„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi ^	________ vam ključ do zveličanske narodne omike.*' A. M. Slomšek.
tli d??gi čotrtek- Naro4niki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono r \t„ Veto-	številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na npravništvo »Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila
'uuiboro. — Za oznanila se pladnje od navadno vrstiee (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 25 h, trikrat 86 b.
Naročite si najcenejši slovenski list
„NAŠ DOM“.
Velja samo eno krono na leto.
»sak naročnik naj sknsa dobiti še vsaj enega naročnika.
Kmečki grehi.
»Kmečki grehi!« — Kako izzivajoč naslov! ‘ bo mislil ta ali oni cenjenih kmetovalcev, ki z11? je že zlezlo čelo v gube nad predrznostjo ne-P°klicanca, ki hoče menda soditi kmetijstvo za-“‘lo raznih njegovih pogreškov, med tem je pa enda pozabil stari hvalevredni pregovor, da vsak p flietaj pred svojim pragom.
Ki P°^a8*: Prosim preje za prijazen posluh, dobro, ako konjič takoj napne ušesa in jo ^ez stm in drn zavoljo prve besede, ki še
ni bila tako hudo mišljena in zraven ima ge vsajj. zatoženec pravico zahtevati, da Ij. posluša, torej tudi pisatelj kmetijskega članka, sat*r P°vze^ ’z »Narodnega Gospodarja«. Toda pi-had ••	ne zabi'eva) niarveč le prosi za to v
dob '’	Postaneta s časom z bralcem še prav
Gnnra Prijatelja. Cujmo torej, kako uči »Narodni 08Podar«!
Ha Ker naš stan že po naravi ne ljubi dolgih Poe orov *n ovinkov, ampak najrajši seže v sredo zato začenjamo tudi mi takoj z raz-
Bovor,

om
o nepotrebnem gromenjn.
Pri tem pogovoru, ki zahteva ravnanje z
^0sPod° -n ^e*avci’ imamo v prvi vrsti pred očmi
^Podolje6
^arje hude krvi in vroče glave in pa skope
Pomanjkanje delavstva zadnjih deset let je v ravnanju s posli in delavci za te marsikaj na bolje obrnilo, tu in tam pa celo ustvarilo razmere, ki so za gospodarja naravnost hude. In vendar nahajamo še kmetije, kjer vlada neprestana vojska med gospodarjem in med posli in delavci, kjer dan za dnevom družina prostovoljno in neprostovoljno odhaja, kjer je vsled tega pomanjkanje poslov in težakov že udomačena, kronična bolezen. Morda je temu kriva lega marsikakega posestva, ki ne daje veselja željnemu delavstvu prilike, zadostiti željam, mnogokrat pa tiči vzrok tudi drugje. In tu je v prvi vrsti ravnanje z družino.
Še dandanes so gospodarji, ki ne vidijo v delavstvu nič druzega, nego nekaka podrejena bitja sedmega ali osmega reda, na koja se ni treba — ker delajo le za gotov denar — čisto nič ozirati. V tem prepričanju letč zbadljive besede in strele od ranega jutra do poznega večera, kakor lastovice po dvorišču in polju in mesto prijaznih besedij čuješ le zoperno tulenje. Res mora biti gospodar kakega večjega posestva bolj strog in natančen, tudi nekoliko bolj po vojaško prikrojeni njegovi ukazi, to že, da bi pa moral to izražati z divjanjem in kletvijo, to je neprijazno ravnanje, ki se nikdar ne priporoča. Brez karanja, brez graje pač mnogokrat ne gre; če pa zmerjanja in rotenja le ni konca in kraja, potem se družina temu privadi in »utrdi«, kakor se osel biča navadi in si iz nobene reči ničesar več ne stori, postane celo uporna in trdoglava, hudobna, se reži nad vednim razgrajanjem in s pravim veseljem in zadoščenjem dela ravno nasprotno od tega, kar gospodar hoče. Prehud gospodar zato tudi nima nikdar dobrih poslov, ako ne ume njegova žena z dobrim kosilom vsega poravnati.
Ravnanje z delavci
zahteva strogosti, toda ta mora biti spojena z milobo. Dajaj svoje ukaze kratko pa točno, jasno
im* Priloga k „Slovenskemu Gospodarju". '2$S
in razumljivo, brez vseh nepotrebnih besedij, skrbi pa tudi za pravi pomen, da ne bo treba pozneje popravljati. Med delavnim časom naj obstaja med gospodarjem in podložnikom neka spoštljiva meja. Zunaj delavnega časa bodi prijazen, poizveduj po družinskih razmerah, kaži sočutje z veseljem in trpljenjem poslov, skrbi za bolne, kaži zanimanje za dobro izrejo njihovih otrok, skrbi za zdravo stanovanje in zdravniško pomoč. Tudi sicer malo občutljivi delavec tako obnašanje v kratkem hvaležno pripozna, se boji spremembe takih razmer in se obnaSa po tvojih željah. — Mnogokrat se pritožujejo mlatiči in drugi težaki, da jih gospodar le po letu pozna, kadar pa se delo sklene, potem pa se več ne zmeni za nje. Lepa navada so bili v prejšnjih časih tako imenovani »domlatki«. Po zimi je kmet napravil pojedino, povabil svoje prijatelje, mlatiče in druge, ki so po letu bili stalni težaki pri njem in so se prav lepo in pošteno veselili. To je vtrjevalo ljubezen med gospodarjem in delavci. Žalibog, da je ta lepa navada izginila, gine pa tudi ljubezen in zastopnost in se Siri sebičnost in nezaupanje.
Skrbeti moraS tudi z
lastnim nesvarljivim življenjem
doma in zunaj doma, da ti ne bo mogel nihče nič očitati; ako ve družinče, da zahaja gospodar redno vsak večer »k levu«, ne bo dolgo, da tudi samo postane stalni gost »pri medvedu«.
Za mlade kmetovalce tiči precej nevarnosti tudi v tem, da preprijazno občujejo z mladimi ženskimi posli, ako je tu prišlo nekoliko predaleč, potem z Bogom spoštovanje in pokorščina.
Malo — mnogo premalo se drži pri mnogih gospodarstvih na dobro hrano družini. Če delavcem in najemnikom dobro hrano odtegneš, jih spravljaš v zlo voljo. In ta ne rodi dobrega sadu. Posel mora dobiti dovolj dobre hrane, potem naj bo le gospodar oster, makari hudomušen, gospodinja že zopet vse lepo pogladi: če gre pa nasprotno žena v neumni varčnosti (nekateri ji pravijo: skopari ja) tako daleč, da daje družini malo in slabe hrane, p., tem je pa pri kraju z mirom in zadovoljnostjo, s pokorščino in redoljubnostjo in vsakdanja nevolja ne izostane. Dobro kuhanega in okusno pripravljenega kosila je treba za nasitenje tudi precej manj, nego nezabeljenega in neokusnega, in ker na vsako delovanje pri gospodarstvu, zlasti na krmljenje in ravnanje z živino kolikor toliko vpliva ljubezen do poslov, zato je dobra hranitev družine najlepSa vez med gospodarjem in družino. Tako uči »Narodni Gospodar« in nam se je zdela dolžnost, da se ta podučljiv članek natisne tudi v »NaSem Domu«; dodali smo le nekoliko stavkov. Bog daj, da bi le kaj zalegel.
