup.pnđarek'.:'s samomorom za takratnij Prešernovo razpoloženje :uinesfen .in. zveiii , Vfrjelnd, šo taki' jasnejši. poizkusi,;razen zadnjega; skoraj, tik pred	-smrtjo,.
■	. premalo.utemeiieni. PrimerDeje bi.biio, dhti moehejši.poudarek aa otpiIšrane:,.v ko
. je' bil Prešeren prisiljen živeti, in' ki so za notranje tako.yaz.vitcga''ffloYeka,, 'kot j«.;.b'il ■
■	Prešeren, že same na sebi, pomenile samomor. .Ravno te okoliščine pa so pri ,Vašteloyi,'': . vsemi, svojimi psiliološkimi posledicami vse premalo vidne.■
:■ ; . , Prešeren se'je ščašoma,,z" odpovedjo pd -zveze i Julijo sprijaznil. Njegove pćsmi" : ne; preveva več toliko ; ljubezenski," .kot preporodni elenient,, ki ga 2asledinio ',.že ,y.,' . Sonetnem vencu. O važnosti ■ preporodriegn elementa .Vaštetova .v svojem romanu siger : , govori, se pa preveč izgublja v'opisovanju Prešernovega ndvega . odnosa, • do...: Ane.-Jelovškove. Prešernov preporodni dement, ne le v njegovi pesmi,, temv.ep tudi; v vseni gledanju .na položaj Slovencev v takratni dobi, razgibani po najrazličnejših-jäejali, jeza nas izredne važnosti. Posebno opašen.za našo narodnost je bil ilirizera, ki je .zastopal' idejo stopitve južnoslovanskih narodov v eno samo celoto z enim jezikom, ki naj bi bil vtem slučaju hrvatski. Prešeren je na to gibanje gledal döcela naravno,'t.j,-zavedal se je v polni meri, da pomeni za nas Slovence taka stopitev tako v narodnostnem, kot v kulturnem pogledu smrt. Zato se je taki priključitvi hrvatski kulturni sferi z .vso odločnostjo uprl. O kakem skupnem političnem nastopu- Slovencev in Hrvatov proti skupnemu sovražniku pa se je takrat jedva komii sanjalo in vendar je bila to edina realiia baza, na kateri bi se dala doseči tako jezikovna kot politična osamosvojitev. Te baze so .se oprijeli naši kasnejši politiki in jo koncem svetovne vojne' tudi deloina uresničili.
V to dobo, kot že omenjeno, pada Prešernovo poznanstvo z Ano Jelovškovo, takrat hišnico pri dr. Crobathu, Prešernovemu šefu. Na razmerje Prešerna do tega dekleta se gleda še vedno več ali manj enostransko. Tudi Vaštetova, ki skuša sicer biti' . vseskozi objektivna, gleda v tem razmerju na Prešerna veliko preveč kot na -pesnika in misleca, mesto da bi ga prav tu gledala povsem človeško, s čemer ne bi prav nič izgubil na svoji veličini in pomembnosti, temveč bi nam prav s svojo, človeško tragiko postal še bližji. Ce prečitaš to poglavje v „Romanu o Prešernu", dobiš nehote vtis, da leži največji del. krive za to Prešernovo nesrečno zvezo z Ano Jelovškovo pravna njej. Vaštetova jo skuša s poudarkom na njeni trmi, jezavosti, ciganskemu temperamentu i. t. d., sicer opravičiti — v kolikor je tu sploh mogoče govoriti o kakem opravičevanju in krivdi. Ker Prešeren, v kolikor nam pričajo viri, do Julijine dobe in v tej ni imel nikakega globljega intimnejšega odnosa s kako žensko, je bilo pričakovati, -da se bo prej ali slej, kot zdrav in naraven moški, tudi intimno navezal na kako žensko^. Da je bila to ravno Ana Jelovškovo, je bilo zgolj naključje, da jo je, poznal- in da g.d je ' seksualno privlačevala bolj, kot katera drugih njegovih znank. Da je prišlo med lijima ' do intimnejšega odnosa, tu gotovo ni krivde toliko ha Jelovškovi v kolikor se-tu ■ sploh sme govoriti o kaki krivdi — temveč veliko bolj na Prešernu samem; ki je bil s svojimi 31 leti toliko dozorel človek, da bi lahko vnaprej sklepal, da zVeza. z jedva . petnajstletnim, temperamentnim in njemu duševno še daleč ne doraslim dekletom Ti'e zanj ne zanjo ne, bo srečna. In namesto da bi to razmerje kasneje čim odkriteje in pametneje uravnaval, je Prešeren mučil Ano z ljubosumnostjo in jo s-tremi porodi ' izven zakona spravljal v položaj, ki-je bil za nezakonsko mater-takrat gotovo-še težji, ] kot.je danes. Pri vsem tem se je glede poroke izgovarjal s slabim