138201
1. Veseli pevec.
Sem pevec, in peti Je vse mi na sveti; Saj dani so glasi. Da pojem si včasi; Zakaj bi ne pel? Zakaj bi ne pel?
Tud' ptičica poje Si pesmice svoje, Nam dela veselje, Z njo peti 'mam želje. Zakaj bi ne pel? itd.
Svit zgodnje danice Igra mi na lice, Ustanem, prepevam. Veselje razsevam. Zakaj bi ne pel? itd.
Óe tudi je delo Mi čelo ogrelo,
Vse trude premagam, Ko pesmice zlagam. Zakaj bi ne pel? itd.
4
Veseli pevec.
Jo delo končano,
In vse že zaspano, Na zadnje še eno Zapojem pošteno.
Zakaj bi ne pel? itd.
Prijatli in brati
Me sil'jo dosfkrati Svoj glas povzdigniti, Jih razveseliti.
Zakaj bi ne pel? itd.
Je žalost in sila,
Bo pesem mi mila Vso žalost odvzela, Bo duša vesela.
Zakaj bi ne pel ? itd.
Zveličanih zbori
In angeljski kori V nebesih pojejo, Mi peti rečejo.
Zakaj bi ne pel? itd.
J. Hasnik.
Kje dom je moj.
Kje dom je moj ?
Kje dom je moj? Sava teče po ravninah, Drava dere po pečinah; Glej povsod spomladni cvet, zemeljski raj na pogled, in to je slovenska zemlja, JNa bJovenskem dom je moj.
Kje dom je moj? Ne poznaš li v zemlji mili blavskih sinov hrabrili v sili? giBter um, duše krotkost bte med druz'mi njih lastnost. J.0 pa je slovenski narod Med Slovenci dom je moj!
Kje dom je moj ?
Tam kjer Soča v M	,
Vije se - podobnem raju; Tam kjer žlahtne trtice Venčajo goričice. In to je slovenska krajna, JNa blovenskem dom je moj!
6
Kje dom je moj.
Kje dom je moj? V sinjega morja zrkalu — Cudapolnem ogledalu — Se primorski kraj blišči Z brežički prijaznimi. To pa je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj ?
Kjer Slovenije hrabri sini
Močna bran so domovini,
Kjer slovenske deklice
Pojejo si pesmice;
Tam, kjer vlada glas slovenski,
Na Slovenskem dom je moj !
Kje dom je moj ?
Grorotan, Primorje, Krajna,
Ž njimi Štajer — zemlja s'jajna
Dom rodu so slavskega
Dom rodu junaškega
In to je Slovenja mila,
Med Slovenci dom je moj!
Kje dom je moj ? Iz orjaškega Triglava Gleda doli mati Slava,
Slovenski duh.
7
Sinke kliče in budi K delu, slogi, srčnosti. Duh slovenski zopet veje, Na Slovenskem dom je moj!
Pernat.
3. Slovenski duh.
Hej Slovenci! naša reč slovenska
živo klije, Dokler naše verno srce za naš narod bije; Živi, živi duh slovenski, bodi živ
na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke.
Bog pač gromovladni nam podal
je dar jezika, Da nihče na temu svetu nič nam
ne podtika, Bo naj kolikor ljudi, tolkanj črto v
v sveti,
Bog je z nam', kdor proti nam, ga Perun če podreti.
8
Domovini.
Naj tedaj nad nami strašna burja
naj se znese, Skala poka, dob se lomi, zemlja
naj se trese, Bratje! mi stojimo pevši, kakor
zidi grada, — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.
4. Domovini.
Bodi zdrava domovina! Mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna, ti edina Meni si zemeljski raj.
Tuje šege. tuje ljudstvo So prijatli, bratje ni, Slava le, slovensko čuvstvo Srce moje veseli.
Primi celov zemlja mila, Primi srce moje v dar, Da bi vedno matka bila Ne pozabljena nikdar.
Dr. Razlag.
Slava Slovencem.
9
5. Slava Slovencem.
Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja,
Pahe zemlje naj zdrobi; Vender kakor siva skala, Sred vibarja trdna stala Večna bo Slovencev čast.
Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In vkovati ga želi; Slave zora bo svetila, Zob verige razdrobila, Večna bo Slovencev čast.
Naj mrtvaški strup jezika Nas srdito v srce pika,
Naj le slabo govori; Vzeti nam ne more slavo, Ne vtajiti bistro glavo; Večna bo Slovencev čast.
Kedar bliska meč morije, V boji krv junaška lije, Kakor hrast Sloven'c stoji;
10
Naprej.
Za očestvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencev čast.
Za to mi, Sloven'je sini, Zvesti svoji domovini
Eno srce bodimo! Če nam je ljubezen mati, Ino sloga nas pobrati, Večna bo Slovencev čast.
J. Virk.
6. Naprej!
Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave Naj puška govori.
Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terja jo naš dom. Naprej itd. Drum, drum, drum.
