APRIL IS s Peter Gonj. 16 N Bela nedelja 17 P Justin IS T Apoloni j 19 S Leon, IX. « 20 č Neža Mont. 21 P Anzelm + 22 S Aleksander. m. 23 N 2. po Velik. 24 P Jurij 25 T Marko 26 S Mati dobr. sv.® 27 C Citn 28 P Egidij + 29 S Peter. muč. 30 N 3. po Velik. amerikanski Slovenec EM! SLOVENSKI mt B IMERUO i En iN mrn — ih j*«**, m — &o?* Ba wwf«1 GLASILO SLOV. KA7011 DEEAVSTV® V AMERIKI IN URADNO GEXS1E0 DRUŽBE SV. DRUŽINE Vi JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOKXS X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH, > __lOfficM Organ of, font Slovenian QrganimUontJ najstarejši in najbolj priljubljen slovenski; LIST V JEDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH., ŠTEV. (NO.) 81. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. APRILA _ THUR SDAY, APRIL 27, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIL Celi svet s pozornostjo čaka na usodo, ki jo bo nad njim izrekel Hitler ta petek. — Zadnjih par dni niso niti on, niti njegovi svetovalci dostopni za zunanji svet. — Razna ugibanja o tem, kaj bo povedal. Berlin, Nemčija. — Nemški diktator Hitler drži ta teden ponovno živce celega sveta, zlasti pa Evrope, na natezalnici. Od njega, od enega samega človeka torej, je odvisno, ali bo bojna vihra, ki se zdaj s toliko težavo umetno kroti, izbruhnila na plan, ali jo bo premagal mir. Od tega, kar bo povedal Hitler ta petek, bo bržkone odvisela usoda sveta v bližnji bodočnosti. Jasno je zato, da bodo vse oči obrnjene in vsa ušesa naravnana1 ta dan na Berlin. Tolika važnost se polaga na besede, ki jih bo izrekel Hitler, da so se te dni ukinile vse važnejše mednarodne diplomatske aktivnosti, kajti nobena država ne ve nič gotovega, kaj se zgodi prihodnje dni. V petek, kakor že poroča-no, bo dal Hitler odgovor predsedniku Rooiseveltu na njegov apel, naj se obveže, da nima nikakega napadalnega namena proti 31 državam', ki feo v apelu imenovane. Kaj bo Hitler odgovoril ? Tega ne ve nihče, izvzemši njega samega in njegovih najožjih svetovalcev. Vsi ti pa so zadnje dni tako zaposleni s pripravljanjem materijala za govor, da za zunanji svet sploh niso dostopni. Celo angleškemu poslaniku Hendersonu, ki se je v ponedeljek vrnil v Berlin po večtedenski odsotnosti, je bil odklonjen sprejem, ko je f.kušal obiskat^ nemškega zun. ministra'von Ribbentropa. Kakor se je objavilo, prične Hitler s svojim govorom ob 12. uri opoldne. Kako važnost polaga on sam nanj, se vidi iz tega, ker je odredil, da mora ta poldrugo uro takorekoč vse delo počivati in se im'a prebivalstvo zbrati okrog radio aparatov. Poskrbljeno je tudi, dal se bo govor oddajal širom celega ostalega sveta. Ugibanj, kaj bo povedal Hitler, je dokajšnje število. Dokaj sigurno pa je predvsem le to, da bo skušal dokazati, da Nemčija v resnici nikogar ŠE EN DIKTATOR Bolivijski predsednik se proglasil diktatorjem. La Paz, Bolivija. — Svet je postal ta teden bogatejši za enega diktatorja, ko se je predsednik te južnoameriške države, German Bush, postavil v vrsto s Hitlerjem, Musso-linijem in podobnimi. Zadnji ponedeljek je namreč izdal u-kaz, s katerim je odpravil vse ustavne garancije in zakone, razpustil parlament ter razveljavil določbe za parlamentarne volitve. Vendar pa novi diktator, ki je star šele 35 let, povdarja, da bo to izredno stanje trajalo le toliko časa, da se izpelje država iz težkega gospodarskega položaja, ter, da je njegov režim pravzaprav le priprava za "resnično demokracijo." TRI MILJARDE ZA OROŽJE Rekordni izdatki Anglije za državno obrambo. London, Anglija. — Parlamentu je bil ta torek predložen državni proračun Britanije za nastopno leto, kateri izkazuje skupnih izdatkov šestin pol miljarde dolarjev. Postavka, ki v proračunu vzbuja posebno pozornost, je tista, ki določuje izdatke za obrambo. Ti izdatki so namreč večji, kakor so bili kdajkoli prej v Angliji v mirnem času. Preračunani so na cele tri miljarde dolarjev, kar predstavlja 12 odstotkov vseh dohodkov dežele. , NAZIJI IZGNALI ŠKOFA IZ PALAČE Salzburg, Nemčija. — Tukajšnjemu škofu Waitzu so nazijske oblasti poslale ukaz, da se mora izseliti iz svoje palače, češ, da je ta last države. Skof se je obrnil s pismenim apelom na Hitlerja, naj ta ukaz prekliče, in pri tem navajal, da je bivši avstrijski cesar Franc I. dal v letu 1805 tedanjemu škofu in vsem njegovim naslednikom pravico, da smejo s to palačo po svoje lazpolagati. Od Hitlerjevega odgovora odvisi! zdaj odločitev. " • TUDI DRUGIM SE PODOBNO GODI Lakeland, Fla. — Floridska oranžna komisija je ugotovila, da je v mestu Shamokin, Pa., trgovina s sadjem, ki ga imenujemo "grapefruit", takorekoč popolnoma na ničli, in sicer iz prav svojevrstnega vzroka. V omenjenem mestu je nalnreč po večini poljsko prebivalstvo in poljski jezik nima za grapefruit nikakega svojega izraza. Poljaki torej tega sadja enostavno ne kupujejo, ker ne veclo, kako naj bi vprašali zanj. -o- TAJINSTVEN UMOR NAD ZDRAVNIKOM Chicago, 111. — 73 letni zdravnik dr. James M. Scott je postal zadnji ponedeljek zvečer žrtev tajinstvenega morilskega napada, o katerem domneva policija, da ga bo težko kdaj mogoče pojasniti. Morilec je čakal na starega ne ogroža, in sicer bo storil to i zdravnika pred njegovim ura- na podlagi izja!v raznih malih držav, ki si jih je pridobil od njjih. Dokaj možlno je pa tudi 1o, da bo prišel na plan s kakim lastnim senzacijonelnim mirovnim načrtom, po katerem se naj bi odpravile krivice, o katerih trdi, da še \edno pritiskajo naj Nemčijo, in bi se enakomerno razdelilo ozemlje in bogastvo, ki ga la-stuje Evropa. Zelo je verjetno, da njegov govor ne bo niti izzval takoj-Snje vojne, niti ne privedel do pravega miru, pač pa obstoji možnost, da1 bo dal angleškemu min. predsedniku Cham-berlainu novo priliko za "po-mirj^vanje". Ta namreč še vedno verjame, da se bo dalo vse poravnati brez vojne, in zato željno čaka, da bi dal Hitler kak migljaj, na kar bi bil .takoj pripravljen na pogajanja. In ker je Hitlerju gotovo ljubše, da mirnim potom dom, na oglu Roosevelt in Western, in, ko je ta stopil na cesto, je oddal nanj strele, katerim je zdra,vnik na 'mestu podlegel,. ter nato ušel v pripravljenem avtomobilu. Zdravnikovo življenje, kakor se u-gotavlja, je bilo brezhibno tel" ni imel sovražnikov in zato je ravno zagonetka tem večja. Izraža se domneva, da je moral biti morilec kak bivši pa-cijent, ali pa sorodnik kakega pacijenta. DVE LETI ZARADI PETIH CENTOV Paclucah, Ky. — Nekega J. C. Campbella je spra'vilo pet centov v dvoletni zapor. Pravzaprav ni bil ravno en nikel, ki mu je pripravil ječo, marveč lažnjiva pretvez?., pod katero si je skušal nabrati denarja. Kakor je namreč pred sodnijo sam priznal, je kolek-tal denar z izjavami, da bo sklad šel za; pogreb nekega otroka. Mož pa je denar sam obdržal in nekdo ga je ovadil. --o- FAŠISTI IZGNALI AMERIŠKEGA ČASNIKARJA Rim, Italija. — Poročevalec chicaškega lista Daily News, R. Mowrer, je prejel od italijanske vlade ukaz, da se mora izseliti iz države, češ, da so njegovi članki "neprijazni" italijanski vladi. Na isti način je bil lani 20. novembra od-slovljen drugi poročevalec istega lista, namreč Fr. Smothers. Daily News je skrajno protifašističen list. ■-o- NOV NADŠKOF V NEW YORKU Boston, Mass. —. Tukajšnji pom. škof Spellmajn je prejel zadnji ponedeljek na svoje presenečenje iz Rima obvestilo, da je imenovan nadškofom v New Yorku, na mesto pokojnega kardinala Hayesa. Cerkveni krogi pričakujejo, da utegne novi nadškof, ki je star KRIZEMJVETA — Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada je sledila vzgledu Anglije, namreč, da je tudi ona odločila, da se vrne na svoje mesto- poslanik v Berlinu, ki je bil odpoklican domov po okupaciji Čehoslova-ške. : — Bukarešta, Rumijnija. — Neka mala ladja se je, ko je plula po Donavi, prevrnila blizu mesta Ismail, čemer je utonilo šest oseb, de(get drugih, pa je moralo biti odpelja-nih v bolnico v resnem, stanju. — Šanghaj, Kitajska. — Tekom prvih treh tednov v aprilu je bilo pobitih 24,100 Kitajcev 'm'ed prodiranjem Japoncev proti zapadu. Tako poročajo japonske oblasti ter dostavljajo, da je bilo poleg tega tudi več kitajskjih ladij potopljenih. DIRKALNA TEKMA S SMRTJO Los Angeles, Cal. — Skoraj preko polovice zemeljske oble se je napravila dirka, da se reši življenje neke tukajšnje 17 letne deklice, po imenu Elaine Corkley. Dekle trpi na nekih nenavadnih krčnih napadih in za to bolezen ni bilo nikakega zdravila v celi Ameriki. Na posredovanje senatorja Downeya se je nato pripeljalo zdravilo 6000 milj daleč, naji»reč iz Nemčije. Iz New-arka, N. J., pa je "bilo dostavljeno semkaj potom aeropla-i;a in je prispelo v torek zjutraj. SPOJITEV RAZNIH URADOV 50 let, prejeti naslov kardinala. Vse relifne in druge podobne urade spojil predsednik v tri agencije. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v torek predložil kongresu napovedano odredbo, s katero se imajo izvršiti dalekosežne izpremem-be v celokupnem relifnem sistemu. Povdaril je pri tem, da se bo z načrtom prihranilo na leto do 20 milijonov dolarjev in se obenem doseglo holj uspešno poslovanje. Po načrtu se bodo vsi vladni uradi, ustanovljeni v svrho javne pomoči, ki so zdaj raztreseni med razne departmen-te, spojili v tri agencije. Prva cd teh, namreč Federal Security Agency, bi vsebovala posredovalnice za delo, oskrbo za vzgojo in javno zdravstvo ter mladinsko administracijo in CCC. Druga, Federal Works Agency, bi imela v oskrbi vsa javna vladna dela, redna in relifnai, in pod to bi spadala tudi WPA. Pod tretjo agencijo, Federal Loan Agency, pa imajo spadati vse ustanove, ki se bavijo s finančnimi zadevami, posojili in podobno. Svojo odredbo je izdal predsednik na podlagi pravice, ki mu jo daje novi reorga-nizacijski zakon, in postane veljavna tekom 60 dni, ako je prej izrecno in v celoti ne zavrnite obe kongresni zbornici. -o- IZPOLNILO SE JE, KAKOR JE ŽELELA La Grange, Ky. — Neka dijakinja na gla'sbeni šoli, po imenu Ruth Strickland, še je hotela um'akniti iz sveta, da se izmota, kakor je sama izjavila, iz neke komplicirane ljubezenske afere, in v to svrho si je želela priti v dolgotrajni zapor. Želja se ji je izpolnila in zadnji ponedeljek je nastopila deset let življenja v ječi. V svrho, da izvrši primerni zločin, je dekle v nekem gle-) dališču izvršilo roparski napad na dve ženski, pri čemer se je poslužilo revolverja, s lcakoršnim se otroci igrajo. Pri tem pa je bila ujeta in pozneje postavljena pred sodišče. iiz Jugoslavije Nesreča Grilčeve mame v Hosti pri Vačah, ki je pri pranju za praznike utonila v kotanji blizu vasi. — Roparski napad na župnika Vavpotiča v Dobju pri Planini. — Smrtna kosa in druge vesti. "H TORNADO POVZROČIL KATASTROFO "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! osvaja ozemlja, kakor pa bi riskiral vojno, je sigurno, da bo njegov govor vseboval tak migljaj, in kot rezultat utegne slediti — novo Monakovo, na kogarkoli račun že. Strahovit orkan je nedavno divjal preko severozapadnega dela države Oklahome, v katerem je bilo ubitih sedem oseb. Kake posledice je zapustil vihar za seboj, se razvidi iz gornje slike, ki kaže mesto Capron; ta kraj je bil popolnoma razdejan. Utonila je pri pranju Vače, 7. aprila. — Težak udarec so doživeli tik pred velikonočnimi prazniki Grilčevj v Hosti, naselju ob glavni cesti, ki vodi iz doline na Vače. Kakor povsod drugod so imeli tudi pri Grilčevih polne roke dela. Ženske so bile zaposlene s pospravljanjem po hiši, moški pa na polju. Grilčeva mama, 75 let stara gospodinja, je odšla s kupom perila na Rupo, kakor pravimo vodni kotanji poleg vasi. Grilčeva mama je bila sama pri mlaki. Opi-ala je že nekaj perila, pa ji je menda zaradi visokih let postalo slabo. Ko se je nagibala nad perilnikom, se ji je v glavi zavrtelo in je omahnila. Spolzelo ji je in je padla v vodo. Seveda se stara žefiička ni mogla več rešiti. Nekaj kasneje je vodila tam mimo voz gnoja njena hči, ki se je pred leti primožila na Vače. Hči je potegnila ma«ter iz vode, potem pa je stekla klicat domače in oznanit nesrečo ljubljene matere. Gril-čevo so prinesli na njen dom, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Za staro ženo žaluje gospodah in pet otrok, večina je že poročenih in ima tudi svoje družine. -o- Razbojniški napad Dobje pri Planini. — Veliko razburjenje med ljudstvom je povzročil roparski napad na župnika g. Vaupotiča Franca v Dobju v noči 24. marca pred Marijinim praznikom. Gospod župnik je pozno v noč delal v topli kuhinji. Ob pol 12 ponoči vzame ročno svetilko, da bi si svetil v nadstropje v pisarno in prinesel oznanilno knjigo. Ko odpre kuhinjska vrata, skočita nenadoma proti njemu neznana moška. Eden ga tako močno udari z roko po ustih, da mu je zlomil prednje zobe. Nato vržeta tolovaja župnika na tla, eden roparjev ga udari z nekim topim predmetom po glavi, da mu prebije kožo in je bil gospod župnik za trenutek omamljen. Ko se spet zave, zakliče v smrtnem strahu: "Jezus, Marija, pomagajte!" In čudno, tega klica sta se tolovaja tako prestrašila, da sta pustila svojo žrtev na tleh in pobegnila skozi hišna vrata, ki sta jih imela že prej odprta, na prosto. Ko se gospod nekoliko zave od prestanega strahu, zapazi na) tleh nekaj močnih vrvi, ki sta jih tolovaja pustila tam ležati. Takoj je spoznal, da sta ga hotela zločinca gotovo najprej omamiti, potem zvezati njega in gospodinjo, ki je v sobi prestrašena čakala, kdaj bosta zločinca vlomila v njeno sobo; slišala je namreč župnikov obupni klic, a v svoji zbeganosti ni vedela, kaj bi naj stox*i-la. Gospod župnik je dobil hudo poškodbo na ustih in zo- beh, tudi udarec na glavo je bil silen, vendar pa k sreči ni pre'bil lobanje. Tolovaja sta izginila brez sledu v temno noč. , „ k. k 'A t'-. -o- Nesreča Ljubljanski reševalci so bili nenadno poklicani v Tacen pod Šmarno goro, da odpeljejo v bolnico Milo Šurofače, katera je napravila z možem izlet na Šmarno goro. Zašla je pa na stransko pot ki je silno strma, kjer ji je spodrsnilo. Izgubila je ravnotežje in o-mahnila. Priletela je na tla s tako silo, da se je močno poškodovala po vsem telesu. -o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Papež, vdova po nadpazni-ku prisilne clelaynice.— V Novem mestu je umrla gospa Ko-stahjevec, žena železničarja doma iz Kostela stara 54 let. — V ljubljanski bolnici je umrla Antonija Stare, žena elektrotehnika v Kranjski gori. — Na Ježici je umrla Ivanka Dobnikar, učiteljica. -o- Ročna umetnost — dar i papežu Ročno heklano podobo Marije z Brezij, katero je izdelala gdč. Lea Pelhan, upokojena strokovna učiteljica Osrednjega zavoda za žensko obrt so sloveflska dekleta dne 7. aprila ponesle v Rim na kongres Katoliške akcije. Podobo bodo v imenu slovenskih deklet poklonile papežu Piju XII. --o- Nov rudnik Kakor se poroča, so Združene topilnice železa v Topu-skem v Bosni odprle nov rudnik v Rakeličih pri Prijedoru. Ugotovili so namreč, da se tam nahajajo pod zemljo velike količine železne rude, lci je iste kakovosti, kot ruda v Lu-biji, katera je znana kot ena najboljših rud v Evropi, rudnik sam pal je eden največjih. V Rakeličih bodo še letos postavili visoke peči za topljenje te rude. , , i Nenavadna nesreča V sarajevskem predmestju v ulici Berkuši je potok Colin poplavil vrt 57 letnega delavca Muja Hajdaroviča ter ga precej opustošil. Ko je voda odtekla se je Mujo odpravil na vrt, da z motiko popravi škodo in izravna razorano zemljo. Ko je z motiko kopal, je naenkrat odjeknil močan pok. Sosedje, ki so slišali pok, so prihiteli in našli Mujo na tleh, vijočega se v bolečinah, leva noga je pa bila vsa; v krvi. Dognali so, da je eksplozijo povzročil puškin naboj, ki je na Bog ve kakšen način prišel na vrt. Krogla se je Mu ju globoko zarila v stegno. •ŠIRITE AM£R. SLOVENCA* Amerikanski Slovenec IZ DOMOVINE Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-itljkov in dnevov po praznikih. day and the day alter holiday«. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina; Subscription: Za celo leto___________$5.00 For one year----------$5 00 Za pol leta______2.50 For half a year--------2.50 Za četrt leta_______1.50 For three months-------------1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__$6.00 For one year--$6.00 Za pol leta _ 3.00 For half year-------3-00 Za četrt leta_____________________________1.75 For three months--------1.75 Posamezna številka____3c Single copy ------------------- 3c Dopisi vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vtaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. <— Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ' M5KIH N teh lepih dopisov in popisov. . Zato pa, žene, ki ste narodno i zavedne, vam želim, da bi va- : ša organizacija napredovala ; in želim' mnogo uspeha vaši konvenciji, ki se bo vršila v Chisholmu, Minn. — Vsem prav lep pozdrav, zlasti še moji zvesti Agnes Markovič, ki je tudi za delegatinjo pri konvenciji SŽZ. Agnes Pasarich NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC Iz Temeniške doline. 