materialnim stanjem, ; kasneje, ko, se je tudi to več ali manj izboljšalo, pa s svojo sestro Katro, česi da se . Ana gotovo ne bi razumela z njo, če jo poroči, S strani Prešerna so bila to sama ne-.odkrjto izbegavanja, izvirojoča iz njegovega spoznanja, da-Ana ni ženska, s katero bi ši lahko ustvaril srečno družinsko, življenje, da ga nanjo veže zgolj se.ksu.s; kar pa še ni dovolj, da bi moškega za'trajno vezulo na žensko. Tako sta bila, Ana.kot iudi Prešeren žrtev drug drngega, ker sta se našla le na' podlagi spolne'širasti, nista se pa mogla najti kot človeka, ker je bila Ana veliko preveč preprosta, da bi mogla doumeti Prešerna,- Prešeren pa preveč svobodoljuben, da bi si nqdel spone, ki bi ga verjetno
22 ; ■ ' ' ,
bolj težile, kot ga je težilo svobodno razmerje z Ano, nad katerim se je spotikavala T&a takratna družba. Čeprav se je kasneje njuno razmerje z Aninim odhodom v Trst ■močno zrahljalo, se Prešeren ni več vezal na drugega dekleta. Najbrže zato, ker se je čutil že prestarega zato, da bi si ustvaril družinsko življenje,, obenem je tudi. čutil moralno odgovornost do Jelovškove, in pa ker je bil Ea dnu svoje notranjosti kot človek že močno ubit. Ubijale so ga naše takratne razmere, ki so ga kot človeka in kot pesnika močno utesnjevale.
Kakor sem že omenila, je Prešernove pesmi po Julijini dobi vse bolj preveval preporodni duh, ki je pričel zajemati tudi že širše sloje slovenskega naroda. Glavni list, " : ki .je, pisan v slovenskem jeziku, budil veselje do citanja in obenem smisel za slo- ." venško; skupnost, so bjle Bleiweisove „Kmetijsko^rokodelske novice", ki so prinesle' tudi.nekaj Prešernovih pesmi, predvsem o.ne iz njegovih poslednjih let. Prešeren še.je . v nj.th-postavil ne le -na slovensko stališče in zolifeval za" svoj narod pravice, ki mu kot iiiirćđu pripadajo, tem-več je šel še dalje.. Zahteval je'te pravice" za vse narode, za vse.-.
.'-■človeštvo';' .■,.'■''' '■ ■^Z .".'"'- '	. '
■■ .. ■•'■-'■ ' .	. ; . „Žive naj vsi narodi,
ki da žele dočakat' dan,
da koder sonce hodi,	. .'
prepir iz, sveta bo pregnan." S temi verzi' se je Prešeren postavil na tako visoko človeško stališče, kakršnega so. takrat priznavali in 'zagovarjali le redki in najboljši možje Evrope, ■
lika Vašletova nam je s svojim „Romanom o Prešernu", ki je zahteval ogromno študija in dela, znala na prijeten način prikazati Prešernovo življenje in delo. Razen; nekaterih malenkostnih stvarnih pogrešk je največja hiba romana, da je gledala avtorica Prešerna le nekoliko preveč kol izrednega človeka, pesnika in misleča, tako da je pri tem trpel Prešeren kot človek. Obenem manjka delu tiste poslednje iskre, intuitivnega dojemanja in s tem tudi podajanja Prešerna kot pesnika, misleca in človeka. Monjka mu'pronicavega pogleda v borbo med pesniško in človeško naravo z njegovirrii brez-danjimi globinami,' da nas tragika Prešernovega življenja ne zajame s tisto docela človeško silo, kakor, bi morala.
Bolj kakor Prešeren so se pisateljici posrečili pesnikovi sodobniki, ki jih je pritegnila'v okvir'tega romana, da bi z njimi ne le poživila in izpopolnila ta okvir, temveč da bi.-vrazmerju z. njimi tem laže poudarila pesnikovo osebnost. Tako je dokaj dobro, - .karakterizirala osebnosti, kot so Črobath, Cop, pater Benvenut in drugi, ddčiin je.' ; Kasielic,.'vklj.ub "pomanjliljivostim svojega značaja, le pretemno in preenostransko podan.,: tako, da:-yčasih docela izgublja S'voje človeške poteze in zapušča v čitatelju dojem karikature;
.... - like. Vaštetove „Roman o. Prešernii" I je za poznavanje Prešerna velike • važnosti;, '■ ker bodo hajširši.m plastem našega naroda podrobnejše stvari iz njegovega življenja
■	■veliko . kže ■ dostopne v obliki romana, ki se gotovo prijetneje čita, kot vse do. zdaj . napisane-razprave o tem našem npjvečjem pesniku.