Draga mati je prosila, Roke okol' vrata vila, Je plakala moja mila: Tu ostani ljubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava Mati mi je očetnjava, Ljubca moja čast in slava; Hajdmo, bajdmo za njo v boj! Naprej itd.
S. Jenko.
7. Na jezeru.
Po jezeru Bliz Triglava Colnič plava Semtertje, V čolnu glasno Se prepeva Da odmeva Od gore.
Mile ptioe Po dolinah
In planinah Se bude; Ker so čule Pesem mojo, Vsaka svojo Zvrgole.
Hibam srca Vsem igrajo, Da skakljajo Nad vodo, Še valovi Šepetajo In šumljajo Med sabo.
Tukaj Slava Vence vije, Srce bije
Nam gorko ! Čaj te gore In bregovi, Da sinovi Slave smo!
M. Vilhar.
Popotnik.
13
8. Popotnik.
Popotnik pridem čez goro. Od doma vzel sem že slovo, In kamor se oko ozre, Povsod se mi nov svet odpre. Tud' tukaj solnce gre okrog, Dolino vidim hrib in log; Pa solnce naše bolj blišči, In brib naš lepše zeleni.
Tud' tu cveto cvetličice, Po njih sume čebelice ; Pa naših rož je lepši cvet, Čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod drugač se govori; Jaz tuje nikogar ne poznam, In sred ljudi povsod sem sam.
Prijatlji se objemajo,
Pojejo, si napivajo;
Jaz grem po poti tih mem' njih,
Vse prazno v prsih je mojih.
Može se in se ženijo,
Veseli so in ukajo;
14
Planinar.
Pa meni raste rožmarin V preljubi moji domovin'.
Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še živ6, Prijatli moji v grobih spč? Zdihujem, vprašam vedno: kje? Prijatli k vam želi srce, Peruti imeti si želim, Da k vam domu ko ptič zletim.
J. Strel.
9. Planinar.
Visoko vrh planin stojim, V veselji rajskem tu živim; Tam dol' ljudje prebivajo, Veselje redko vživajo. Prid' vrh planin Nižave sin.
Men' prvo solnce zablišči, Ko zajde, meni še svetli;
Planinar.
15
Mrakovi dol stanujejo In srca omrzujejo. Prid' vrh planin Nižave sin.
Men' bistre sape zrak vedré, Mi jasnijo glavo, srce; Tam dol megle se vlačijo, Duha moré in tlačijo. Prid' vrh planin Nižave sin.
Je poln čvrstih cvetic moj stan, Stojé viharju, zimi v bran; Tam dol mehkužne hirajo, Se razcvetó, že vmirajo. Prid' yrh planin Nižave sin.
Studenci bistri mi tekó, Pojé mi čredo in travo; Tam dol se reke zbirajo, Jezove, breg podirajo. Prid' vrh planin Nižave sin.
16
Broilar.
Po jasnem meni solnce gre, Al' zvezde migljajo svetli; Tam doli strele švigajo, Med gromom hiše vžigajo. Prid' vrh planin Nižave sin.
B. Potočnik.
10. Brodar.
Oj talasi*) mili, ajte, Čamae2) dalje moj terajte, A ti vihru doč nemoj! Put je danas dalek moj;
Oj, oj, oj! Put je danas dalek moj!
Svedjer3) s mirnom mora svesti4) Brodar u svoj čamac sesti — I tad vesel peva oj! Velik ti si, Bože moj!
Oj, oj, oj! Velik ti si, Bože moj !
') Valove. *) Čoln. s) Vedno. ") z vestjo.
Brodar.
17
Morske pute svedj miluje, Srečo traži — Boga štuje, Smelo s morem vodi boj, I dom verno ljubi svoj,
Oj, oj, ojl I dom verno ljubi svoj.
Kod kuče su sestre, brača — K svojim rad se brodar vrača, Žena s čedom2) viče oj; Grde si druže — čačko3) moj?
Gde si druže — čacko moj t
Oj tolasi mili, ajte, Čamac dalje moj te raj te, A ti more mirno stoj, Dok se u dom vratim svoj.
Oj, oj, oj ! Dok se u dom vratim svoj.
') Pogumno. !) T)eca. 3) Oče.
18
Moje želje.
11. Moje želje.
Rad bi tamo bil! Kder po polju veter žene Žitne valove rumene, Kder vesela se glasi Prepelica „pet pedi", Rad bi tamo bil! —
Rad bi tamo bil! Kder po dragab bistra reka Kakor živo srebro teka, Kder zelene trate prt Mene zove v pisan vrt, Rad bi tamo bil! —
Rad bi tamo bil! Kder visoke so planine — Čudo skaljne globoeine, Kder boječa srna spi, Strma peč v nebo kipi, Rad bi tamo bil. —
Rad bi tamo bil! Kder v zelenem gaju poje
Bležko jezero.