Politični razgled.
V državnem zboru zadrževali so te dni vsako koristno delo nemški poslanci s praznimi govori proti redovnikom. Zato še ni prišel na dnevni red predlog o kmetijskih zadrugah, ki je za kmetski stan velike važnosti. Državni poslanec dr. Ploj je izdelal poročilo, vsled katerega bi se naj odpravila navada, da določujejo cene žitu judje in drugi špekulantje na borzi, ne pa kmetje. A o tem Se se tudi ni moglo razpravljati v državni zbornici, ker liberalci z drugimi rečmi tiščijo naprej. Državni poslanec J. 2 i č k a r je vložil v državnem zboru predlog, ki ga bodo gotovo veseli vsi vinogradniki. Zahteval je namreč, da se varuje domačim vinom dobro ime, da se smejo pančarije prodajati le pod imenom pančarije, uvožena vina le pod imenom kraja, iz katerega so prišla. Nadalje so vložili naSi poslanci tudi mnogo nujnih predlogov za vse spodnje; štajerske okraje, ki so bili po p o v o d n j i h ali drugih uimah poškodovani. Večkrat nas kdo vpraša, zakaj pa »Štajerc« nič ne poroča o delovanju državnih poslancev. To je pač lahko umljivo-O nemških poslancih ne more nič poročati, ker za ubogo ljudstvo nič dobrega ne storijo, o slo; venskih pa ne sme nič poročati, ker je v službi nemških in nemškutarskih trgovcev.
Nov davek. Ministri hočejo imeti več denarja, zato pa si tarejo glavo, kje bi še kaj ob; dačili. Kmalu že itak ne bo nič več varno pred obdačenjem. Želijo pa ministri sedaj, naj se ob-dačijo vožne karte na železnicah. Vožnja po železnicah bi postala* torej še dražja. V imenu slovenskih kmetskih poslancev ie odgovoril prav dobro poslanec PovSe, ki je rekeD Dobro, le obdačite vožnje listke, toda samo za drugi in prvi razred, v katerem se vozi gospoda, tretji razred pa, v katerem se vozi ljudstvo, pustite pri miru. Mi slovenski katoliški poslanci bomo glasovali samo za obdačenje prvega in drugega razreda! — Tako je prav, kmeta pustite pri miru z novimi davki, gospoda pa naj jih 1® plačuje, ki se itak vozi večinoma le za pol cene-
Vojska v Južni Afriki. Kriiger je baje izjavil, da je pripravljen pogajati se za mir, ako se angležka vlada obrne naravnost do njega. Zahteva pa popolno neodvisnost burskih republik, za kar naj jamčita Rusija in Francija ter po®i; loščenje za vse kaplandske ustaše; Buri bi bil* nasprotno pripravljeni odstopiti Angležem pokrajino Withewaterrand sč zlatimi rudniki. Sicer P9 so pripravljeni nadaljevati vojno, dokler ne izvo-jujejo popolne neodvisnosti. Kitchener brzojavil9 med drugim, da so se Buri na severozahodnero delu Oranje zopet združili pod poveljnistvpb1 Deweta. Torej so bile vse one angležke vesti 0 Dewetovi smrti le pobožna želja. Neka brzojavk9
z angležkega vira javlja, da je sedem osmin vsega Kaplandskega prebivalstva v odkriti ustaji. Naj-povejSa vest se pa glasi: Vojni minister Brodrick !e v govoru pripisoval krivdo na podaljšanju lužno-afriške vojne predobrohotnemu postopanju * ustaši. V prepričanju, da mora zlomiti odpor Burov, odpošlje vlada novih čet v Južno Afriko. Angležka vlada obljubuje 70 odstotkov od vsakega P!ena tistim, ki hočejo iti med vojake v južno Afriko. Vojno ministerstvo angleško poroča, da je uo doslej ubitih 678 častnikov in 6105 mož; za ®°leznimi je umrlo 261 častnikov in 10.426 mož. ponesrečil0 se je 16 častnikov in 459 mož. Inva-'unih se je vrnilo v Anglijo 2605 častnikov in 67.136 mož.
Gospodarske stvari.
Kako ohraniti odrezane cvetlice sveže? puna prikazuje svojo ledeno glavo in marsikatera lePa cvetlica še sameva na gredici. Večer na-znanja, da bo jutri mraz in plaho se ozira skrbna deklica, kako bi obvarovala milo cvetko pred lutrašnjo slano. V nedeljo bi jo rada imela in Pepela na svoja deviška prsa ali pa poslala prijateljici za god. A kako jo obvarovati pogube? V to svrho hočem stopiti ljubljenkam cvetlic na Pomoč. Našel sem v »Narodnem Gospodarju« na-v°dilo, kako ohraniti odrezane cvetlice sveže, in uPam, da bo marsikatero slovensko dekle rado 8eglo po tem navodilu. Saj ljubi slovensko dekle Metlice, izmed katerih je ona najlepša cvetka, Vsajena v božji vrtec, skrivajoča se sedaj tu 8edaj tam pohlepnim rokam, ki bi jo rade utrgale. **a dovolj sladkanja. Poslušajmo, kaj piše in uči ‘Narodni Gospodar.« Vse rastline dobivajo po teblu od svoje korenine nek sok, ki ne more do-dkati, ako jo ločimo od korenin. Iz odrezanega jm°a izpuhteva rastlinski sok in to mnogo hitreje, *° imamo rastlino v roki ali v suhem in toplem raku. Da ZOpet napravimo sveže, jih devamo , avadno v mrzlo vodo, to pa še ni zadosti, da 1 Ustavili ali zabranili brzo zvenenje. Primešajmo °ui še nekoliko stolčenega oglja, kafre 1 8 a 1 m i j a k a. Posebno važno je tudi to, da J^aamezna stebelca na gladko obrežemo z ostrim
raz-lasičaste
j^oamezna stebelca na gladko obrežemo z os j°ž®m. Škarje nikdar niso dobre, kajti lahko obimo ž njimi stebelce in razderemo lasič trk^06' k* vodijo tekočino navzgor. Vodo je eba vgajj obnavljati, tudi je dobro, obrezo-®J.le stebelc enkrat ali dvakrat ponoviti, ako bi dat Cvetie dali časa ohranili. — Drug način, po-jj lSati miljenim cvetkam življenje, je v tem, da Polnimo posode z vlažnim peskom ali pa z tež15110 naP°ienim mahom. To je pa že nekoliko Po a\neie dobiti in velja tudi samo za neprozorno 8°do. Pri prozornih, steklenih posodah se lepše
poda čista voda, ki vsled gori priporočenih pri-mesij, zlasti kafre, ne zgubi svoje čistote.