Oprema in slike, ki dopolnjujejo tekst romano, delo grafika E. Justino, so lepe in -
■	umetniško na višku.	M- K- ■
Obzornik
„Podoba Jurijeve gospodinje", slika na platnicah je delo Jurija Šubica, eriego nojpomembnejših slovenskih slikarjev. Razstava njegovih umetniških del ter, del njegovega, brata,' Janeza Šubica, ki je prirejena v Narodni galeriji v Ljubljani, pomeni kulturni , dogodek za Slovenijo. .
'Razstava umetnic Male ženske anfante.. Mala ženska antanta priredi raz-, stavo češkoslovaških, rumunskih in .jugoslovanskih umetnic-slikaric in kipark. Vsaka država pošlje 40 slik oz. kipov. Na Slovenijo odpade 10 slikarskih in 2 kiparska
23
Umotvora. Razstava je zamišljena kot potujoča razstava ter bo odprta v glavnih mestih po 3 in v manjših mestih (Ljubljano) po dva tedna.
Pri Svetovni zvezi za mir v Parizu je bila osnovana tudi ženska komisija. Njena naloga je mirovna propaganda po vsem svelu.
Internacionalni kongres zdravnic se je vršil tekom letošnjega poletja v Edinburgu. Obiskalo ga je 250 zdravnic iz 20 držav.
V angleškem parlamentu deluje zdaj 11 žen kot narodne poslanke, v senatu pa ni nobene.
Za konzula Zedinjenih držav v Ženevi je bila imenovana ga. Margareta Hdnu iz Washingtoua.
Ga. Čang-kaj-šek je prevzela vrhovno poveljstvo nad obrambo proti zračnim napadom, v Šanghaju.
Žene v Mehiki bodo končno dobile volilno pravico. Priborile so jo na poseben . način. Predstavnice vseh žeuskih organizacij so pred hišo predsednika mehikanškega kongresa priredile gladovno" stavko.
Iz nacionalistične Španije. Po dekretu nacionalistične vlade v Burgosu morajo vse žene med 17. in 35. letom odslužiti šestmesečno „socialno službo" kot dejavke ali administrativne uslužbenke ali poljedelske in hišne pomočnice. Izvzete so poročene žene, vdove in bolnice. Druge žene pa brez odslužene socialne službe ne dobe niti državne niti občinske ali podobne službe.
Helena Keller, zaana gluhonema in slepa književnica, se je vrnila s potovanja po Juponski v Ameriko. V svojih izvajanjih o Japonski in Japoncih zatrjuje, da je japonski narod proti vojni, da ga le maloštevilna, toda bogata in vplivna klika goni v vojno proti Kitajski.
Pri bombardiranju Kantona od strani japonskih bombnih letal je bilo ubitih več tisoč žen in otrok.
^ o.(Lq.os/jD)L mKoh\isuM., ki 60- so. ocLm/jiiß. nnšL cmkstL
Zaradi preobilice gradiva smo sklenili, da celotnih romanov zaenkrat ne bomo objavljali., dokler še obseg lisi a. ne poveča.
Veselih, opfmisiičnih povesti, ki si jih želi mnogo naročnic, je uredništvo samo zelo ve- ■ selo, žal'jih redko dobi v roke. Sedanje razmere so že take, da našim soirudnicam hi šofrUd-\ nikom ni preveč rožnato življenje, in optimizem se ne da izsiliti. Ne hi pa hoteli porabiti že itak pičlega prostora za prevode zabavnih, a zato navadno plehkih in literarno manjvrednih proizvodov tujega časopisja.	-	.
Uredništvo se je trudilo, da v vsaki številki prinese članek o stvareh, ki se tičejo izr ključno ali vsaj v veliki meri žene in ženskega vprašanja. Tudi za naprej bomo skušali objavljati take članke v čim bolj poljudni obliki in bomo na splošno željo prevajali tujke.