19
Slavček poleg ljube svoje, Kder se milo družita Mehko gnjezdo znašata, Rad bi tamo bil. —
Rad bi tamo bil! Kder mladine krasno cvetje Zaljša grla milo petje; Kder nedolžnost še doma Spake sveta ne pozna; Rad bi tamo bil. —
Rad bi tamo bil! Tamo rajsko je veselje. Tamo čiste srčne želje, Tam v nebesa je odtod Prosta in vesela pot, Rad bi tamo bil. —
V. Orožen.
12. Bleško jezero.
Otok Bleski — kinč nebeški
Kranjske zemlje ti! Ven'c iz raja — te obdaja, Vse se veseli.
Vali igrajo, — ribe imajo Dobrovoljui ples;
Ladja giblje — se in ziblje Nas h Kraljic' nebes.
'Z vrhnje srede — skale blede Stari-Grad je rob:
Čez od Grada — mutast strada Strmi Babji zob.
Kdor si tukaj — le zaukaj Tu brez vse skrbi!
Krajna mati — v svojem zlati Draga naj živi!
K. Huber.
13-. Zadovoljen kmet.
Veselo je tu na deželi,
Moj hramek na trati stoji, Okoli so griči zeleni, V srce me to veseli.
Kdar v jutro na prvo spregledam,
Si zmislim na svoj'ga Boga, Hvaležno zamolim in vzdihnem. Da toljko mi dobrega da.
Ter urno se k delu pripravim, Katero mi kaže moj stan;
Zvečer pa Boga spet zahvalim, Da varoval me je črez dan.
Žemljico nam solnce razsvetli, Ogreva jo krog in okrog,
Kak lepo je pač na tem sveti, Oh bodi zahvaljen moj Bog!
Slaviček si v grmi prepeva. Škorjanček se v zraku glasi,
Zebica na vrbi odmeva, In košek v host' žvrgoli.
Vsak kmetič 'ma lahko veselje, Kateri pravično živi;
Crez dan si on žvižga in poje In zvečer pa sladko zaspi.
Res grenko je večkrat življenje, Pa nič ne porajtaj moj brat;
V nebesih te čaka veselje, Oh naj bi ga vžival enkrat!
Stara pesem.
22	Veselja dom.
14. Veselja dom.
Preljubo veselje, oj kje si doma. Povej, kje stanuješ moj ljubček
srca?
Po hribih, dolinah za teboj hitim, Te videti hočem, objeti želim.
Te iščem za mizo, kjer dobro jedó, Na plesih pri godcih, kjer sladko
pojó; _
Al' prav'ga veselja na rajanji ni, Pijance, plesavce veselje beži.
Te iščem po polji, kjer rožce cvetó, Po logu zelenem, kjer ptice pojó, Pa ptice vesele in rožice vse Le 'majo veselje za mlado srce.
Poslednjič veselje še le osledim, Na vaško ledinco pridirjam za
njim;
Grlej, tamkaj z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela., pri njih je
domá.
Zvonikarjeva.
23
Oh blažene leta nedolžnih otrok, Vi 'mate veselje brez težkih nadlog; Oh kako vas srčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastonj se solzim.
Le eno veselje še čaka na me V presrečni deželi, kjer mlado je
vse;
Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje dom&.
Slomšek.
15. Zvonikarjeva.
Ko dan se zaznava, Danica priplava, Se sliši zvonenje Čez hribe, čez plan: Zvonovi zvonite! Na delo budite, Ker naše življenje Je kratek le dan.
Kdor hoče živeti In srečo imeti,
Zvonikarjeva.
Naj dela veselo, Pa moli naj vmes: Zvonovi zvonite! K molitvi vabite, Ker prazno je delo Brez žegna z nebes.
Ce delavc se vpeba, Trpljenje mu neba, Ga delapust vabi, Večer ga hladi: Zvonovi zvonite! Nedeljo znanite, Gospod ne pozabi, Plačilo deli.
Oh naglo nas mine Ves trud, bolečine, Utruden se vl.eže Na pare trpin: Zvonovi zvonite! Domu ga spremite; Gre z dela in teže Adamovi sin.
B. Potočnik.
16. Lastavici za slovo.
Mrzel veter tebe žene,
Ljuba lastovka, od nas, Kdar znad lipice zelene
Si mi pela kratek čas; Vsako jutro, tička moja,
Rano si prepevala, Vsako noč je pesen tvoja Sladko me zazibala.
Koljkorkrat si ti zletela
V	tvoje malo gnjezdice, Vsakokrat si mi zapela
Milo pesem v srčice; Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesem žvrgoliš, Ker črez hribe in doline
V	tople kraje si želiš.
Tja, kjer toplo solnce sije
Kder nobene zime ni, Tja naj veter te zavije, Tam prijatelj moj živi;
O povej mu, da ga ljubim,
Ljubim kot svoje oko, In zvestobo mu obljubim; Dokler srce živo bo.
Zleti tudi, ljubeznjiva, V ono malo mestice, Mile solze kjer preliva
Srce moje sestrice; O povej ji ljubka moja, Da vse dobro ji želim Da ljubezen ni minila In ne bo, dokler živim.