24. marca so pokopali v Stični Augusta Karlingerja, gostilničarja in posestnika iz Ivšnčne gorice. V nedeljo 26. marca pa ^'e bil pokopan v St. Vidu pri Stični Ludvik Oven gostilničar in posestnik. 16. marca pa se je ločil iz tega sveta ma Miiljavi pri . Stični Franc Zajjec, star 75 let. Svoj čas je bil župan občine Muljava, ki je pa zdaj priključena občini Stična. Dolgo vrsto let je bil tudi ključar cerkve Matere božje na Mu-ijavi. Kako vnet in verert katoličan je bil, spričuje najlepše to, da je posodil svoj čas, ko se je na Muljavi zidalo novo župnišče, cerkvi 10.000 din, in je potem večkrat trdil, da jih ne bo nikdar nazaj tir-jal. Mož je pa tudi hodil vsaki dan k sv. maši in vsaki prvi petek k sv. obhajilu. V Št. Juriju pod Kumom so i imeli pred praznikom gv. Jo-: žefa duhovne vaje za može in fante, katere je vodil ravnatelj Salezijansk. zavoda g. dr. Fr. Blaftnik. Nad vse lep in ganljiv pa je bil sklep duh. vaj, ko je 400 mož in fantov pristopilo k skupnemu sv. obhajilu. Na Selih v župniji Raka je odšel v večnost priletni rojak Sim'on Žibert. V Podulcih pa je pogorela pred kratkim Ti-čarjeva hiša, v kaiteri je gostoval Jože Divjak. V Št, Vidu pa je umrla tudi še 12. marca 80 letna Ana Miklavčič iz Sv. Pavla, ki je bila povsod znana kot posebno dobrega srca. Na Radovici v Beli Kraijini so pokopali 17. marca uglednega moža Janeza Rusa iz J. M. Trunk Barbičizem Prehudo. — Izak Samuelo-vič iz Tarnopola je zmerom redno plačeval davke, čeprav niso bili majhni. Letos so mu jih odmerili kar 50.000 zlotov. Izak jih je točno plačal. To se je pa zazdelo gospodom! na davkariji sumljivo. "Mož mora imeti več, kakor mislimo, je dejal eden izmed njih. "Naračunajmo mu še 50.000 zlotov!" In res je dobil Izak nov davčni poziv. Čez tri dni so imeli na davkariji že denar. "Sumljivo", je dejal spet isti uradnik. "Možakar mora biti težak milijonar. Še kaj več mu bo treba naračunati!" 1'n Izak je drugi dan dobil spet davčni poziv za 100.000 zlotov. Ko pa je čez kakšen mesec davkarija zahtevala spet 100.-000 zlotov, je prišel Izak sam v urad in privlekel s seboj velik zaboj. V njčrri je bil stroj za ponarejanje bankovcev. "Tu ga imate", je rekel. "Pri vas imate dovolj ljudi, pa si denar tiskajte sami! Jaz vam ga ne morem dovolj hitro !" * ♦ * Sreča. — Kmet je šel na polje, da bi pokosil travo. Pa se je kmalu naveličal dela. Legel je v senco in zaspal. Prav ta čas je sreča hodila po svetu. Prišla je do kmeta, obstala za trenutek in rekla: "Lenuh nemarni, danes, ko . je lepo vreme., spiš, jutri, ko • bo deževalo, pa boš vso kriv-do zavalil name in tarnal: , "Oh,jaz pa res nimam sreče!" Ima rada otroke. — V mesto je prišla zamorka Junga, da bi si poiskala službo. Izvedela je, da išče gospa Bo-benčkova novo pestunjo za svoje otroke. Oglasila se je pri njej in se ji predstavila. Gospa Bobenčkova si je za-morko ogledala od vseh strani in rekla: P "Povedati vam moram, da imam mnogo otrok. V službo sprejmem samo takšno pen-stunjo, ki ima rada otroke in ki lepo ravna z njimi." "O, potem je ta služba kot nalašč za*me!" je navdušeno vzkliknila zamorka Junga. "Jaz imata otroke zelo rada. Veste, ko sem bila še v afriškem pragozdu, sem najrajši jedla — meso nežnih otroči- Dobrota je sirota Na štiri mesece zapora je bil pred mariborskim sodiščem obsojen Anton IIa,bja-nič, njegova žena pa na tri mesece. Oba sta bila v službi pri posestniku Juriju Stiglicu v Gradišču. Gospodar je bil z obema dober in jima zaupal, onadva sta mu pa po malem zmikala denar ter mu tako pobrala že par tisoč dinarjev. Zanimiva najdba Staro hrvatsko pokopališče iz 11. in 12. stoletja so odkrili v vasi Biskupija; pri Kninu v Dalmaciji. Našli so nad 50 starohrvatskihl grobov, ki so z^lo značilni glede oblike. V nekaterih grobovih so našli mnogo starega hrvatskega nakita, zlasti uhanov in prstanov. Pri kopanju so naleteli tudi na; temelje starohrvatske cerkve iz 11. stoletja, od katere so našli dekorativen ka-tn'enit vložek. V bližini so našli sledove, iz katerih je razvidno, da tamošnja okolica skriva še mnogo zgodovinskih zanimivosti in spomenikov. Bolj pameten. — Na vlaku sta dva trgovca spoznala drug drugega, predstavila sta se in se začela razgovarjati. "Tako, tako, vi ste trgovec s suknom. Zakaj pa ne trgujete z Vila-novičem!" — "Zakaj ne? Zato, ker je bil on nekoč ženin moje sedanje žene. . ."—"No, to vendar ni v nobeni zvezi." ". . .pa nočem imeti opravka s Človekom, ki je bolj pameten, kot sem bil jaz. . ." (Metropolitan Newspaper Service) Napisali Edgar Rice Burroughs TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO' Slovaški voditelji V teh dneh, ko je Slovaška razbila zvezo s Češko in se podala Nemčiji, utegneta vsakega zanimati moža, ki sta vodila usodo slovaškega naroda v teh usodnih dneh. Prvi je monsignor Tiso, drugi profesor Adalbert Tuka. O njima daje "Pariser Tageszeitung" z dne 15. m. m. tole sliko: Tiso je spadal k tisti skupini politikujočih slovaških duhovnikov, ki so začeli svojo kariero že pod madžarsko vladavino, in sicer kot madžarski domoljubi, ne pa morebiti kot slovaški narodnjaki. Šele leta 1918. so se zavedli svojega slovaškega porekla, in najodločnejši Madžari so postali deloma najradikalnejši Slovaki. Previdni in neodvisni Tiso se je sicer pridružil Hlinkovi avtonomistični katoliški ljudski stranki že iz cerkvene* opozicije zoper praške "husite" in svobodomislece, bil pa je vedno na zmernem desnem krilu. Minister je postal, ker so ga imeli Čehi za poroka njim prijazne politike. Ce je pa prišlo drugače, je vse to le nasledek njegovega oportunizma, ki "'«»4 M1« »JinLi/tV SYWDTCATI;. Ine. Celo uro je čakal veliki duhoVnik Bruilor, toda ptomov z jetniki ni bilo. Končno se oglasi eden ptomov in pripomni, da so gotovo pokončani od zlih duhov. "Vragov ni," reče Bruilor; "te mi pripeljite takoj žive ali mrtve, ki so ušli. Onega velikana, ki se imenuje Tarzan in izdajalca Herkufa." Ptom je žc bil dvignil desnico v kateri je držal ostro široko bodalo, da ga zasadi v Tarzana. Toda v trenutku, ko bi se moralo bodalo zasaditi v svojo žrtev, se je Tarzan obrnil in ptom je zgrešil. Ko je v drugič zamahnil, je že prihitel Herkuf in z enim sunkom podrl ptom^. na tla. Ko je zadnji ptom ležal mrtev na dnu jezera Horus, so Tarzan, Helena in Herkuf svobodnejše, zadihali in se počutili skoro rešene. Toda za koliko časa? ... — V podvodnem teniplu mesta Athair je čakal satansko hudobni duhovnik Bruilor vrnitve šestih ptomov, da pripeljejo § sefcoj'pobegle jetnike, ______________ Ko je bil Tarzan enkrat na tleh, je bil seveda naenkrat silno ogrožen od svojega nasprotnika, ki se je med tem časom pripravil, da ga umori. Helena in Herkuf videč, kako se je ptom naglo lotil svojega preganjalca, sta se naglo odpravila proti i»jemu, da mu pomagata kolikor se bo dalo, Stran 2____AMRRIK^NSKI ■JlOyENtC______ ________________________četrtek, 27. aprila 1939 V širši svet je v zadnji dobi prišlo vse polno raznih ® "izmov". Saj jih vidite vsak dan. Izgleda, da smo celo ^ amerikanski Slovenci nekaj prispevali k roju teh izmov. | n Cleveland je pač metropola in povsem naravno je, da se F tam nekaj novega porodi. Frank Barbič je poleg kare c začel "ronati" tudi neko gonjo. Ker je le preveč drdral 1 po slovenski javnosti, in ker je bilo tega "farškega" drdra- J nja le preveč, so mu od ene strani malo stopili na kurja s očesa. Vse se je dogajalo v Clevelandu. Pri kurjih oče- J sih je pa vsak zelo občutljiv. Dokler je Barbič drdral le , po farjih, je bilo vsaj v nasprotnem taboru dosti odobra- i vanja in kimanja. Takoj pa se je roba zasukala, ko so 1 malo zadrdrali tudi po Barbiču. Vse to je slovenski jav- j nosti znano. Barbič je udarjal, udarilo pa je nekaj tudi , po Barbiču. Tu se je vreme izpreobrnilo. Prikazal se je , nov "izem", katerega lahko označim za "barbičizem". Meritorično sem nekaj zapisal, kolikor to posega v širšo javnost, kakor sami trdijo, saj je afront zoper Bar-biča naperjen baje zoper vso napredno slovensko