Ako hočemo cvetlice kam poslati, tedaj ni prav, jih še le zadnji trenutek porezati, da bi jih kolikor moč sveže odposlali. Ravno narobe; treba jih je več ur preje odrezati, najbolje zjutraj ali zvečer, kakor jih mislimo odposlati, Med tem se postavijo v svežo vodo z gori omenjeno primesjo, da morejo stebelca vsrkati toliko tekočine, kot je potrebujejo za časa svojega vjetništva. Če so cvetlice na potu vendarle kaj trpele, treba je stebelca nekoliko odrezati in cvetlice djati nekoliko v mlačno vodo, nato pa jih pustite eno uro na mahu na kakem prostoru.
Nekoliko bolj nerodno, pa za nežno cvetje priporočljivo je ravnanje, pri katerem se prašniki z gumijem pomažejo, da se prepreči stresanje cvetnega prahu, kajti kakor hitro se cvetni prah prime pestičev, prične cvetje odmirati. Vzemi pol arabskega in pol tragantovega gumija in pomaži z drobnim čopičem cvetne liste od znotraj na dnu in prašnike, nato jih pusti, da se posušč. To ravnanje ima še drugo dobro lastnost, da se cvetje krone sprime in tako hitro ne razsuje. I. Vuk.
Zadružnikom gospodarske zadruge v Sinči-vesi.
1.	Kupujte verige v zadružni prodaja In i c i. V Sinški bližini se je naselil kovač, ki je popred delal v Lipici, mož je celo spreten v iz-delavanju verig. Treba je, da kmetje po moči kupujejo pri domačinih, tak dena>* ostane doma in ne gre na tuje, ter na drugi strani pride poljedelcem v prid.
2.	Umetno gnojilo. Nekateri zadružniki so želeli, da zadruga naroči umetnih gnojil, ob enem pa so jih naročevale podružnice kmetijske družbe. Ker se ni dosti zadružnikov oglasilo, gnojil nismo naročevali, ker bi nam blago le obležalo, zajemalo prostor in denar se ne obrestuje.
3.	Za krmo! Večina letošnjega fižola, ki se pripelje v zadrugo, je tako slaba, da se ne da prodati tako, kakoršno je. Fižol se mora prebrati. Priporočamo zadružnikom, naj ga puste doma prebrati, tam se delo ložje stori kakor v skladišču, kjer moramo delavce drago plačati. Ker bo pri prebiranju precej odpadkov, ki so pa še dobri za mlado govejo živino, naj se zadružniki, želeči po ceni dobiti odpadkov, oglasijo v zadrugi.
4.	Vsled pritožbe, ki jo je napravil zoper zadrugo Velikovški poslanec Gratzhofer, sta prišla dva uradnika zadrugo gledat. Upamo, da njuno poročilo nam ne bo sovražno. A poslovanje se bode moralo nekoliko spremeniti, in sicer tako: Kdor hoče zanaprej pristopiti, mora takoj vplačati tudi delež 10 kron. Poprej smo z vplačevanjem tega denarja tudi čakali. Glavna stvar je pa, da se bo moralo izplačevanje za žito tako urediti, da se bo
izplačevalo v posojilnicah. Če zadružni odbornik izplačuje v skladišču, pravijo nasprotniki, da zadruga kupuje na svoj račun in jo hočejo obdačiti, če se bo pa v posojilnicah izplačevalo na žitne listke, odpade nevarnost davka. V Sinčivesi bodejo morali kmetje z dovažanjem omejiti se na par določenih dnij. Kakor hitro nas obdačijo, smo pa izgubljeni, davčne komisije nam niso prijazne in bi nam tako puščale, da bi dobili jetiko.
Steklina in nagobčnik. Kakor je pes koristna domača žival, tako je pa tudi jako nevaren, kajti steklina, ta najstrašnejša bolezen, pride navadno od psa. Učeni možje so našli, da steklina pride od nekega majhnega črviča, ki se napravi v možganih ali v hrbtiščnem mozgu in ga učenjaki imenujejo z grškim imenom mikrokokkos t. j. majhen črvič. Navadno se širi vsled grizenja, toda tudi v zraku se nahaja, kakor tudi jetične in druge škodljive živalice in gljivice, katerih s prostim očesom niti ne vidimo. Dokler je telo zdravo in krepko, se samo brani teh sovražnikov, da se ga ne primejo. Če pa telo oslabi, postane pripravno tlo za take našim očem nevidne klice raznih bolezni. Za mikrokokkos je posebno dovzetno pesje telo. Če je pes zdrav in redno živi, tedaj ni nevarnosti, da bi se ga prijela steklina. Če pa pes preveč strada in žeja, ali ima kako bolezen, potem postane njegovo telo pripravno za steklino.
Ako se v katerem kraju prikaže steklina, morajo biti psi ali privezani ali pa nositi nagobčnik (Maulkorb). če je privezan, je za psa to huda muka, ker pes se mora gibati. Ako ga torej imaš privezanega, priveži ga na dolgo vrvico in na tak kraj, kjer nikdo veliko mimo ne hodi. V časih ga izpusti po domačem dvorišču ali vrtu, da se razhodi. Ne puščaj pa ga med druge pse. Nagobčnik bi naj branil, da psi ne bi grizli in tako zanesli stekline dalje. Tudi ta nagobčnik je za psa nadležna stvar pa tudi ne pomaga veliko zoper steklino. Zgodilo se je že, da so se psi z nagobčniki med seboj pošteno zgrizli ali pa raztrgali zajca. Steklina ima strahovito moč in proti njej ne pomaga nagobčnik čisto nič. In če tudi dober nagobčnik preči, da pes ne more grizti, se vendar steklina tudi brez grizenja lahko prenese.
Za sedaj seveda, ker ne poznamo boljših pripomočkov, je boljše, da psi nosijo nagobčnike in tudi oblast to zahteva. Najboljše pa je, da konjederci skrbno pazijo in postreljajo take pse, ki se noč in dan brez vsakega nadzorstva klatijo okoli. Tudi županstva bi naj pazila na take zanikerne gospodarje, ki imajo pse samo zato, da jih z gladom trapijo in neusmiljeno pretepajo. Takemu gospodarju je treba psa vstreliti ali pa ga naznaniti gosposki.
Kako se kolje perntnina? Marsikatera gospodinja bo pač zmajala z glavo, rekši, to že jaz dobro vem, ni treba da bi me kdo učil. Pa le
počasi! So gospodinje, ki leto za letom pokoljejo veliko živali, pa tako nerodno, da je grozno gk" dati, kako se uboge stvari dolgo borijo s smrtjo Najhujše klanje je, če se zareže samo goltanec Kri sicer teče in žival se omami, pa srce še bij* naprej in ker vrat ni čisto prerezan, kroži kri S® naprej skozi hrbtiščni mozeg v možgane. Dokler je pa kri v možganih, tako dolgo tudi žival čut' bolečino. Od kraja še bolečina ni tako huda, k0 se pa počasi odteka kri iz najmanjših posodic iC žilic, tedaj nastopijo grozne bolečine. Živali, k' niso prav zaklane, niso v resnici zaklane, ampaj1 poginejo vsled groznih bolečin. Meso take živali ki se je pred smrtjo dolgo mučila, je pa večkra' sila škodljivo zdravju.