Blizo mesta griček zali
Išči griček ograjen, Ondi najdeš grobec mali
Z rožicami obsajen; V črnej zemlji tam počiva Bratec ljubi, bratec moj; Tička moja ljubeznjiva, Lepo milo tam zapoj.
Tak pozdravljaj v tujem svetu,
Mojga srca ljubčeke, In o prvem mladem cvetu Zopet k meni vrni se.
Ob vrnitvi y domovino.
27
O dali' cvetje mlad'ga leta
Skoraj se prikazalo! Oh, znabit pa bodeš vjeta Videt tebe več ne bo. —
Zdaj boš zapustila mene,
Oj kak srce me boli, Mrzel veter proč te žene,
Pojdi, kam te veseli! — Oh, da ni mi perje dano!
Rad, o rad bi spremljal te, Alj v ledovje zakovano Moje revno srce je.
V. Orožen.
17. Ob vrnitvi v domovino.
Hribi moje domovine,
Preden pride smrt po me, Me je gnalo iz daljine, Da vas vidim enkrat še!
Da te vidim griček zali, Kjer se cerkvica blišči,
28
Ob vrnitvi v domovino.
V	ktero tekal deček mali Sem pretekle — srečne dni.
Tu ležijo oče, mati, Ondi grobi se vrstč,
V	kterih sestre mi in brati In prijatlji dragi spe.
Mi nikogar ni naproti, Ne pozna nobeden me,
Le vi bribi ptuji s'roti Tak prijazno kimate!
In me spomnite mladosti, Kak sem nekdaj srečen bil,
Kakor prosta srna v bosti — Zdrav, nedolžen in vesel'.
Pa kako me je spremenil Čas in hude sreče srd; —
Cvet življenja mi je zvenil, Žalosten sem in —. potrt.
Zato hribi ljubeznjivi,
Zopet k vam nazaj hitim,
In pokoja glavi sivi V vašem krilu si želim.
Vse mine.	29
Naj zaspim tu v domovini
V senci ljubljenih dreves, In počivam — na višini, Blizo rajnih — in nebes!
Povh.
18. Vse mine.
Kje so moje rožice, Pisane in bele, Moj'ga srca ljubice, Žlahtno so cvetele? Ah spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima mraz.
Kje so moje ptičice, Kam so zdaj zletele, Oh nedolžne pevčice, Kak so žvrgolele? Zanjke b'le nastavljene, Ptice so se vjele vse.
Kje je hladni potok moj, Kjer sem se sprehajal, Kjer skušnjav nevarni boj Mene je obdajal?
30
Vse mine.
Vel'ka, vel'ka suša b'la, Zemlja je popila ga.
Kje je moja utica, Utica zelena, Kje je hladna senčica Z lipice spletena? Hud vihar podrl je njo, Oh zelena več ne bo.
Kje je tista deklica, V vrtu je sedela, Lepa kakor rožica Pesmice je pela? Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz.
Kje je fantič zdaj vesel, Ki je to prepeval, Da bi enkrat še zapel, Kratek čas nam delal? Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas.
V. Orožen.
Lavdon pri Belem gradu.
31
19. Lavdon pri Belem gradu.
Stoji, stoji tam Beligrad! Za gradom teče rdeča kri, Za gradom teče rdeča kri, Da b' gnala mlinske kamne tri.
Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži, On če imeti Beligrad, In turško vojsko pokončat'.
Ošaben Turk se mu smeji In Lavdonu tak govori: rSi prišel mene ti -častit, Al' prišel zajce si lovit?"
„Ne pridem zajcev jaz lovit, Al' prišel tebe sem častit: S svinčen'mi kroglam' te škropil In s črnim prahom bom kadil".
Cesarske puške pokajo, Se turške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki z grada vlečejo.
Glej, tak mogočen Lavdon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji Naj slava Lavdonu slovi.
Narodna.
20. Slovensko dekle.
Venček na glavi se Bliska ti 'z kitice Božič zelenih, Slovensko dekle!
Lilija, vrtnica, Mila ti šmarnica Ličice krasi, — Slovensko dekle!
Svitla ko svit neba Plamena vtrinjata V tvojih očeh se, — Slovensko dekle!
Zalo ko rožica Sroa pobožnega
Bistre glave je Slovensko dekle!
Kakor vijol'ce cvet, Razveseluje svet Modro, ponižno Slovensko dekle!
Lepo ko angelji V cvetji nedolžnosti Sladko prepeva Slovensko dekle!
Žlahtno ko trtica, Milo ko lunica, Solnce deklet je Slovensko dekle!
Dokler človeški rod Ima po zemlji hod, Bode slovelo Slovensko dekle!
Koseski.
21. Nedolžnost.
Najlepše veselje
Nedolžnost nam da Nam slajša življenje,
Po rož'cah peljA Prelepo se sveti
Srebro in zlato, Se lepše nedolžno Je srce mlado.