javnost. Polemika ne privede nikamor v takih zadevah, vsak trdi svoje naprej. Marsikdo se smatra za pravičnega in opravičenega, da spravlja o drugih to in ono na dan, in če se kdo brani, je pa ogenj v strehi. Tako se je porodil "barbičizem", ker se spravlja na dan, kar je resničnega in izmišljenega, in če to krijejo tudi že dolga leta. Marsikaj grize in grize naprej, leta tega grizenja ne morejo zakriti, in kadar pride do prerekanj, mora vse zopet na dan, da se malo pomiri to notranje grizenje. To je bistvo novega "izma', slovenskega barbičizma. Najprej so se zglasili razni "generali". Celi članki so izšli, in v člankih pada ne le na farje in klerikalce, ves katolicizem jih dobi. Saj bi bilo res od zlomka, če bi bil katolicizem na pravem, in bi tem generalom zmanjkalo — dokazov za njih besno borbo. Dobro, da bo treba tudi dokaze dokazati, in ne bodo ostali le na papirju Poleg generalov pa se oglašajo vsi, katere pač nekaj — grize. Naravno. Za vsakega človeka pride do trenutka, ko stoji, kakor že po stari grški pravljici kot "Her-kulej na razpotju". Mnogi so se odločili na levo. Saj razumete. Silno korajžne se delajo, da so prišli do "resnice", sprevideli, spoznali, spregledali.. . ampak v srcu se oglaša vest in tam grize in grize. In zdaj se prikaže — barbičizem. Barbiču se je naredila baje krivica, na cesto ga hočejo vreči, kruh mu hočejo odvzeti, vničiti ga hočejo ... taki so ti farji... in v dokaz, da so taki, prihaja vse polno raznih storij na papir, kakšen je bil ta duhovnik in tisti kaplan, in kako se je godilo tu in godilo tam pred 20 in 30 leti, in drug za drugim se podpisujejo, kaj vse so doživeli, da si tako ohladijo pekočo vest, ki se ne ohladi niti po takih dolgih letih. To je — barbičizem in še dosti ga bo. IZ VZHODA SE OGLAŠAJO te Elizabeth, New Jersey Z Skoro nekako dolžno se ču- z; tim, da se zopet oglasim z ma- ši Ijm dopiso'm, ker se drugi, če in sploh kateri živi v okolici, ne k oglasijo. Najprej naj se v tem C dopisu zahvalim za slike v P I mesečniku "Zarja", katere mi rr pošilja iz daljnega San Fran- k cisca v Kaliforniji Agnes Mar- k kovič, moja dopisovalka in prijateljica že iz mladih let, ko sve še hodile v šolo. Slike so vzete iz Ženske organizacije na obisku v stari domovini. Tako sem videla v februarski številki faro Semič, naš ; rojstni kraj ter še lepo belo cerkev sv. Duha. Vidi se tudi pokopališče s številnimi nagrobnimi spomeniki, pod katerimi počivajo naši starši in mhogo drugih. Gotovo je to lepa slika za otroka, da tako . vsaj v sliki vidi domačo zemljo in farno cerkev, v kateri je prejel prvi zakrament, sv. krst ter tako postal otrok božji in čla"n katoliške cerkve. — ! Hvala lepa vsem tisitim že-■ nam, ki ste tako lepo opisale . spomine z obiska v stari do-j'movioi. V dopisih opazim, da je tudi zlata šmihelska vinska kapljica prav laskavo pohva-L Ijena. Pa še mnogo drugega iz 1 Bele Krajine je v teh dopisih. Lepi kraji so to, iz katerih iz- > liajajo mnogi učeni možje in . duhovniki, celo škof John Sta- riha je bil iz Bele Krajine in sicer iz semiške fare.. Pa je še mhogo drugih dobrih učenih " mož. Naš rojajk John Lavrin iz vasi Krupa.je profesor na uni-j verzi v Londonu na Angle-. škem. To vam je pravi Slove-_ nec, ko pride domov na obisk. Kadar pride v rojstno vas, gre k. vsem sosedom in vsakega > pozdi'avi. Za Velikonoč letos a mi je pisal, da spet poj de .- obiskat Ki'upo. On je sošolec č. g. župnika v Denverju, Colo., Rev. Fr. J. Judniča. — Zares hvala tej ženski orga-. zaciji, ki je organizirala obisk v domovino, o kateri so vnete 0 obiskovalke toliko lepega na-i, pisale. — Na sliki, katero sem i_ 'dobila, sem spoznala Mary Kolbezen, rojeno v Gradcu, po domače Mici Stepanova. Tudi njene starše sem poznala. Koliko človek prepozna iz Boldraša. Bil je član načelstva Hranilnice in posojilnice od i rje ustanovitve celih! 32 let. V. župniji Šmartno pri Litiji pa je odšel v večno plačilo k Bogu Janez Tomše pd. Skebe-tov oče iz Gradišča v starosti 89 let. V svojem dolgem življenju ni bil nikdar resno bolan. Bil je 22 let obč. odbornik in ravno toliko let cerkveni ključar. V Št. Jerneju so končali petmesečni tečaj Gospodinjske šole dne 15. marca. Na Bučki so pokopali Terezijo Železnik[, ki je dosegla lepo starost 83 let. V Slivnici pri Grosupljem pa so spremili k večnemu počitku posestnika Martina Ter-meta, ki je umrl v starosti 60 let. 19. marca praznoval je v krogu svoje družine svoj' 91 godovni dan najstarejši prebivalec občine Sela pri Šumberku Jožef Kastelic pd. Logarjev oče, ki je bil rojen 21. febr. 1. 1848 v vasi Log. V svojem zakonu z Ano roj. Trlep, ki tudi še živi in je še čvrsta in zdrava, je imel 9 otrok, od katerih jih živi še 5, ki so vsi dobro preskrbljeni. Najstarejši sin Anton je zdaj župan te p občine. ^ V začetku marca je umrla v: Bara Vukšinič iz Svržakov pri 1-Metliki za hripo ali influenco, [ ki ponekodi po Beli Krajini le- 1 tos močno razsaja in pobira r ljudi, pa tudi v nekaterih dru- = gih krajih po Dolenjskem. } Na Raki se je preselil v več- s nost Leopold Zorko iz Cirja. j Na Površju pa je umrla vdova 1 Antonija Hostar. j 25. marca so spremili k večnemu počitku Antona Puclja vrlega gospodarja iz vasi Ve-z like Slevice pri Vel. Laščah, ki . ■i je učakal lepo starost 84 let. : t. Iz Strug poročajo, da je : e Marija Klun. ki je doma iz Raplovega, in biva zdaj v o Ameriki, sama kupila za žup-Lr no cerkev kip sv. Ane, ki krasi glavni oltar. V Žalni je umrl 82 letni Janez Fink. V Beli Krajini se bo začela v kratkem graditi železnica Črnomelj — Vrbovsko, pri kateri bodo dobili brezposelni domačini dosti dela, tudi belokranjski vodovod se bo nadaljeval in bo dobil Suhor še letos vodo. V Št. Vidu so pokopali 23. rnarca Josefo Kutnar, čez teden dni potem pa njeno sestro Marijo Kutnar. Na Raki pa so odšli v večnost Lojze Bajec, Terezija Povhe idr. V Ambrusu je umrla 23. marca v visoki starosti 83 let Neža Godec pd. Mežnarjeva mama s Kala. V Višnji gori na Pristavi pa se je ločil iz te solzne doline 26, marca posestnik Janez Omahen, 3. aprila pa je umrl na Mirni po kratki bolezni posestnik, trgovec in klobučar Ivan Žrrialc, star 76 let. I. Šašelj. -o- Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-apeine. je šel vzporedno z agitacijo za samostojno slovaško drža- : vo v stranki in Berlinu. O Tuki piše list, da je med slovaškimi avtonomisti gotovo najbolj izobražen in razumen. Leta 1918. je bil v Budimpešti vseučiliški profesor. Se leta 1920., v novi če-ško-slovaški republiki, se je priznal pri ljudskem štetju za Madžara in še danes ne govori dobro slovaški. Morebiti sklenemo najbolje te dve oznaki pariškega lista, če navajamo sodbo velikega hrvaškega škofa Šarica, ki jo je napisal pred dobrima dvema mesecema v sestavku zoper katoliške politične stranke. S preroško jasnovidnostjo je takrat svaril: "S te strani gledamo tudi zelo skeptično na slovaške ministre-monsignorje in njih celostno vladavino. Prihodnjost pa bo izrekla o tem svojo sodbo." Visoki prelat je imel prav. i Pod hlodi Ko je Terezija Trčkova, po-sestnikova žena iz Šikol pomagal^ v gozdu nalagati debla na voz, se je utrgala veriga s katero so" bila debla na vozu povezana in vsa teža se je zrušila na njo ter jo hudo poškodovala. -o- Nerodno vozil Močno se je pobil šolski upravitelj Karel Sorec iz Sel, ko se je ponoči peljal s kolesom proti domu in pri tem za-vozil v kup gramoza. Morali so ga odpeljati v ptujsko bolnico. -o- Voli so ga povozili Nevarna nezgoda je doletela 51 letnega posestnika Miho Germanca' na Hočkem Pohorju. Splašili so se mu voli ki so bili vpreženi v voz, Germane je padel pod vozilo ter mu je pri priči počila lobanja. Nezavesten je bil pripeljan v mariborsko bolnico. -o- Nesreča z letalom Na ljubljanskem letališču )ri Devici Mariji v Polju se iportni piloti tudi v zimskih nesecih vadijo in vežbajo. Ta- O rt I W CD 'no ® ' »Se < > jz. p m < > — a o < £ H. « ! » B M • > ® w ' ! * f i : t * ' \ 9 ffi Četrtek, 27. aprila 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 ZBORNICA FAŠJEV IN KORPORACIJ Članek pokaže zanimivo razliko med pravicami državljanov v deželi fašizma in onimi v demokratičnih državah. Že po volilnem zakonu, ki je stopil v veljavo leta 1929, so italijanski državljani dejansko izgubili volilno pravico, ostala jim je tedaj samo še glasovalna pravica. Kajti po tem zakonu niso imeli možnosti, ne kot posamezniki ne kot skupine postavljati kandidate ali kandidatne liste, temveč so smeli samo glasovati za edino listo, ki jo je predlagal Veliki fašistični svet. Formalno so imeli sicer pravico, to listo sprejeti ali odkloniti, praktično pa se je tudi ta pravica izražala kot gola pritrditev. Sedaj pa so prišli še ob to glasovalno pravico. 