Večkrat se zgodi, da se zdi žival z zarezanih vratom že popolnoma mrtva, če pa jo vzdigne! na noge, se zopet strese, ker se pri tem glava povesi navzdol in kri bolj stopi v možgane.
Ako hočeš torej klati živad, si pred vsei® osnaži in dobro nabrusi nož ali sekiro. Golobei kure, gosi, race, pure zakolješ najložje tako, da jim odrežeš ali odsekaš glavo. Samo enkrat po' tegneš ali zamahneš in neprijetno delo je končanOi žival pa tudi hitro pretrpi.
Še nekaj, kako se koljejo domači zajci in p8 ribe. Zajčka najprej krepko vdari po zatilniku, da ga omamiš, potem pa mu zareži vrat, ribo pa če jo hočeš hitro snažiti, vdari krepko po glavi poteiU pa z ostrim nožem odreži glavo.
Živali so za nas vstvarjene, imejmo torei usmiljenje ž njimi in jih ne mučimo po nepotrebneiU'
Pismo starišem.
ii.
Veliko starišev in vzgojevalcev gleda sam0 na težave, ki jih imajo s svojimi otroci in zat° postanejo malosrčni. Stariši, pomislite tudi, da i° vaše opravilo, vzgoja otrok — imenitno opravilo-Če vas težave plašijo, vam bo dajalo pogum j11 veselje, če vidite, da je vaše opravilo imenitno i0 vzvišeno.
a) Bog sam je ustanovil družino in je vam starišem v srce zasadil ljubezen do otročičev, vas priganja, da skrbite za nje in da imate * njimi potrpežljivost. Bog sam vas je tedaj postavi* za vzgojitelje, vi opravljate to opravilo v božjem imenu — glejte, kako imenitno je vaše opravil0, Bog sam vam je tudi povedal, kako morate t0 opravilo izvrševati. V sv. pismu imamo zapi' sana vsa vzgojevalna pravila. Imaš sinove, ufil jih, pripogibaj jih z mladega. (Sir. 7. 25.) Kd°r ljubi svojega sina, ga vedno ima pod šibo. (Sir: 30. 1.) In ko se je bil svet obrnil od Boga in 01 ni vedel pomagati, je Bog poslal svojega Sin8 Jezusa Kristusa za vzgled vsem vzgojevalcem. ^ ga imenujemo božjega prijatelja otrok.

125 —
Jezus Kristus pa je ustanovil sv. cerkev 1* izročil to nalogo, da mora ljudi vzgojevati Nadaljevati, kar je Kristus pričel. In tako ste
in in vi
glejte, kako imenitno je
Nariši sodelavci božji va3e delo!
b) Kako imenitne stvari so vaši otroci, ki 80 yam v izgojo izročeni! Nekdo pravi, da so tri reči še iz zgubljenega raja: zvezde, cvetlice in Pa otroško oko. Otroška priprostost, otroška za-uPljivost in odkritosrčnost se mora vsakemu do-Pasti. Človek mora biti sprijen, ki ne najde ve-8elja pri otrocih. Nepokvarjen človek se čuti ne-kako pomlajenega in veselega med otroci.
Se bolj pa vidiš, kako imenitna stvar je Nfrok, če se ozreš na njega z očmi svete vere. jJtrok ima neumrjočo dušo in je dedič nebeškega kraljestva: »takih je nebeško kraljestvo«. To je Zaklad božji, za katerega se je Bog sam silno po-^egnil: Gorje svetu zavoljo pohujšanja!
Stariši, kako vam to olajša vaše breme, če Pomislite, od Boga je otrok prišel, podoba Boga samega je, in vi pa skrbite in delate zato, da podane otrok čim dalje lepša podoba božja.
Marsikdo izmed vas mi bo morda rekel: z * majhnimi otroci je že veselje, pa z otroci, ki 80 prišli v dotiko s hudobnim svetom, pri katerih Se je začela vzbujati strast, z velikimi otroci je velik križ. Toti vam grenijo ure — ja marsikateremu tudi leta in leta! Res je tako! Vzgoja je težavno opravilo, marsikatere ure vam ogreni — 'N marsikatera mati pretaka zraven bridke solze.
čestokrat ste si sami krivi. Morda jih niste dosti podučevali — ali jih niste dosti zgodaj zabeli privajati k dobremu, dokler se je še drevce 'ožje dalo pripogibati; ali jim niste dajali lepega 28leda; ali niste porajtali, s kom so vaši otroci Prišli v dotiko, ali pa ste pozabili na molitev. Če "Ospod ne zida hiša, zastonj se trudijo, ki jo 2'dajo. K sv. Frančišku Saleziju se pride neka 'Nsti pritoževat, da njen sin nič ne porajta in je 2miraj hudoben, čeravno tolikakrat ž njim o Bogu govori. In sv. Frančišek jo vpraša: ali se pa tudi radi z Bogom o vašem sinu pogovarjate?
Res je težavno opravilo, posebno vzgoja od-rasle mladine je težavno opravilo. Vendar pa je Zavoljo tega imenitno — da, bolj ko je težavno N mučno, tem bolj je imenitno, j c) Imenitno je vaše opravilo, stariši, kajti vi elate za večnost. In ravno zaradi tega je vaše ^Pravilo resnično vzvišeno in imenitno, Žal, da je eliko takih posvetnih starišev, ki svoje otroke .280iujejo samo za ta svet! Res, da morajo sta-jj1.8'in vzgojitelji gledati tudi na to, da bodo otroci, Phovi skrbi izročeni, tudi na tem svetu srečni in {*} tak° vzgojiti, da bodo z drugimi ljudmi enkrat , nko shajali, — pa prvi in najvišji namen vzgoje r Večn° zveličanje v nebesih. In ravno zato vam eai! stariši in vzgojitelji, imeniten in vzvišen
je vaš poklic! Nad vse važno je vaše delo. Vi čujete, da vaši, vam izročeni otroci nedolžni ostanejo, skrbite, da čedalje bolj čednostni in sveti postajajo; da se jim čim dalje bolj pomnožuje milost božja; da jim čim dalje bolj raste plačilo v nebesih; da se jim čedalje bolj volja krepi — vojskovati se zoper hudo — z eno besedo, da bodo čedalje bolj srečni na tem in na onem svetu. Ali ni to lepo, blago, sveto, nebeško opravilo?! To je opravilo, kakršno so imeli apostoli, in kakršno še sedaj imajo dušni pastirji in misijonarji, ki gredo, da duše ‘za nebesa pridobivajo.