Veselo po drevji Golobček frfrA, Veselo po trati
Jagnjice skaklja; Pa lepše še bije Nedolžno srcž, Ne vi za trpljenje, Ne grenke solzž.
Grlej solnčice sije Nedolžnim lepo, Najlepše se sveti
Od zvezdic nebo; Nedolžnosti roža Se lepše cveti,
Se najbolj prijazno Nedolžnim smeji.
Pregrešno veselje Nam srce kazi, Napravlja trpljenje,
Življenje greni; Podobno je kači, Ki pisana vsa Morivnega strupa Obilno ima.
Posvetno veselje
Se staja ko led, Hitrejše ko rožic
Popada mu cvet; Le trnje bodeče
Mladenču pusti, In vleče pod zemljo Tud' mlade kosti
če hoče skušnjava
Omotiti nas, Poslušajmo takrat Svoj notrajni glas.
Rudeče obrača
Se lice na smeh, Alj angelj varh kliče: „Nikar! to je greh".
Tak čemo varvati Se greha zvesto, Da srca hudoba
Omam'la ne bo, Naj angelj varh z nami
Veselje ima, Nas lepo po poti V nebesa pelja.
V nebesih tam čaka Že angelj na nas, Kjer gleda veselo
Očetov obraz. Iz lilje prečiste, Ki večno cveti, Nam spleta on krono Nebeške časti.
Krumpak.
22 Svarjenje.
Stoji, stoji tam lipica, Pod lipo hladna senčica, Pa v senci miza kamnata, Na štiri vogle rezana.
Okoli mize stolici, Prelepi stoli rezani; Na stolih fantje mi sede, Med fanti deklice mlade.
Vesele pesmi si pojo, Pijejo vinčice sladko, Prijazno se pomenkvajo, In samski stan obrekvajc
Že priletela ptičica, Oj drobna ptica pisana, Ze sedla je na lipico, Zapela tako pesmico:
„Devičice, noričice, če fantom vse verjamete Vam beli grad obetajo, Pa črne koče nimajo".
„Vesele pesmi vam pojó Vam vince točijo sladko; Vi ž njimi se pomenkvate, In samski stan opravljate".
„„Le pazi, pazi ptičica! Oj drobna ptica pisana; Če fantje tebe vjamejo, Ti zlato perje spulijo"".
„Če meni perje spulijo, Življenja mi ne vzamejo, Jaz novo perje spodredim, In spet v zeleni log zletim".
„Tam bom po vejah letala, Dekletam milo spevala: Jaz sem ostala pisan ptič, Oj, ti pa nisi več deklic!
Narodna.
Slovenka
28. Slovenka.
Kaj maram, da nimam Srebra ne zlata; Ljubezen goreča Tud' nekaj velja! Kaj maram, da nimam Prekrasnih oblek; Zvestoba naj mene Odeva na vek.
Kaj maram, da nimam Na hribu gradu; Po hišici nizki Še več je miru! Kar maram, da nimam Po zimi cvetic; Saj cvete mi vedno Nedolžnost iz lic!
Kaj maram, da nimam Obilo blaga; Ne hodim po svetu Sem rada doma!
40
Planinarica.
Kaj maram, da v dar mi Ni prstan že zlat; Se lože brez njega Grem delat in spat;
Kaj maram, da nimam Ne rek ne morja; Ne bo mi po vodi Ljubezen ušla! Kaj maram, da nimam Ne gor, ne planin; Vsaj tako še lože Brez skrbi živim.
M. Vilhar.
24. Planinarica.
Rožic ne bom trgala, Da bi vence spletala; Mirno, svobodno, ljubo Po planinah naj cveto.
Ako bi jo trgala, Rožica bi vmirala, Glavico obesila, Solnca ne bi včakala.
Rožmarin.
41
Tudi jaz sem rožica, V božji vrtec vsajena, Skrivam se zdaj tu zdaj tam, Trgati se pa ne dam.
Rožic ne bom trgala, Srca so nedolžnega; Naj z menoj še vživajo, Mir, ljubezen, svobodo!
M. Villiar.
25. Rožmarin.
Na srce rožmarina čem Si d'jati vrh dišeči, Da, kadar v druge kraje grem, Bo meni k dobri sreči.
Ce tud' prijatljev loči me Dolina in planina, Moj rožmarin presrčno le Na vse me opomina.
Se rožmarin mi posuši, Lep duh mu še ostane;
42
Večer niča.
Tako spomin še veseli Prijat'lje razpeljane.
Zato dišeči rožmarin Mi up presladek daje, Da še ostane moj spomin, Ko pojdem v druge kraje.
Me smrt nemila pokosi, Naj rožmarin vam reče V dolini solz, prijatelji! Ni stanovitne sreče.
Hašnik.
26. Večernica.
Glejte, že solnce zahaja, Skoro za goro bo šlo, Hladen počitek nam daja,
Pojd'mo veselo domu! Čujte zvoniti, Počiyat zvoni. Čujte Zvoni le zvoni nocoj, Sladko počivat zapoj!