14. februarja letos je italijanski uradni list objavil zakon od 19. januarja 1939, s katerim se je ustanovila Zbornica fašjev in korporacij. Odslej bosta imela ta zbornica in senat zakonodajno pravico. Novo zbornico bodo tvorili člani fašističnega sveta in člani sveta korporacij. Izključeni so samo oni, ki so že ali senatorji ali člani Italijanskega akademije. V fašističnem svetu so poleg vodje Mussolinija taljnik fašistične stranke, člani Velikega fašističnega sveta, člani direk-torija, strankini-inšpektorji in federalni (pokrajinski) tajniki. Korporacije pa bodo zastopali člani osrednjega kor-porativnega odbora, v kate-lem se 'ministri in državni podtajniki ter predsedniki konfederacij, in zastopniki itranke in raznih painog v posameznih korporacijah. Člani nove zbornice morajo biti ob dnevu prisege vsaj 25 let stari. Ne bodo se več imenovali poslanci (deputati) in tudi dosedanji naslov "onoro-vele" je odpravljen. Odslej bodo nosili ime "nacionalni svetovalci". Svojstvo nacionalnega svetovalca potrjuje načelnik vlade z objavo v uradnem listu. Nacionalni svetovalci prestanejo s svojo funkcijo, čim prenehajo biti člani ustanove, ki jim daje to pravico. Na njihovo mesto stopijo njihovi nasledniki, če sicer ni kake gori omenjene zakonske ovire. Nacionalni svetovalci uživajo enake pravice kakor prejšnji poslanci in so za svoje delo tudi plačani. Predsednik in podpredsedniki zbornice se ne izvolijo, temveč se imenujejo s kraljevim ukazom. Zbornični -predsednik pa imenuje ostale funkcijonarje. Zbornica vrši svoje funkcije na plenarnih sejah, v generalni ko'misiji za proračun in obračun ter v zakonodajnih komisijah. Te komisije se sestavljajo za določene panoge narodnega življenja. Razen tega pa so lahko tudi posebne komisije za izredne predmete. Plenarne seje sklepajo o balkonih, ki se nanašajo na konstitucijo, in na predmete, ki so bili izvzeti od zakona, ki je dajal načelniku vlade zakonodajno pravico, o proračunu in obračunu države in od države podprtih ustanov obče valžnosti. Glasuje se vedno javno. Zakonski načrti za druge predmete se predlagajo v obravnavo omenjenim zakonodajnim komisijam in senatu. — Odobreno besedilo zakona ge izroča načelniku vlade, ki ga nato predloži kralju v podpis. V času vojne ali nujne potrebe finančnega ali davčnega značaja se izdajajo kraljevi ukazi brez prehodnega odo-brenja s strani zakonodajnih komisij ali senata. Isto velja tudi za; primer, če pristojna komisija ne izpolni svoje dolžnosti v določenem roku ^nam- reč v roku enega meseca, ki ga pa sme načelnik vlade podaljšati). Korporativne norme, ki jih izdelujejo posamezne korporacije, kakor kolektivni ekonomski dogovori, sklenjeni med prizadetimi organizacijami, se smejo po sodbi načelnika vlade predložiti v pregled pristojni zakonodajni komisiji. Ce ta predlaga izpremembe ali dodatke, se prepusti odobritev zborničnemu plenumu. Končno besedilo se predložii načelniku vlade, ki ga izda kot svoj dekret. S kraljevim ukazom od 2. marca tega leta je bila prejšnja zbornica razpuščena in ta bili nova zbornica fašjev in korporacij in senat sklicani za 23. marca. Že teden dni po razpustu je bil objavljen seznam nacionalnih svetovalcev. Celotno bo imela nova zbornica 684 člane. Fašistična stranka bo neposredno zastopana po 155 svetovalcih, namreč po načelniku vlade, stran kinem tajniku, 5 članih velike ga fašističnega sveta, 14 članih direktorjja, 31 inšpektorjev in 103 pokrajinskih tajnikih. Korporacije, 22 po številu, bodo imele vkupno 429 svetovalcev, toda od teh jih 87 dejansko zastopa stranko, r.atmreč 9 ministrov in 12 državnih podtajnikov, ki so člani osrednjega korporiativnega odbora in po trije zastopniki stranke v posameznih korporacijah. Tudi nova zbornica ne bo torej že docela korpo-rativna, kajti v njej bo stranka posredno in neposredno zastopana po dobri tretjini svetovalcev. Toda tudi ostali svetovalci niso pravi zastopniki korporacij, kajti niso izvoljeni ali izbrani od članov pristojne orgalnizacije. Kakor v obeh zadnjih zbornicah, ki sta bili izvoljeni leta 1929 in 1933, tudi v novi zbornici fašjev in korporacij ne bodo imeli Slovenci in Hrvatje nobenega zastopnika, dasi bi po svojem številu morali imati pravico najmanj do devet svetovalcev. Med svetovalci nove zbornice srečamo marsikatero tudi nam znano ime. Tako pridejo v zbornico član velikega fašističnega sveta in predsednik specialnega sodišča Tringali-Casanova, minister korporacij Corbolli-Gigli, minister zunanjih zadev grof Ciano, državni podtajnik v prometnem ministrstvu Host-Venturi, tržaški pokrajinski tajnik Emi-lio Grazioli, znani Giovanni Maracchi (Mrak) kot zastopnik kmetskih delavcev, Francesco Giunta kot zastopnik rokodelcev ter bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu in poslanik Fulvio Suvich kot zastopnik zavarovalnic. L. Č. DISTRIKTNI PRAVNIK DEWEY SE ZABAVA Beseda o tem in onem PROSVETARJE NEKOLIKO ZA LASE IN UŠESA Piše And. Tomec. Distriktni pravnik Dewey iz New Yorka si je vzel od svojega opravila tolika časa, da je peljal svojo družino, ženo in dva sinova, v cirkus, in gornja slika kaže, ko neki klovn tamkaj zabava družino. |iiiiuiiiiiiiiiiiiuiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHi!iiiiiiii!iiiiiiiiii» ..........mili...........................................................umu....................................i......iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii.....i.................... I KAJ SE SLIŠI PO SVETU? l2> JI = — | V------J | ^IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIinilllllllllllllilllllllllllllM ................................................................................................. ■wwwmmwm'wwwmmmwmwvmwwwwvw DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.40................ 100 Din Za $ 4.70................ 200 Din Za $ 6.80................ 300 Din Za $10.70................ 500 Din Za $21.00................1000 Din Za $41.00................2000 Din ; ZA LIRE: Za $ 6.30.................. 100 lir ; Za $12.00.................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir | Za $57.00..................1000 lir ; Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. NOVA TEORIJA O POTRESIH Znani ameriški raziskovalec potresov J. J. Shaw je odšel iz New Yorka v Čile, da bi si nabral novih izkušenj na podlagi tamkajšnjega zadnjega katastrofalnega potresa. Shaw je zgradil celo vrsto nad vse občutljivih instrumentov, s katerimi je mogoče točno določiti ognjišče še tako oddaljenih potresov. Znana je v ostalem tudi njegova teorija, po kateri se naša zemlja neprestano trese. Vsak močnejši udarec proti tlom in udar vsakega močnejšega morskega vala ob obalo povzroči potres — imeti bi morali samo dovolj pbčutljive instrumente, s katerimi bi mogli tudi te potrese meriti. POČASEN SLIKAR Znameniti Ingres se je bil namenil slikati neko damo z njenim malim sinčkom. Šest mesecev je delal v presledkih na tej sliki, prekinjal delo, ga spet začenjal, spet prekinjal, s potrpežljivostjo, ki je bila značilna za način njegovega dela. Seje so postale potem bolj neredno, meseci, leta so minevala, slika še ni bila gotova. Končno sta se Ingres in dama zmenila za zadnjo sejo. Ko je stopil k platnu, je Ingres vprašal: "Kje pa imate sina? Ali ni prišel z vami," Dama se je nasmehnila: "Ne, mojster, nisem ga mogla privesti s seboj, ker je vojak. Služi pri dragoncih in so ga sedaj povišali v poročnika." Sliko je bil Ingres začel petnajst let prej . . . -o- NAGRADA ZA VRTNICO Za svetlo-modro vrtnico je neka ameriška družba razpisala nagrado milijona frankov. Seve tekmujejo vsi znani vrtnarji celega sveta za bajno svoto, ki bi jih rešila vseh skrbi. Največ izgledov ima nek francoski profesor, ki se že desetletja peča z vrtnarjenjem. Sedaj ima velil<9 grede posajene z vijoletnimi in rdečimi vrtnicami in že je s križanjem vzgojil rožo temno modre barve. Še par vigedi, pravi gospod