d) Zato pa jih tudi čaka plačilo apostolov, katero je zapisano v sv. pismu: Dan. 12.3. Tisti, ki so jih veliko podučili v pravičnosti, se bodo svetili, kakor zvezde na vse večne čase. Stariši in vzgojitelji! Plačilo se vam že na tem svetu začne deliti: kako sladka je ta zavest, da ste rešili enega ali več otrok, da ste zabranili greh, da ste enemu ali večim otrokom k časni in večni sreči pripomogli. Kakšna tolažba je na zadnjo uro! Naj vam povem neki vzgled: V nekem kraju sta umrla oče in mati kmalu eden za drugim. Zapustila nista druzega, kakor revno kočko in pa 7 otrok. Najstarejši je bil star 8 let, najmlajši pa blizu pol leta. Dobri gospod župnik, ko so mater pokopali, — oče je bil že v grobu, — je postavil pet njenih revčkov okoli odprtega groba in začel govoriti:	Kdor enega teh malih sprejme, mene
sprejme — in je prosil v zaupljivih besedah okoli stoječe, naj vzamejo te revčke v svojo skrb. Ljudje so bili ginjeni, nekaj ko so videli zapuščene sirote, nekaj pa zato, ker so slišali govoriti duhovnika. Vseh sedem otrok so ljudje vzeli iz ljubezni do Boga. Dva zakonca sta vzela tistega, ki še ni bil star pol leta in sta ga 18 let redila. Zdaj pa umrje ta krušni oče. Otrok se je britko jokal na grobu. — Kmalu potem pa zboli tudi krušna mati. Huda bolezen jo je položila na posteljo, tako, da ni bilo upati rešitve. Domači g. župnik jo je sprevidel in jo poprasal: kako pa ti je kaj pri srcu, ker veš, da ne boš dolgo živela? Ona pa je odgovorila: Ko sem bila sama, sem pobožno živela, kot mati sem otroke krščansko vzgojevala, skoraj vsak dan sem bila pri sv. maši, pogosto sem prejemala svete zakramente, sv. rožni venec sem skoro vsak dan molila, pa se vendar tresem pred sodbo. Kako bom odgovor dala od svojih misli, besed in dejanj od svojih 73 let! Pa nekaj me tolaži: če pogledam ono odrašeno dekle, katero sem kot siroto v hišo vzela in jo lepo iz-redila, kolikor se je dalo. Kadarkoli mislim na siroto, mi pridejo na misel tudi besede Kristusove: Kar ste enemu najmanjšemu storili, ste meni storili. Te besede me zmiraj tolažijo; Zveličar, mislim, me bo zavoljo tega otroka v nebesa vzel. Jaz sem ga vzela pod streho, ko je živel, zakaj bi on mene ne sprejel, ko bom umrla, zakaj bi
— 126 —
on z menoj ravno tako ne storil! To je moja tolažba; če bi tega ne bilo, bila bi jaz zelo malo-srčna, in morda čisto obupana. Žena je umrla. Njeni otroci so se jokali na grobu. Najbolj pa se je jokala tista sirota. Ni mogla od groba, od svoje drage matere. Vsem so prišle solze v oči, ko so videli to jokajočo siroto.
Tako tolažbo vživajo vsi vestni in skrbni vzgojitelji kot plačilo za njihov trud že na tem svetu.
Razne novice in druge reči.
V Zrečah je občinski odbor sklenil in g. poslancu Žičkarju na Dunaj odposlal proSnjo, naj bi se povzročilo, da bi poštna hranilnica varčevalcem za male zneske dajala po 4% obrestij, za zneske čez 400 K pa ostani dosedanja mera po 3%- S tem bi se »Posojilnicam« pač ne delala nobena škoda, ker n. pr. po- 10 helarjev ali po 1 krono lahko vlagaš na vsaki pošti, ki jo imaš blizo doma, a tako malih zneskov ne boš nosil v po cele ure oddaljeno »Posojilnico.« Ako, recimo, naš gospodar svoje živinče proda na sejmu v Vojniku za 300 K, on znesek vloži na pošto v Vojniku, ob času potrebe pa denar polagoma izvzema na pošti v Zrečah. Pri takem varčevanju bi živinorejec dobival po 4% obrestij, a »Posojilnica« v Konjicah bi ne trpela nobene škode, ker bi dotičnega denarja, ki bo ga prodajalec že drugi ali tretji teden rabil, sploh v »Posojilnico« ne nosil shranjevat. Će pa je znesek čez 400 K in če gospodar denarja ne potrebuje, v tem slučaju bo denar dobila »Posojilnica,« ki bo vložniku dajala po 4,/!°/o> a v poštni hranilnici bi varčevalec dobival samo po 3%' obrestij.
Tz Padeškega vrha pri Konjicah. Dragi »Naš Dom,« že v prvi številki, ko sem te bral, si se mi tako prikupil, da sem tedaj rekel, da hočem postati tvoj naročnik. Bil sem tudi bralec »Štajerca,« a sedaj sem ga zapustil in tebe, ljubi »Naš Dom« naročil. Ti nas lepo podučuješ in nam pripoveduje* lepe vzglede, kako bi naj živeli mi svoje žive dni. Žal, da se je tudi ptujski kramar naselil med nekatere naše kmete. Pa saj že spoznavajo nekateri njegove napake. Tako ga bodo kmalu zapustili in si ljubljeni »Naš Dom« naročili. »Štajercu« veljajo besede katere pravi sv. pismo: »Katero drevo ne rodi sadu, bo posekano in v peč vrženo.« Tako bode tudi s »Štajercem,« ker nam nič dobrih novic ne prinaša. Tebe pa dragi »Naš Dom« te bomo vedno bolj priporočevali, posebno mi mladeniči, in se te oklepali.
Pri Sv. Jakobu na Resniku v okraju Konjice so dne 4. novembra blagoslovili in odprli novo šolsko poslopje. Po sv. maši je č. g. župnik Šelih v svojem govoru razlagal o pomenu šole, krščanske šole, g. učitelj Močnik pa je otrokom na srce po-
kladal dolžnosti, ki jih učenci imajo do šole, do učiteljev in starišev. — Dne 1. marcija 1902 bo tam službo nastopil gospod Žgajner, sedaj učitelj v Velikemdolu. Do njegovega prihoda bo pa, kakor dozdaj, po trikrat v tednu na Resnik učit hodil gospod Močnik, učitelj pri Sv. Kunigundi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo dne 10. novembra so se pokazali naši Bračkianci v jasni luči;
V	gostilni g. Slane so se z besedami hudo zaganjali v naše pevce in narodnjake. Ustavili so godbo, ki je igrala »Naprej zastava Slave!« Pevci so na to odgovorili z znano pesmijo: »Črna zemlja naj pogrezne vsacega nemčurja!« Le treznosti in hladnokrvnosti na naši strani se je zahvaliti, da ni prišlo do pretepa. Glavnega nemirneža je posadil g. Slana pod milo nebo, da se je ohladil. Zelo žalostno za naš kraj je, da bo se nekateri navzoči pri tej priliki pridružili Bračkiancem s klicem: Živio liberalci! Klicali so našim narodnim pevcem: »Ako si »liberalec,« sedi k nam!« In združeni z nemčurji hoteli so zapeti neko nemško!!! »Gorje mu, kdor narod taji, Še zemlja ne bo pila njegove krvi.. !* Godci pa so zaigrali zopet »Naprej zastava Slave!* Nasprotniki so si zatikali ušesa, potem pa počasi izginili kakor kafra. Rodoljubi, krščansko-narodnS mladina! Na noge, sedaj je skrajni čas, da se združimo in združeni odbijamo nasprotne navale-
V	združenju, v slogi je moč!