Čujte po drevju šumeti, Glejte kak vetrič pihlja
Urno že začne mračiti, Hitro da bomo doma.
Čujte zvoniti itd.
Delo smo danes storili, Naj se vsa ves veseli;
Bomo se tudi pož'vili, Že se večerja hladi.
Čujte zvoniti itd.
Sed'mo za mizo in jejmo S pametjo božje dari,
Srce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi.
Čujte zvoniti itd.
Yzem'mo po jedi in pimo Sladkega vinca bokal,
Svoj'ga Očeta hvalimo Ki je tak dobrega dal.
Čujte zvoniti itd.
Zdaj si počijino po volji, Naj nas petelin zbudi,
Kadar škrjanček na polji
Juterno pesem slovi. Čujte zvoniti itd.
Vsi bomo enkrat zaspali,
V	miru počivali vsi, Delo na vselej končali,
V	hišo Očetovo šli: Takrat zvonovi
Zvonite lepo: Takrat zvonovi Kličite k Očetu domó, Kličite nas v sveto nebóí
Slomšek.
27. Življenje.
Popofvanje, bratje, Je naše življenje, Mož modrih od nekdaj Je to govorjenje. Skoz ktere dežele Pa pot nas pelja, Naj pesmica moja Na znanje vam dafa .
hi-Š
Po travnikih prva Nas pisanih pelje; Marjetice zlate
V	stezice nam stelje Otroci brezskrbni Po travci teko,
V	rumenkaste lasce Cvetice plet6.
Mladenčev, dekličev Je druga dežela, Razlega se petje Vesel'ga kardela; Si delajo sanje Od zlatih gradov, Pa skušnje jim manj Modrosti darov.
Po tretji hladno je, Gre pot čez višave, Se kri umiri, se Razjasnijo glave; Se trudijo z delom Postavni možje, Sad truda berejo, Za prihod skrbe.
Cez gole vrhove V četrti so pota; Je mrzlo že srcu, Ne greje gorkota; Pa starčekom kmalo
Dežele je kraj: _
Tako je na zemlji Le kratek naš raj!
Slovenske zdraviee.
28. Vinska trta.
Na svetu lepše rožce ni Kakor je vinska trta;
Po zimi- spi, po let' cveti, Jesen sode nataka.
Tud' druge rožice cvet£, Nobena ni tak žlahtna;
En čas cveto, se posuše, In minejo brez sadja.
Po hribcih je nasajena, Od solnčica obs'jana,
Od kmetica obrezana, Od Jezusa dar'vana.
Nobene svete meše ni, Da bi ne b'la dar'vana,
Nobene dobre volje ni, Da bi ne b'la spošfvana.
48	Vinska trta.
I
Naše srce razveseli,
Povzdigne nam veselje, Tud' slabim svojo moč deli, Tolaži naše želje.
Otrokom sladko grozdje da,
Možem pa dobro vino, Za vsakega veselje 'ma, Zato jo vsi častimo.
Kak' sladko je, pokus'mo zdaj
Od vinske trte piti, Bog ji še tudi zanaprej Obilno daj roditi.
Stara predelana.
29. Veseli hribček.'
En hribček bom kupil,
Bom trte sadil, Prjjatle povabil, Se sam ga bom pil.
Tam gori za hramom Ea trsek stoji,
Veseli hribček.
Je z grozdjem obložen, Da komaj drži.
Že čriček prepeva, Ne more več spat;
Trgatev veleva, Spet pojdemo brat.
Konjiči škrebljajo In vozjo težko,
Ker vince peljajo, K' je močno sladko
Prelepo rumeno Kot čisto zlato;
Le pijmo pošteno Prežlaktno blago.
Po stari pomnožena.
30. Zdravica za Slovence.
Slovenc Slovenca vabi. Če se ti pit' ne gabi, Tak pridi v gor'co k nam! Smo dobre volje tam.
Zdravica za Slovence.
Bomo eno zapeli, Da bomo prav veseli; Vsa žalost naj neha, Kjer vince je doma
Visoko so gorice, In žlahtne so trtice, Ki pri nas rastejo, In vince dajejo.
Vinograd obdel'vati Slovenc vsak mora znati Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo.
Tud' trte se solzijo, Prej da vince rodijo; Naj tudi se poti, Kdor vince pit' želi.
Po pameti ga pijmo, Da pamet ne zgubimo, Kak grdo bi pač b'!o Ne znati kam domo.
Kdor vince prav uživa, Veselje v srce vliva;
Dolenska.
51
Če srce dobro ni, Gra vince le skazi.
Zdaj kupice nalimo, Na zdravje tvoje pimo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas.
Napij še ti zdravico Za družbe veselico; Če prazen bo pokal, Boš pa za druz'ga dal!
Slomšek.
31. Dolenska.
Pridi Gorenc! z mrzle planine, Vabi Dolenc v gorke doline; Mrzel je led, pridi se gret!