Uredništvo-so izredno razveselili dopisi, ki zahtevajo, da 'se obseg lista poveča in za to
■	ponujajo celo večjo naročnino. Žal jih je premalo. Sedanje denarne razmere pa tega, žal, še_ ne dovoljujejo. Čim več novih naročnic nam boste pridobile, tem preje se Bodo dali uresničiti
' lepi načrti Potem bo tudi bolje mogoče ustreči številnim in različnim željam naročnic, ki 'zali-
■	tevajo več kritik, poročil in več obzornika (ki je bil sedaj zaradi pomanjkanja prostora večkrat zelo okrnjen). — Že sedaj bo uredništvo poskušalo uvesti posvetovalnico. Zato prosimo naročnice, da nam pošljejo svoja vprašanja glede svojega gospodinjstva, zakona, vzgoje in vzreje otrok, zdravstva in poklica in skušale bomo,_ najti zanje izvedeniških odgovorov. Za vse odgovore in nasvete se prisrčno zahvaljujemo.	-	Uprava.'
24
Originalne platnice
za „Ženski Svet" za vse letnike ima v zalogi
KngigoTeznica J. Dežman
Ljubljana, Wolfova ul. 8
cena platnicam	din 10'— (brez poštnine)
„ „ z vezavo „ IS"— „ „ mapa za priloge	„ 5'50
Izvršuje vsa knjigoveška dela solidno in ceno
Darovi za tiskovni sklad
Gg. Ninca Pinter din 40 — ; Tončka Carka din 18-—; po din 16-—: Janja Rebernik, Mirni Meden; Pavlica Kar. din IS—; po din 12-—: Milka Ivnik, Jelka Šalamun; po din 8—: Milena Dimović, Pavla Lavrenčič: po din 6-—: Angela Oblak, Draga Lušicky, Terezija Kosi, Viktorija dr. Flisova, Ivanka Kovačič, Natalija Tonišič, Josipina Strman, dr. Emil Miglič, Ina Jager, Olga Savnik, Mira Stempihar, Francka Lah, Marija "Verbnjak, Dora Mervič, A. Smola, M. Gajić: po din 4-—: Ant. Jager, Marija Pregrad, Marija Jarc, Rezi Kretič, Kristina Meznarič, Terezija Stanič. Ljuba Mastnak, Halka Kern; po din 3-—: Silva Janžek, Mimica
Cenj. darovalkam iskrena hvala!
Prosimo, poslužite se takoj priložene položnice, da je ne izgubite!
Pridobivajte nove naročnice!
Za vsako priglašeno naročnico Vam odobrimo en trimesečni obrok, ko dotična plača svojo celoletno naročnino. Tista, ki nam pridobi 5 novih naročnic dobi v dar knjigo „Za vsak dan« (čez 800 strani!)
Prosimo, pošljite nam naslove svojih znank, ki še niso naročene na „Ženski Svet", da jim ga pošljemo na ogled. Uprava.
Ženski Svet Izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša din 64-—, polletna din 33-—, četrtletna din 17-—. Posamezna številka din 6-—. Sam list s prilogo „Naš dom" din 40-—, same priloge din 48-—. Za Italijo Lit. 24 —, posamezna številka Lit. 2'50; za ostalo inozemstvo din 85-—. Rač. pošt.liran. v Ljubljani št. 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Tel. 32-80 Izdaja Konzorcij Ženski
Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
69:
Za Tečemo družbo Vara izbomo služijo ti elegantDt čeveljčki iz diftina. Diftia je material, ki popolnoma nadomešča kožo ^emiš" in „antilop", razren tega je zelo trajen. Poskiiaite en par.
Jako elegantni plesni čevlji. Pasek čea nart in lepa cmo-bela kombinacija daieta Vašim nogam poseben šik. V njih hoste imeli dvojno zadovoljstvo pri plesu.
Beli elegantni plesni čevlji iz atlasa. Vsaka dama mora imeti čeveljčke enake barve, kakor je njena toaleta. S spei ialno b^o barvamo te čeveljčke rdeče, rožnato, zeleno, modro, lila, rumeno i. t. d.
129r
Elegantni Mamski čeveljčki iz^'Ünega laka s solidnim okraskom. Vaše noge bodo v.teh čevljih dovršeno elegantne.
Fine nogavice iz flora, raznih vzorcev in barv. Ce kupite en par, boste i njim zadovoljni-
Vsaka elegantna in praktična go* spodinja pozna dobrine naših nogavic „Princesa", ki 60 tanke, trpežne, in poceni.
„Naš ponos", elegantni, na okvir živani, lakasti čevlji za gospode. Za ples, s smokingom in [rakom najprikladnejši. Fina izdelava in soliden okras jamčita za njihovo eleganco.