Jurijevški mladenič-
Iz Vranskega. Tudi naša Savinjska dolina je okužena po slabih časopisih. Tudi pri nas so ljudje tako zaslepljeni, da si naročujejo kramarski list »Štajerca« in pa lažnjivega »Rodoljuba«. Ali ne vejo ti ljudje, koliko jim ti listi škodujejo*’ Prej tako vrlo katoliška Savinjska dolina postaja mlačna v veri, prej tako vrla, slovenska Savinjska dolina postaja zmerom bolj nemčurska. Kam botnp prišli, če bodo prihajali v na*e kmečke hiše listi; ki blatijo svetinje slovenskega ljudstva? Bal je dognano, da pride vsaka kmečka hiša počasi na boben, kjer se berejo slabi časopisi in slaba knjige. Zato morajo vsi pravi rodoljubje delovati proti slabim listom in proti slabim knjigam. Katoliška cerkev prepoveduje tudi branje slabih listov in knjig. Duhovniki imajo dolžnost, proti slabem0 čtivu tudi na prižnici govoriti. Ptujski kramar P° tega ne ve; kajti v 22. številki letošnjega leta se nek dopisun grozno zaletava v tukajšnjega gosp' kaplana, ker je ta izpolnil svojo dolžnost s tem da je govoril proti slabim listom. Zdaj bodo naj' brž katoliški duhovniki morali poslušati »Štajerca*) kaj morajo pridigati in česar ne. To bi bila lepa1 Seveda dela tisti, ki govori zoper slabe liste, silo0 propagando zoper Štajerca. V tem ima prav dopisun z Vranskega; kajti »Štajerc« je slab lj* in sicer eden najslabših, pa tudi najneumnejšij1' Sicer pa si nikar naj ne misli oni dopisun 12 Vranskega, da se »Štajercu« res pri nas tak0
— 127 —
obro god; gamo nekateri zaslepljenci so naroč-'ki tega nemškutarskega lista. Pa že tem se od-P'rajo oči. — Ker pa dopisun tako skrbi za na-ega pismonošo, mu povemo, da dobi pismonoša 0v° torbo in sicer kmalu, pa ne za raznašanje ®Utnnega »Štajerca«, ampak za raznašanje vrlega •Našega Doma«.
Iz Crnegore pri Ptuju. Danes Vam torej, s°spod urednik, naznanjam veselo novico, da ste že precej prijateljev pridobili pri nas, čeravno aša Repa kolesari vedno v Ptuj k svojemu ragemu — Štajercu, katerega je že navesil večini asih občinskih očetov. Pa fanti so drugi korenjaki, 'inče jih ne more prekvasiti v naročnike ptuj-kega kramarja. Pač pa se jih je že nekaj zbralo ^koli našega vrlega učitelja Klemenčiča, kateri Pf1 uči popevati narodne in cerkvene pesmi. O legovi in njegovih pevcev pridnosti so se že go-°vo prepričali romarji naše lepe romarske cerkve, akor tudi vsi tisti, ki so se udeležili pevskih ve-e‘ic. Le tako naprej, gorski fantje pokažite, da hočete ostati krščanski mladeniči, ne pa po-pati ptujski »repinceljni«, temveč, da hočete debati na to, da bo že skoraj delovalo »Bralno ^uštvo«, ki obstoji že par let, pa samo v Mo-norjevem koledarju, za blagor gorskih Slovencev!
smem, gospod urednik, prihodnjič več pisati ? vseveda! Uredništvo).	Gorčan.
Iz gornje-savinske doline. Počasi odpiram vMo torbico in izlagam iz svoje malhe. Je že ,ako. Zato me je prehitel nekdo. Najsi mu bo, er naglica, pravijo, ni nikoli pridna. Tako tudi 'bila pri škratu v tiskarskem stroju v dopisu v ‘Našem Domu št. 11, stran 91. Ta šment se je ako preobračal, da je preobrnil »Baka« v »Raka« 11 ‘župana« v »župnika«. Le poglejte gospod Rednik, in potem se ljudem čudijo — da v *cajtenge« pridejo. Nikar se pa naj ne čudi Iju-anski župan, ki je iz severijanske fare doma in L0 6asa, odkar se z jungovci druži, ga ti kar ^'niandirajo, kakor je bilo brati v »Domovini«, J1! red napravi — na Ljubnem. Kakšen red?
so semkaj učitelji Terčak in Strmecki in ^ gani st Časi in so se, kakor piše »Domovina«, jij^^gavili« malo v krčmi pri R. in kmet P. je Ijj1 n^alo zasolil — zapretil z izgonom, zdaj pa r r G kličejo župana na pomoč. Kdo torej vse ^gira pri gv. Frančišku? To iz torbice o tej reči 12 malhe pa še pride drugokrat. v Iz ptujske okolice nam pišejo: Ko pridem (Jj.Iledeljo v mesto, zaidem slučajno v Bismarkovo daC° Pr*^em nekako do sredine ulice, zagle-Uj,01 .^ar> čujte, v nekem velikem oknu prilepljen «*0 kos debelo tiskanega papirja. Na njem »Tukaj se naroči na Štajerca.« Aha, si red i’r	ie torel tv°ie gnjezdo, kjer si se
hj 1' Torej kmetje okoličani, Štajerc izhaja v Darkovi ulici v Ptuju in je ustanovljen od
tistih, ki so dali ulici to ime. Sedaj se pa poznamo, kakšen je bil Bismark, takšni so ustanovitelji Štajerca. Gliha vkup štriha: Štajerc in Bismarkovci. Zato pa kmetje, delajmo z vsemi močmi za »Naš Dom«, da se bode prebiral v vsaki kmetski hiši.	Okoličan.
Iz Št. Jnrja ob juž. žel. Dragi »Naš Dom!« Z veseljem pričakujemo tukajšnji fantje vsakikrat tvojega prihoda. Zakaj bi se pa tudi ne veselili, saj si že marsikateremu odprl oči, in spoznal je tebe kot najboljšega prijatelja. Odkar se je pri nas oglasilo ogromno število naročnikov, je zavladalo veselo življenje. Dragi čitatelj »Našega Doma«, ako prideš na naš poštni urad Šentjur, radoval se boš, ko boi videl vse predale prenapolnjene z »Našim Domom« in »Slov. Gospodarjem«. Samo fantje ga dobivamo 25 izvodov, mnogi z »Gospodarjem« vred. Ponosni pa smemo biti pri nas fantje na to, ker ni med nami nobenega naročnika hudobnih časopisov. Fantje po drugod, posnemajte nas. Vam vsem mladeniški pozdrav!