Solnce gorko tukaj nam sije, Trta ljuba gor se ovija, Vince z gore greje srce.
Brati nas rod, brati nas Sava; Pridi na brod krški s Triglava: Bratec bod' moj! pij ga z menoj.
Trta rodi, trud pozabimo, Vince blišči, Slovencem napimo, Bratom okrog: živi jih Bog!
BI. Potočnik.
32. Šent-Vrbanova.
Preljubi sveti Urban, Ti dober naš mejaš, V goricah ti stanuješ, In žlahtno grozdje 'maš; Le zori ga — in medi ga, [Boš dal nam dober mošt.]
Veselo te na hribcu Vsak kmetič počasti; Okol' podobe tvoje Rad brajdo naredi. Le varji nam — oskrbi nam [Gorice žlahten sad.]
Vsak priden kmetic skrbno Vinograd okopa,
In k svetemu Urbanu Se v gor'co rad poda; Pogledat gre — kak kaže se, [Al' čepek še drži.]
Iz gor'ce v gor'co gleda, Al' Urban zeleni; Vesel mejašu kaže, K'dar zelen plašč dobi. Povabi ga, dab' v hramek šla, [In pila vsak en glaž.]
Po svetemu Mibelu Trgatev dobra je, O svetemu Martinu Pa vince krsti se; Le pijmo ga, bval'mo Boga, [K' nam dobro vince da.]
Na zdravje vseh Slovencev Naših prijateljev, Posebno pa Dolenčev Urbana sosedov: Nalijmo mi, popijmo vsi [Slovence Bog živi!]
Narodna.
33. Slovenca veselje.
Slovenc to vsaki rad ima, Če Bog mu sladko vince da: Juhe! juhe! zakrika rad, Se žalosti ni treba bat'.
Ko zima jemlje že slovo, Slovenc obreze trs lepo: Juhe ! juhe! šparon, reznik, Boš dal nam grozdja spet velik'.
In ko spomlad prihaja že, Vesel Slovenc v vinograd gre: Juhe! juhe! z motkoj kopd, Okoli trsa se igra.
In kadar grozdje odcveti, Se spet Slovenec veseli: Juhe! juhe! zdaj vezat gre, Porača s koljem trtice.
In ko se čriček oglasi, Srce Slovencem se smeji: Juhe! juhe! skor gremo brat', Bom težko brento nosil rad.
In kadar pride Martin svet, Slovenc pogleda v svojo klet: Juhe! juhe! žlahtno blago, Zdaj boš mi žule celilo!
O Bog te živi, ljubi brat! Da b' ga še pila dostikrat: Juhe! juhe! radujmo se, To so navade Štajerske.
Oj ti dežela Štajerska Dab' vsikdar bila blažena! Juhe! juhe! tud' zanaprej, O mili Bog, na nas poglej!
V. Orožen.
Po nekaterih krajih se tucli poje:
Le kupice nalijte zdaj. Zdravico vsaki to imaj : Juhe! juhe! Bog naj živi Očeta (prijatla), ki se veseli.
Bog daj ti dolgo še živet'. Dočakat srečno starih let! Juhe! juhe! da b' vedno pel, Enkrat v nebesih bil vesel.
56
Zdravica Slovencev.
Bog ti pomozi ljubi brat, Da b' ga še pila dostikrat. Jube! juhe! veselimo se, Slovenska to navada je.
Bog blagoslovi, sestrica! Da b' dostikrat še pila ga. Juhe! juhe! vesel'mo se Srečne slovenske žemljice.
O ti Slovenska žemljica Da bi le vselej srečna bla! Juhe! juhe! prosto vselej, O vsmiljen Bog na nas poglej!
34. Zdravica Slovencev.
Bogu slava — ki nam dava Žlahtno srago trsovo, Glažke gen'mo, glas zažen'mo: Naj Slovenci živijo!
Majolka.
57
35. Majolka.
Majolka bod pozdravljena, Ker z vincem si pripravljena, Majolka, majolka, Majol-majol čica-čica, Majolka, majolka, Majol-majol čica.
Ker vince radi 'mamo, Majolčico štimamo. Majolka itd.
Le primi jo za roče, Naj teče, dokler hoče. Majolka itd.
Tud' sosed naj je pije, Da žlahtno vince vžije. Majolka itd.
Majolka, kaj si strila, Da si nas napojila. Majolka itd.
58
Napitnica.
Zdaj se ti poslovimo, Da pamet ne zgubimo. Majolka itd.
Če Bog da, spet veseli Se enkrat bomo peli: Majolka itd.
Narodna.
36. Napitnica.
Poleg navade stare Društvo se zebralo je, Bilo ne bilo na pare, Samo da veselo je.
Vzdignimo čase visoko Vzdihnimo 'z srca globoko; Bog živi nam našega J. Veselo mnoga leta! [Zdaj ga pij, zdaj ga pij Bratom na veselje.]
Narodna.
Prijazna zilravlčka.