profesor,in nagrada bo v njegovem žepu. NAJVEČJA LADJA Iz krogov vodilnih francoskih brodarjev poročajo, da bodo v kratkem začeli graditi nov pre-komornik, ki bo "Normandijo" in "Queen Mary" znatno prekašal po velikosti, saj bo imel 100 tisoč ton. S tem novim velika- V SLUŽBO se sprejme pošteno, snažno dekle za splošna hišna opravila^ Oglasite se po 6. uri zvečer v trgovini na 1S44 Blue Island Ave., Chicago. nom upa Francija za dogleden čas obdržati prvenstvo na Atlantiku ter izriniti tudi angleško konkurenco z velikanoma 'Queen Mary' ter 'Queen Elizabeth'. Nova ladja bo dolga 350 m ter bo razvijala brzino 36 morskih milj na uro. S to brzino bi si mogla Francija znova priboriti "Sinji trak oceana". Pri takšnih ladjah pa seveda ne gre več za gole gospodarske ozire, temveč v prvi vrsti za prestiž. --o- ZMEDA ZARADI ČRNILA V Brentfordu na Angleškem je moral pred sodnika neki možak, ki se je bil pregrešil zoper prometne predpise in so ga oglo-bili z desetimi šilingi. Ko je hotel podpisati ček za to vsoto, je ugotovil, da nima pri sebi peres-nika. Tudi sodnik ni imel svojega, a vsi črnilniki v sodni dvorani so bili izsušeni. Trije policisti, ki so bili v dvorani in so hoteli postreci s svojimi peresniki, so ob tej priliki zvedeli, da v njih nimajo črnila, šest drugih policistov, ki so jih potem povprašali v sodnem poslopju, polnilnih peresni- kov sploh ni imelo, šele sedmi je zmagoslavno dal na razpolago svoj peresnik, ki je bilo v njem črnila komaj dovolj za podpis na čeku. PREGOVORILI GA OD SAMOUMORA Chicago, III. — Osobju v Presbyterian bolnici je 35 letni pacijent Wm. Shand napel živce do skrajnosti. Mož je v nedeljo zjutraj zapustil svojo sobo in se vsedel na neko okno, da se je zdelo, da namerava izvršiti samoumor. Osobje mu je prigovarjalo, naj ne napravi usodnega skoka, in ognjegi(sci m spodaj razpeli mrežo, da ga ujamejo, mož pa je mirno sedel tamkaj in kadil cigarete, di'u-go za drugo. Po treh urah je nato sam splezal zopet nazaj, zaj. Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. HITITE — ZADNJIH PAR DNI UGODNE 90 dnevne ponudbe ZA dokaz varčevanja Da se sami prepričate, da si lahko tudi vi privoščite udobnost in pripravnost Avtomatičnega plinskega vodnega grelca . . . Preskrbi vročo vodo vedno na čepu ponoči in podnevi.—Nikakega oskrbovanja.—Nikakega čakanja. -Na stotine in stotine chicaških družin se je poslužilo te doka-zilne ponudbe, kar pokaže varčevanje z avtomatičnim plinskim vodnim grelcem! Ugotovile so, da brezprimerne koristi vroče vode, ki je vedno na čepu, stanejo tako malo, da v resnici nc morejo biti brez njih! Ta ugodna ponudba je odprta samo še za nekaj dni. Ne odlašajte! Obiščite plumberja v svoji soseščini za celotne podrobnosti. Galon za galon, vroča voda ne stane nič več z avtomatičnim plinskim vodnim grelcem. Avtomatični plinski vodni grelec vam daje stalno postrežbo z vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. Pravzaprav, galon za galon, voda segreta na ta moderni način ne stane nič več kakor z grelcem, ki ga morate na roko prižgati in ugasniti. Avtomatični plinski vodni grelec drži vodo gorko pri natančno tisti temperaturi, ki jo želite, brez vsake vaše pozornosti. Nič drugega vam ni treba, kakor odpreti čep — vaša vroča voda je vedno v njem — podnevi ali ponoči . . . Poslužite se te ugodne ponudbe! Storite to takoj, dokler ni ponudba razveljavljena! Obiščite Plumber-trgovca v svoji soseščini ALI POKLIČITE WABASH 6000: $'fff| A ^ ........... ' "I -III II I! »I .........I I...............' ■■!■■ I |.| , |l, ....... " modebn cookery . constak'l hot wat£p ; siknt hefpigerat'on oas heating THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY » •>» P H C. ,i E H h h A l h f, •> .i rt ' . •'■- Si Urednik Prosvete in vsi njeni sotrudniki se hudo razburijo ob vsakem najmanjšem pojavu obrambe od strani nas katoličanov pred napadi omenjenega lista. Prav posebno zanje velja označba sv. Pisma: "V očesu svojega brata vidiš pezdir, a v svojem očesu ne vidiš bruna, hinavec!" Ne more biti nič tako grdega in zlobnega od strani prosvetar-jev, da bi to ne bilo lepo in gentlemansko, nekaj, kar bi ne bilo v popolnem soglasju s svobodo in medsebojno toleranco, pa naj bi bilo to napadi na nas katoličane še tako neutemeljeni, predrzni, surovi, izzivalni in Krivični, a nasprotno če se od njih napadeni katoličani oglasimo s še tako pohlevnim odgovorom, če se skušamo samo braniti pred njih napadi, je pa to falotstvo, je pa to v nasprotju s svobodo, je to, da katoličani samo pokažemo, da se ne damo po krivici napadati in po nedolžnem ohrekovati, naravnost terorizem (straho vanje). V očeh prosvetarjev je to, da se katoličani ne pustimo molče in mirno napadati in da nečemo držati grbe, da bi po nas udrihali kadar in kolikor bi hoteli po svoji mili volji razni Moleki, Barbi-či, Jerti, Jurce, Uleti, Žlobudro-vi Načeti ter drugi, nekaj tako grdega, vse graje in obsodbe vrednega, da se to ne more s primernim imenom označiti, da se ne more najti primernih besed, s katerimi bi se moglo to zadostno ožigosati. Vidite kako velikanska je razlika med mero, katero prosve-tarji nam katoličanom merijo,-in med mero, s kakoršno hočejo, da bi se njim merilo. Vam prosvetarjem naj bi bilo dovoljeno delati katoličanom tudi največjo krivico, katoličanom pa naj bi ne bilo dovoljeno se pred isto braniti, sicer je to falotstvo in terorizem Za vas bi še to ne bilo nobeno falotstvo, če bi nas katoličane žive drli, a za nas pa bi bilo falotstvo, če bi se vam za isto še ne zahvaljevali. Ko so vaši bratci v Španiji katoličane morili in jim njihove naprave rušili in požigali, je bilo vaše ravnanje plemenito, ko ste za tiste morilce katoličanov zbirali kolekte, a skrajno grdo in podlo pa je bilo, ko so naši katoliški listi o grozodejstvih rdeče armade v Španiji samo poročali . . . O kako dobro se poznamo! Kaj bi bilo, če bi mi katoličani ravno tako delali nasproti prosvetarjem, kakor oni delajo proti nam! To bi bilo vpitja, da bi še jesiharje prevpili. Nasprotno kak mir in tihota bi bila, če bi naši nasprotniki nas katoličane tako v miru pustili kakor jih pustimo oz. bi jih pustili v miru mi, če bi nas oni k odporu in obrambi ne prisilili. Saj vendar ves boj nas katoličanov ni nič drugega, kakor boj proti boju, katerega bi ne smelo biti, proti boju, katerega vodijo naši nasprotniki px-oti našim najdražjim svetinjam, katere braniti je naša najprva in največja — dolžnost. Ves naš boj, kolikor ga sploh je, je samo obramba naših najdražjih svetinj pred napadi naših nasprotnikov. Naš boj je samo boj proti boju. Ne bojujte se proti nam in naši veri, in mi se ne bomo bojevali proti vam in branili pred vami sebe in svojo vero. To, kar nam katoličanom vi prosvetarji očitate, da je falotstvo, ko se le nekoliko ganemo, ko ,nas vi v resnici po falotsko napadate in obrekujete, bi ne bilo še nobeno falotstvo, če bi mi radi vaše nevere ali če ho- čete "naprednosti", vas enako napadali kakor vi nas napadate radi naše vere in spolno van j a verskih dolžnosti, temveč bi bil naš boj proti vam podoben vašemu boju proti nam, torej bi potem takem bili vsi enaki mi in vi in bi zato ne mogli eden drugemu ničesar očitati. Vendar bi pa pri vsem tem le še bilo nekoliko razlike med našim in vašim bojem, ker naš boj bi bil za dobro in proti slabemu, med tem, ko bi bil vaš boj za slabo in proti dobremu. Toda povejte nam vi, prosvetarji in naprednjaki, ki se znate tako zgražati nad nami katoličani, kakšnih falotarij in terorizma smo zmožni nasproti vam, povejte no, povejte, ali imate vi toliko vzroka proti nam katoličanom se bojevati, kakor ga imamo mi bojevati, oz. braniti se proti vam? Povejte, če ste že kdaj čitali v kakem našem katoliškem listu kak napad na koga radi njegove nevere ali po vaše, "naprednosti". Povejte, če ste že kdaj brali ali slišali, da bi mi katoličani komu radi tega, ker vero zametu-je, ki po njej ne živi,.ki ne zahaja v cerkev in ne spolnuje verskih dolžnosti, ko se za vero, njene nauke in zapovedi ne zmeni, kaj žalega storili, da bi se proti njemu bojevali. Priznati nam morate, da tega še niste brali ali slišali. Priznati morate, da imate vi radi tega, ker za vero ne marate, ker po njej ne živite in ne spolnu-jete njenih dolžnosti, pred nami katoličani popolni mir. Radi vaše nevere in vašega brezverne-ga Življenja vas nihče od naše strani ne napada, ne zmerja, nc sramoti in smeši, se proti vam nihče ne bojuje. Kaj pa vi prosvetarji in "naprednjaki"? Ali tudi vi nas katoličane radi naše vere, radi našega spol-novanja verskih dolžnosti, radi naših verskih opravil, radi naših cerkva, radi naših organizacij, radi naših listov, radi naših duhovnikov, radi naših naprav in naših zasebnih zadev, pustite enako v miru kakor pustimo mi vas? Tudi to morate priznati, da ne, temveč da nas katoličane radi vsega tega najhujše sovražite, proti nam hu j skate, nas na,j-nesramnejše napadate, najgrjc zmerjate, sramotite in smešite ter k odporu in obrambi izzivate. Zato je ves naš boj proti vam le boj, katerega vi sami povzročate, k kateremu nas le vi prisilite. Kot bi bili vi nasproti katoličanom tako tolerantni, kot so oni nasproti vam, bi ne bilo meti nami nobenega boja in vi bi nikdar ne imeLi prilike se zgražati nad kakim katoliškim falot-stvom in terorizmom . . . ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DELO ZA MOŠKE "Potrebujem deset moških z a asparagus rezati in za drp-go delo na farmi Frank Lu-bich, 2527 Patterson Road, Joliet, III. Phone 3-2113, Jo-liet." 23 LET IZKUŠNJE F1 ' Pregleduje oči in predpisuje očala I DR JOHN J. SMETANA E OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue g Tel. Canal 0523 1 Uradne ure: vsak dan od 9. I zjutraj do 8:30 zvečer. SlllllW;iiaillinill>IBIII!!lllll>Biiliai!illlllliia!li!i«illiiH,«;;i Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 27. aprila 1939 NAJVEČJA CEMENTNA PEČ V tovarni portlandskega cementa v Opoljah bodo letos zgradili največjo cementno peč na svetu. Dolga bo 120 m, nje premer bo 4 m in bo tako imela prostora za 5000 ton cementa. Po vgraditvi te velikanske peči se bo zmogljivost zgoraješleske cementne industrije znatno dvignila. NOVE KNJIGE "Naša župnija" je Ime knjigi, ki jo je izdala Liturgična knjižnica. Založba "Božji vrelci", Ljubljana. Knjigo je spisal č. g. Janez Oražem in ima sledečo vsebino: Župnija — Cerkvica Kristu- 1. Posvetilo. — 2. Uvod: sova. Potem I. del vsebuje "Sedmero svetih stebrov". 1. Krst. Rojstvo božje družine ; 2. Birma. Na delo poklicani! 3. Mašniško posvečenje. Duhovnik v župniji. 4. Rešnje Telo. Sveto ognjišče in družinska miza. 5, Pokora. Vir novega zdravja. 6. Maziljenje. Pozabljeni sodelavci. 7. Zakon. Od svetega ognjišča k clo'macemu ognjišču. Nato sledi II. del: "Župnija V • M) ZIV1 . 1. Bogu naproti. Adventno pismo. 2. Srečanje z Bogom. Božično pismo. 3. Bog z nami. Pobožično pismo. 4. Borba za božje življenje. Poštno pismo. 5. V cvetu življenja. Velikonočno pismo. 6. Božja setev zori. Binkoštno pismo. 7. Posebni dnevi božjega obiska-nja. Prazniki v župniji. 8. Gospodovi dnevi. Nedelje. 9. Vsak dan pri božjem delu. Delavniki. 10. Slovstvo v župnijskem življenju. 11. Pomožno slovstvo. — Knjiga je lepo vezana. Ta knjiga je najnovejše delo, izdano v pomoč duhovnikom zlasti v dušnem pastir-stvu. Knjiga nudi bogato snov in podlago za cerkvene govore. Kot tako prav toplo priporočamo vsem našim' slovenskim duhovnikom, da sežejo po njej. Knjigo je sprejela v prodajo naša knjigarna in stane s poštnino vred $1.10. Naroča se pri: Knjigarna "Amerikanski Slovenec", 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. "Podkrnoski gospod" Dolores Vieser: —ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. "Salve, pater prepozitus!" Gospod Lenart se na kratko pokloni v zahvalo in sede v usnjeni stol, ki stoji na častnem koncu mize. Tri sveče gore na kovanem železnem svečniku; mečejo trepetajočo luč na resne obraze mož in na dvanajst rjavih stolov, ki stoje prazni okrog mize. Star služabnik prinese veliko skledo gečmenčka in jo postavi pred gospoda. Lenart zajame in si napolni kositrni krožnik in začne jesti. Pa najsi ječmenček, in mehko kuhano prekajeno meso v njem še tako lepo dišita, da mu vendar jed noče prav tekniti Pri mizi nihče ne spregovori besede. Dom Avguštin na Lenartovi desni je slep in gluh od starosti; trudoma momlja pri svoji juhici. Prihaja zvesto o pravi uri v refektorij, kakor je navajen tega že de« setletja, je pa povsem pozabil, da je prošt Valentin Podturjan že leto dni v grobu. Zanj je že potonil ves svet; kdor domu je poleg njega, je zanj samo še senca. Na levi proštovi pokašljuje dom Silvester, hromeč, ki preseda dan za dnem pri knjigah in noč za nočjo ne ugasne luči; Kakor da je odsoten, zajema tisto malo jedi, ki mu je še potrebuje nevečno telo; ne čuti, kako iščejo in izsledujejo pogledi iz oči mlademu gospodu in hočejo po sili prodreti v njegove. Poleg doma Silvestra sedi Janez Rutar, kaplanus, močan in rjav in koščen kakor kakšen kmet. Pošteno je truden od težkega dnevnega dela po oddaljenih vaseh. Molče je kakor kmečki hlapec. Celo mu je široko in brez gub, tudi ostroumnomo-drih, globoko ležečih, sivorjavih oči in upornih ust mu preži nevarnost. Lenart ga nagovori: "Ste bili na Radišah danes?" Ilutar poroča: "Bil, vaša milost! Sem pridigal in spo-vedoval in bolnike obiskoval kakor slednji petek. Če mi drugače ukažete, vaše milost---?" Nekaj v teh besedah' zadene Lenarta. "Kako naj vam ukazujem drugače, saj vendar nisem duhovni. Vi kot duhovni veste sami, kaj je vaša dolžnost. Jaz hočem samo, da nihče ne trpi pomanjkanja na telesu; za duše morate skrbeti vi. Kako to vršite, to je samo vaša skrb." "Da bi nas le več bilo!" To je vse, kar reče kapelanus; pri tem sklopi veke čez oči. "O, ti moj ljubi Bog," vzdihne dom Silvester, "kje so časi, ko je domovalo tukaj dvanajst in še več kapiteljskih gospodov m misijonarilo daleč tja po deželi! Mi smo kaj žalosten ostanek: en hromak, en starec in---" Premolkne in hlastno nese kositrni krožnik k ustom. Kaj je zardel gospod Lenart? "Ko bi bili le ti trije za kaj možje", reče počasi. S temi besedami porine prazni vrč vkraj in vstane. Skupaj odmolijo še latinsko zahvalo in nato odčota dom Silvester ob bergli v svojo učenjaško sobo, doma Avguština spremijo varno do postelje, kapelanus mora še v vas; videa je, kakor da bi rad ubežal proštiji. Sprva postoji Lenart, gospod in prošt, nekaj minut sam in premišlja; nato gre Iskre. Španija utegne še dolgo o-stati stara — kastanija. Vsak se je hotel v kočiji voziti in s parom. Odkod? Odkod? Zdaj bo še manj kaka kočija mogo-ša. Zmaga sem ali tja. Najmanj "bo treba dela,da bo vsaj kak prejšnji osliček. Stajvim pa, da bo dosti preklinjeva-nja. UmeVno. Tisti, katerim je spodrsnilo pri kočiji,bodo kleli one, ki so jim nastavili nogo, in pokazovali na Hitlera in Mussolinija, clasi bi imeli kazati na — Moskvo. Tja pa bodo še naprej vzdihovali. Tudi zmedena kastanija je ta Španija. Pri nas tudi. Slovenski komunist pravi: ". . bo zasijala svoboda, za katero so se borili in za katero bi se še borili, da niso bili izdajni od svojih lastnih voditeljev". To pomeni, da bi bili izdani nekako po socialistih. Ampak socialisti brcajo enako komuniste. Ti kočijarji bodo morali iti peš v grob, in peš še mnogi za njimi, in kleli bodo na vse strani, ne le na; eno. dasi ni dosti upanja na tako srečanje. Ampak tisti Srbi, tisti peki. . . Srbi, katerih ne bo več ne na Slovenskem niti na Hrvaškem, tisti že 20 let peki. . Srbi so se 1. 1914, ko so bili še od prejšnjih vojsk s Turki in Bolgari vsi krvavi, postavili pokoncu nemški in avstro-ogrskji velesfilii, izgubili vse do zadnje srbske vasi, pa — zmagali. Kako bo zdaj, ko pride lepi maj z lepim Adol-fom, ne ve'm'. Izgubili bodo Srbi. to vem, pa imajo ti prekl.. Srbi pregovor: "Srbi se podajo le Bogu", in izgubili bodo. podali se pa ne bodo, in iz te moke se utegne še nekaj izku-hati, saj z Dolfijem bo prišel na srbsko gostijo tudi lačni Muso, in tam v Musovi lalčen-bergariji ni — zida, in tam bi prišla še lahko pogledat na Dolfijevo uro Anglež in Francoz, in še judovski ruski govorniki bi lahko malo porož-ljali s sabljo, ne le z dolgim jezikom, in to je, da bi se prav tam pri prekl. .Srbih moglo nekaj začeti, kakor se je tam začelo tudi 1. 