Iz Šentjnrja objnž. žel. Dajemo vam na znanje, cenjeni gospod urednik, da je bila pri nas preteklo soboto zjutraj velika povodenj. Šentjurska dolina je bila kakor morje. Kmetje zdihujejo, ker jim je napravila povodenj veliko škode, posebno na ozimnem žitu. Celi dan do večera je stala voda nad travniki in njivami.
Iz kozjanskega okraja se nam poroča, da je ondi vsled silnega deževja dne 16. t. m. zopet izstopila Sotla in Bistrica ter se razlila po travnikih in njivah. To je letos že četrtikrat. Ubogo ljudstvo, res silno si potrebno, da se uravna Sotla in Bistrica, kakor to zahtevajo naši poslanci.
Kako „Štajerc“ bolnike zdravi. V Bezini pri Konjicah bil je neki kmet bolan. Jezik mu je bil zelo otekel in v ustih je imel bolečine tako hude, da ni mogel nič uživati; zelo težko je tudi govoril. Popraševal je domače in sosede po zdravilu. Sosed pa ima zelo brihtne in pametne otroke. Navadna šblarca reče: Zato ste bolani, ker menda »Štajerca« berete. Če je pa to krivo, pravi bolnik, pa nikdar »Štajerca« ne pogledam. Čez dva dni je na to brez drugih zdravil popolno ozdravil. Ostal je mož-beseda, precej je »Štajerca«, katerega so mu vsilili, nazaj poslal in obljubil, da »giftne krote ne potrebuje. Gospod zdravnik v Konjicah, ali se ne bodete pritožili proti »Štajercu«, ki namesto Vas ljudi zdravi? — Imena bolnika in otrok so na razpolago.
Iz celjskega okraja nam pišejo: Sedim slednjič v gostilni zavednega Slovenca na kmetih in se krepčam s kapljico dobrega letošnjega. Neki gost, sedelo jih je namreč več pri isti mizi kot jaz, vpraša gostilničarja, če ima papir, da si zavije mu ostalo pečenko in vzame seboj. Da, imam, pravi gostilničar, »Štajerc« je dober za take reči,
— 128 —
in potegne res »Štajerca« iz kota za omaroj. Ali imate tudi vi »Štajerca,« vpraSam ga začuden. Imam ga, pravi on, vendar pa ga ne plačujem in tudi ne berem. V dokaz, da ga res ne berem služi vam naj to, da še je »Štajerc« taki, kakega sem dobil, in še prerezan ni. Kaj hočete, prati dalje, vsiljujejo mi ga. Poalal sem ga že nazaj, pa mi ga zmirom zopet pošljejo. Ker pa mi ga ni treba plačati, obdržim ga in porabim za zavitke, ali pa za stranišče. Odkritosrčno pripovedovanje tega poštenjaka povzročilo je vesel smeh pri pivcih in pripovedovali so drug za drugim, kako se jim »Štajerc« vsiljuje in da če pridejo slučajno v prodajalno kakega nemčurja, se jim kar tri do štirje komadi potisnejo v košaro; pa da ga na taki način porabijo, kakor je ravno gostilničar pripovedoval. Čudil sem se večkrat, kako more ta list med zavednim ljudstvom tako razširjen biti, pa sedaj se ne čudim več. Čudim pa se s tem bolje budalosti onih, kateri ga ljudstvu vsiljujejo.
Iz Vičanec pri Ormožu nam pišejo: Veseli nas, da ste duševnega očeta poldrugega Marka, Fran Škerleca zadnjič malo potipali. Nastal je pri nas vsled tega smeh in vsled smeha tak pošum, kakor če »sedemkratsedemkrat štrazok« izprazniš. Čujte, gospod urednik, ni samo pisatelj »Štajerca,* ampak tudi priden agitator. Mi pa mu damo dober svet, da naj rajši svojo pozornost obrača na občinske steze, na katerih je človek vedno v smrtni nevarnosti. Tam lahko poskusi Škerlec svojo spretnost. — Eden, ki pozna »poldrugega Marka.«
Na Kranjskem se je letos pridelalo 206 tisoč 859 hi vina, to je 31.560 hi več nego lani. Čviček se prodaje hektoliter po 34—48 K, Vipavčan po 24—36 K. Tudi kranjski vinogradniki se tožijo, da ni kupcev in da vino nima nobene cene.
Iz Škocijana na Koroškem. Naj dragi naročniki »Našega Doma« zvejo od nas nekaj žalostnih in veselih novic. — Dne 15. novembra smo ob obilni vdeležbi pogrebcev položili k večnemu počitku jednega najstarejših mož naše fare, 84 let starega Jogrovega očeta. Pobožen mož je bil pošten in delaven kmet; ravnal se je zmiraj po zlatem nauku: Moli in delaj. Dajal je v vsakem oziru lep vzgled in radi tega nam spomin na tega blagega moža ne zgine kmalo. Počivaj sladko zlato srce! — Ako bi nas ne varoval sam Bog, bi se 12. novembra zgodila pri nas velika nesreča. Hudobna roka je zanetila Bodafovo kopico v Klopinju. Ako bi slama v kopicah ne bila mokrotna vslad megle in če domači vaščani ne bi branili z vso silo, bi se užgala kopica, ki je le 1 meter oddaljena od prve, in potem bi zgorela cela vas. Kako strašna nesreča bi bila to za dobre ljudi, posebno sedaj v jeseni, ko je vse spravljeno! — Če Bog da, bo nam poštni pot od sedaj naprej vaak dan prinašal novic in denarja od vseh krajev sveta; dosedaj smo dobili samo trikrat v tednu pošto. — Znano
Majerjevo gostilno je kupil dosedanji najemnik gospod Rabi; prav je tako. — Mogočen pevski zbor škocijanskih mladeničev smo spravili skupaj; Vsako nedeljo po blagoslovu se veselimo v farovški družbinski sobi pri popevanju poštenih narodnih in lahkih umetnih pesmij slovenskih. O kako lep* si mila pesem slovenska; delaš nam veselje, p° katerem nas ne boli ne glava ne srce in tudi ne mošnja. In naši vrli slovenski mladeniči popevajOi da je veselje. Vsaka iara bi si mogla v čast štetii če bi imela tako dobre pevce mladeniče, kakor s° pri nas. Zato pa Bog živi in blagoslovi škocijansk« pevce!
Prostovoljni davek v znesku 20 mili' jonov kron. Gotovo ne pride nobenemu na misej trditi, da bi bilo mogoče dobiti dobrotnika, ki bi državi prostovoljno podaril omenjeno svoto. Glejte! najde se vendar tak dobrotnik in to je mala loterij®! ki je avstrijski državi oni znesek za prvo polletje 1901 v resnici prinesla. Ako se oziramo na prv® polletje 1900, tedaj vidimo, da se je tukaj leto® državni dohodek pomnožil za 1,339.000 kron.
Stroj za izdelovanje kruha je iznajdeš v Washingtonu v Severni Ameriki. Stroj je zel® enostaven in izdela v minuti 80, na uro pa 400v hlebov. Pri stroju vaga en mož testo, drugi g® vklada v stroj, tretji jemlje iz stroja izhajajoč® gotove hlebe. Za to delo ni treba izučenih pekoVi opravljajo ga lahko tudi žene in mladi fantje. Stroj deluje tako hitro, kakor hitro je mogoče vkladati testo vanj.