59
37. Prijazna zdravička.
Bog nam je stvari! žemljico, žemljico; Bog nam je stvaril žemljico. Zemlja rodila trsa dva, trsa dva;
Zemlja rodila trsa dva.
t
Trs pa je rodil rozgi dve, itd. Rozga rodila grozda dva, itd. Grozd pa je rodil jagode, itd. Jagode dajo vinčeka, itd.
Zdaj boma pila obadva, itd. Bog naju živi obadva, itd. [Zdaj bota pila obadva, itd. Bog vaju naj živi obadva itd ] Zdaj 'mo ga pili vsi poprek, itd. Bog nas naj živi vse poprek, itd.
Narodna.
38. Zdravica štaj. Slovencev.
Eno si zapejmo Bratje, to vsi vemo, Ja vemo, ja vemo: Da Slovenci smo.
Zdravica štajerskih Slovencev.
Kaj 'mo si začeli, Vina 'mo si vzeli, J a vzeli, ja vzeli Vina sladkega.
Kupice nalijmo, Žlahtno vince pijmo itd. Saj nam Bog da.
Pijte, kol'ko mor'te, Vino je vse sorte itd. Vino Štajersko.
Da nam je priraslo. Teče kakor maslo itd. Vino Štajersko.
Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo itd. Kakor rožica,
Skrbi 'do odišle, Dobre misli prišle itd. Od vina sladkega.
K čem' je vino v kleti, Enkrat mor'mo vmreti itd. To ve vsaki sam.
Zdravica za slovo.	61
Slovo daj tabernam, Requiem aeternam itd. Bodo peli nam.
39. Zdravica za slovo.
To žlahtno vinsko kapljico Zdaj hočemo popiti, Zavezo staro bratovsko Želimo ponoviti; Na zdravje pij ga bratu brat, Da bi veseli bili! Znabiti je to zadnjokrat, Da vkupaj bomo pili!
Tekoči čas beži ko zvir, Nam kratko da živeti, In naglo hoče ljubi mir Nam ljuta smrt zatreti; Zato ne dajmo dolgo stat' Te čaše, bratje mili! Znabiti je to zadnjokrat Da vkupaj bomo pili!
62
Zdravica z a slovo.
Sem zmiraj verno ljubil vas, Če tud' ni b'lo poznati; Do vas je srce vsaki čas Gorelo, dragi brati! Al' danes dajmo si spoznat', Da smo si dobri bili Znabiti je to zadnjokrat, Da vkupaj bomo pili!
In pride dan in pride noč, Ko v kolu bomo stali, In desne roke si drugoč Ko stari bratje dali; Zapeli bomo tistokrat: Ob hvala, Oče mili! Saj ni bilo še zadnjokrat, Da vkupaj smo ga pili!
V. Orožen.

KAZiALO.
Stran
1.	Sem pevec, in peti.....3
2.	Kje dom je moj ?......5
3.	Hej Slovenci.......7
4.	Bodi zdrava domovina!	8
5.	Naj viharja moč razsaja ....	9 C. Naprej zastava Slave.....10
7.	Po jezeru........11
8.	Popotnik pridem 6ez goro . . .13
9.	Visoko vrli planin stojim ....	14
10.	Oj talasi mili, ajte.....IG
11.	Rad bi tamo bil!......18
12.	Otok Bleski — kinč nebeški ...	19
13.	Veselo je tu na deželi ....	20
14.	Preljubo veselje, oj kje si doma . .	22
15.	Ko dan se zaznava.....23
IG. Mrzel veter tebe žene ....	25
17.	Hribi moje domovine.....27
18.	Kje so moje rožice.....29
19.	Stoji, stoji tam Beligrad! . . .31
20.	Venček na glavi se.....32
21.	Najlepše veselje......34
22.	Stoji, stoji tam lipica ....	37
23.	Kaj maram, da nimam ....	39
Stran
24.	Rožic ne bom trgala.....40
25.	Na srce rožmarina čem . . . .41
26.	Glejte! že solnce zahaja .... 42
27.	Popotovanje, bratje.....44
Slovenske zdravice.
28.	Na svetu lepše rožce ni . . . .47
29.	En hribček bom kupil ....	48
30.	Slovenc Slovenca vabi ....	49
31.	Pridi Gorenc! z mrzle planine . .	51
32.	Preljubi sveti Vrban.....52
33.	Slovenc to vsaki rad ima ....	54
34.	Bogu slava, ki nam dava ....	56
35.	Majolka hod' pozdravljena ...	57
36.	Poleg navade stare.....58
37.	Bog nam je stvaril žemljico ...	59
38.	To žlahtno vinsko kapljico ...	60
39.	To žlahtno vinsko kapljico ...	61
Opomba. Na poskušnjo podamo tukaj I. snopič „Narodnih pesmi". Namenjeni smo to zbirko nadaljevati; zato prosimo rodoljube, da nas podpirajo, ter nam dopošiljajo narodnih pesmi, ktere ljudstvo najrajši poje. Pesmi se