1914, ko so ti šmentani Srbi prišli prav v Celovec na uro gledat. Od: Vrbe na Koroškem i'ma lepo jezero ime Vrbsko jezero. Škoda ga je. O Vrbljanih pa so že od nekdajj rekli, da so dvoživke, amfibije. Pozimi so "marnvali po slovenji", poleti, ko so tujci prinesli nekaj drobiža, pa so bili "ho!htajč". L. 1919 jjj prišlo v Vrbo tudi nekaj Srbov, ne kot gostje, s sabljo so prišli in na konjih. Ko je "srbska nevarnost" minila, so baje te dvoživke po-stafvili v Vrbi kamen in nanj napisali: "Bis hieher und nicht weiter kamen die ser-bisehen Reiter". Zopet gre med Korošci neka povest, da "bodo turške kamele nekoč še Rajno pile". Celo v New Yor-ku pa piše prav nemški list, da utegne Ilitleru spodleteti, in bi ne bilo izključeno, da bi utegnili srbski konji še Rajno piti. Tudi znani Remarque piše, da "bo začelo goreti, in Hitler in Mussolini utegneta prej ^goreti, kakor ostali svet, ker sedita na bajonetih. Širite in priporočajte lisi 'Amerikanski Slovenec"! gor po stopnicah na Žfl&čno podstrešje, skozi katerega reže se blišči rumenkasta mesečina. Mrlijo široke zanke lesene mreže, ki zapira kot tal, da je kot velika kletka. Lenart stopi bliže. Na zadnji palici, kjer je popolnoma tema, spi sokol. Lenartu spreleti mladostni smeh resni obraz, ko vidi, kako smešno je vtaknil ptič glavo pod peruti in kako se mu šopiri perje. Rahlo poškrablja s prsti ob rešetko in nekajkrat zažvižga, kakor da hodeča na lov. Sokol se zdrzne in togotno pomežikrie z enim očesom izpod peruti. "Rudeš!" zavabi Lenart. Zdaj pokol spozna gospoda. Mehko prileti do rešetke in igrav seka proti zakrivljenim prstom, udarja veselo s perutmi in nekajkratov, rezko zazvizne. Lenart odpre vratca kletke in sokol mu skoči na roko. Kremplji se mu oprimejo nezavarovanih prstov, pa mož se le smeje in se začne igrati z lepim ptičem. Sede v mesečini na bruno in se zamika v nežni lesk, ki preprega belo, lesketajoče se perje. "Ti je dolgčas, Rudeš, kaj?" reče tiho. "Bodi pameten, je še prezgodaj zate: Bi spet lahko prišel kak divji jastreb in te raztrgal!" Rudeš udari s perutmi in se hudo našopiri, kakor da razume, kaj mu pravi gospodar. "Počakaj še za časek, tedaj grera na lov — hajdi! ven v Gore ali v Podjuno! — Ampak seveda — prav previsoko se ne boš mogel dvigniti nikdar več---." Lenart ne ve, zakaj je postal nenadoma žalosten. "Naj ti ne bo nič zastran tega!" reče skoraj zbadljivo in pogladi sokolu perje na vratu. Rudeš je čisto tiho in zre svojemu gospodu resno v obraz. Kadar jaha gospod po okrajini, tedaj se mu kmetje nizko pripogibljejo in ženske tonejo v raševinaste haljine. Za njim pa stikajo glave in si šušljajo hude skrivnosti. "Dekle sin je pa le ... na Dunaju je bil komaj hlapčič!" "Taki so najhujši, če pridejo kdaj na konja!" "Saj še sam ne ve, kako bi se bolj ponašal!" "Sveta cesarska visokost sama, ko so bili v Velikovcu, niso bili nič proti njemu!" "O Marija," toži koščena kmečka ženica, "zdaj se le koj pripravimo! Mi je pa dro hudo za rajnkim proštom Folajiti-nom!" "Ta sploh ne bi mogel biti prošt!" se razvnema druga, "saj ni duhovni! Žrel-čan mu je hotel pripomoči do cerkvenih" gruntov!" "Cerkveni grunti, saj, ti so mu vse! Siromaka še ni pogledal, odkar je tukaj!" "O dro dro: Oniču je odpustil večo, ko ga je prosil," meni preudaren starec. "Mu tudi ni kazalo drugega, ko nima Onič ničesar!" "Saj bi mu lahko odslužil. . ." (Dalje prih.) IŠČE DELO NA FARMI Slovenka, trdnega! zdravja, vajena vsakega dela na farmi ali okrog živali, želi delo pri kaki farmarski družini, toda katoliški, da bo šla ob nedeljah lahko k maši. Najrajše kje v bližini Chicage. Ponudbe na upravo tega lista pod "DeJo na farmi." MOLITVENIM Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Mplitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi mo-litvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Vidim članek, da Hitlera ne moreta ustaviti Anglija in Francija, če bi se tudi resno odločile, in če bi jima prišla na pomoč tudi Amerika z največjim' žaklom, ker z vojaki ne bo' ništa. Hitler je proti zapadu varen. Tako mu je pot na vzhod odprta, in baje bo nastopil, ko nastopi "lepi maj, krasni maj.." Mogoče. Kjer ni upataja ni upati. Na peklu je napis: "Lasciate ogni spe-ranza, voi qu' entrate". Ali se bodo postavili "ruski" Maka-bejci? Saj ima le Žid tam besedo. Parade znajo nalpravlja-ti, in tudi ustiti se znajo. Morda bodo Nemcem pokazali, kje poper raste? No, počakajmo, da pride maj in bo konec zime vsaj tedaj, in kako bo z voljo na Angleškem in Francoskem in z nemškim zidom na zapadu. Ako bo tako, kakor člankar pravi, da je Dolfi tam' varen, kakor je bil za/dnjič v Wil-chelmhafnu, ko je govoril za "bulletproof" steklom, bo Poljsko kar majska slana vzela, in za Slovence niti slane ne bo treba, da bodo oveneli, in malo majske sodre bo dosti za Hrvate, naj so potem brez glave ali bi jih pamet srečala, CIGANKA — Zelo čanitfliva po- ! vest W. domaČih slovenskih hribov. Vsebuje 160 strani.............. S5C ČRTICE. — Spisal Fran Ks.' Me-ško. Črtice: 'Njiva', 'Črna smrt* in 'Slovenske gorice' so posebno zanimive* Knjiga vsebuje 160 strani .„.„.„....,........................... 55c ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Frane Kolenc. Brošura vs«bu 94 strani in stane ...................................... 35c DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Jc to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane........ 75c DUHOVNIK S KRVAVO HALJO. — Resnična irslca zgodba. Spisal R. De Nevery. Prestavtl in priradil Fr. Kolenc ................ soc HUBERT. — Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Pijfclovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani............................... 85c KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjig» vsebuje 142 strani in stane........................................ 55C KRVAVE ZARJE. — Roman iz Mehike, spisal Guadelupe. Priredil in poslov.enil Franc Kolenc. Vsebuje 172 strani.............. 55c NA POLJANI, — Spisal Fran Ks. Meško. Veleinteresantna povest, zajeta iz slovenskega življenja. 176 strani...................... goc PRAVICA IN USMLJENJE. — Spisala Mara Pavič. Povest iz hrvatskega življenja. 97 strani.. 35c PROPAST IN DVIG. — Zanimiva ljudska povest izpod pere- sa Januša Goleč. Vsebuje 130 strani in stane................................ 45c ROKOVNJAČI IZPOD TA-TRE. — Zanimiva poljska povest. Spisal Kazimir Przorwa-Tetmajer. Prestavil A. Benko-vič. Rokovnjači izpod Tatre in druge sjovanske povesti vsebuje 202 strani ........................................ 60c SKRIVNOSTNI STUDENEC. — Spisal Pavel Keller. Zanimiv roman, ki je zajet iz ljudskega življenja. Vsebuje 192 strani .... S5C TATENBAH. — Zanimiv zgodovinski roman, ki pove, kako so habsburški vladarji zatirali in izdajali jugoslovanske narode. Vsebuje 293 strani........................ 80c TROJNO GORJE. — Nadvse in-teresantna ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuje 181 strani............ 50c Predstavite vašim prijate< Ijem "Amer. Slovenca" in jinr ga priporočite, da se nanj na roče! IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35c KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih, dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c Te knjige ima v zalogi naša knjigarna. Naročilom pridenite potrebni znesek, ker po C.O.D. radi visokih stroškov knjig ne pošiljamo, razven, če želi naročnik iste sam plačati. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK >AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. i'^ ^piqy^^nj^ up gp qyly up qp WW WWW ff HIFw W W ^y^y^y^pmy WP O WW W' ipwip^iyjip^p1^w^rwww www wwwwwww Sveto pismo - novi zakon Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERM "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ft in stane samo: Naročila sprejema ' Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidansek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 5M strani in je primerne žepne oblike. STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois JPisano polje JL M. M Jaeob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Te Won: 85 — Res. 4080-W Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinoi' i Učbenik ta novi slovar j ima posebno poglavlje o ameriški an* AUfif €5$IWSl2fil gleS£ini' Slovar je priredil In sestavil ® znani profesor J. Mulaček, Id je bival H ©5B#SS6h.53ft več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 Vsebuje SLOVNICO CENA: | in kratek SLOVAR. TrdoVezan v platno-- $1.50 I Zelo praktična knjiga. Žepne i oblike. Broširan mehko-----------$1.25 Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois i _______________ NOVE KNJIGE