Kaj pravi Falb o letošnji zimi. Vremenski prerok Falb prerokuje, da bode mila zima. Janu8r bode suh, v februvariju bode precej snežilo, v marc1) bode poleg snega padlo tudi mnogo dežja Da'ie prerokuje, da bode meseca aprila precej viharje^ maj bode neprijeten, junij pa bode hladen in d®' ževen. Kritični dnevi prve vrste so 22. lebruvarij®’ 10. marca, 8. aprila, 7. maja, 6. julija. Falb je pr®| rokoval, da bo letošnji november začetkoma h11 potem hladen in deževen. V decembru bode m'!0 vreme, a tudi dežja bode v decembru in še-l® okolu Bcžiča se prične prava zima s snežni!151 meteži.
Najnoveši čudež v Lurdu. Francoski li®1' poročajo: Karl Kersbild, socijalni demokrat iz Ulj®' je oslepel in je tri leta prosil miloščine po mestn)p ulicah. Zadnje dni se je odločil, da gre z božj®' potniki v Lurd, a izjavil je, da ne veruje ničes® in da gre v Lurd le radi tega, da si izprosi kaj denarja. V Lilli so ga zdravniki proglaaili n®' ozdravljivim, a ko se je nekaj časa mudil v Lurd®' je nenadoma spregledal ter se je vrnil doh1®, ozdravljen na telesu in duši, to je, ne več socija*0 demokrat, ampak veren katolik.
Ruska zima. Iz Petrograda se javlja, daj® reka Neva, ki teče skozi glavno mesto Rusije, ž
Popolnoma zamrznila. Mi smo pa še do zdaj imeli najlepse jesenske dneve.
Kaj je novega na Koroškem? V lovu 8°spoda Ahaca v Bilšovsu so dne 28. oktobra ostrelili jako lepega planinskega orla (lunježa). Raz-Pfostrte perute merijo dva metra 30 centimetrov.
tem kraju pač redka lovska sreča! — Deželna J|lada je zopet izdala ukaz z natančnimi določili, "a*o se naj zabrani mučenje živali. — Ce-°vška mlekarna je pričela delovati dne 1. no-v®nibra. 75 zadružnikov pošilja mlekarni vsak dan okrog 1500 litrov mleka. — Ministerstvo notranjih zadev je naznanilo, da na ustanovitev novega okrajnega glavarstva v Trgu ni misliti, ker — pri-oianjkuje denarja! — Izginil je dne 1. t. m. neki nadporočnik celovškega 17. pešpolka.
„Zopet me bodeš našel.11
(P. K. — Posl. A. P.)
V drevesnih vršičih je šepetal večerni vetrič, lako mirno je zvenela njegova enakomerna pesem, akor vedno. In sev zvezdic, ki se je razlival po . olikem gozdnem travniku, ni bil nič manj svečan n arebrn, kakor drugekrati.
Le cvetoča trava je bila pomandrana in pomladne cvetke so bile vse strte, poteptane od eskih konjskih kopit, pritisnjene globoko v zemljo.
Po dnevu se je valila rimljanska vojska po ,®naj tako mirni ravani. Kopica poldivjega ljudstva, 'a® je bojevalo za svojo prostost, je bila pre-m^nja ter se je borila z besno hrabrostjo,... to ,e razume; a bila je nesložna in premalo izvež-ana, zategadel je bila razškropljena,... to je tudi amoumevno.
t ,. Mrtvaška tišina je vladala na travniku. Mnogo h »pavalcev je ležalo eden pri drugem ... Rim-in barbari. In kjerkoli sta spala dva skupaj, el° se je	je bj| mož v kocinastem kožuhu
negovalec... ker ni nosil verig in oni ni imel nca- In za to sta se vendar trudila oba. r; Tik gozdnega roba ležala sta dva še živa, jg lanska najemnika s teškimi ranami. Mlajšemu j ranila pušica desna pljuča, starejšemu je pre-v* sulica drobovino. Za smrt odločena sta a oba.
»Vode, le samo eno edino kapljico vode!«
-n Starejši vzdigne glavo ter gleda dol črez travnik. C na onem koncu žubori potok. Morebiti je le ha Stopini d° ti®- t*1 starec se zgrudi zopet v v° nazaj.
»Predaleč je!«-------
lja. Gez nekaj časa vpraša tovariša: »Ali bo prišel eri naših nazaj nama pomagat?« ttrugi odkima z glavo ter reče s trudnim, iz-enim glasom:
»Nikdo! Gotovo so že daleč!«
Starejšega se loti obup.
»Tedaj pa naj pride vsaj kateri divjak gledat po truplih svojih tovarišev, da naju najde in kratko konča najino dolgo muko!«
»Ne mrmraj,... brat,... le potrpljenje!«
»Potrpljenje pri takih bolečinah, pri taki bodočnosti,... o joj, moja rana!«
Nekaj časa ostane vse tiho; le vetrič šumlja in zlate zvezdice potujejo na nebu, visoko nad vsakim prepirom in vsako muko.
Zopet vpraša starec: »Slišim te šepetati; ali si kaj rekel?«
»Molil sem!«
»Ti moliš!«
Neka zona obide starčevo truplo. In reče z zamolklim glasom:
»Jaz sem pač tudi znal moliti, ker tudi jaz imam Boga,... Si jonskega Boga.«
Presenečen se ozre sodrug na njega.
»Ti si Hebrejec?«
»Da. Bog je zapustil naše ljudstvo. Dal je vam Rimljanom zmago nad nami, in vi ste nam požgali naš sveti tempel in naše mesto ste spremenili v razvaline. Jaz sam sem se boril na jeruzalemskem obzidju. Takrat mi ni bila odločena smrt, in vendar bi bil takrat umrl tako rad! O Jeruzalem, moj sveti, ljubljeni Jeruzalem!«
»Ubogi prijatelj!«
Bil sem ujet in vtaknili so me med rimljanske najete vojake. Takrat sem bil še krepek mož in videli so bili mojo hrabrost. Jaz rimljanski najemnik, jaz v službi onega ljudstva, katerega najbolj sovražim izmed vseh ljudstev zemlje, — o
sramota, o gnusoba!---------— Ne bodi mi hud,
tovariš, ker tudi ti si Rimljan!«
»Nisem jezen------na te!«
»Vidiš, vedno biti v tujini, vedno nobenega upanja imeti in le samo eno misel vedno v srcu imeti, da je vse izgubljeno: domovina in last, oče in mati, žena in otroci, — oh, kaka je to usoda — polna tuge in sovraštva in tisoč nakan in enega
samega neizmernega obupa!---------In moja mladost
bila je tako krasna!«
Poln usmiljenja gleda mlajši divjajočo žalost starčevo.
»Ali bi mi hotel.... pripovedovati .... iz one .... lepe .... mladostne dobe?«
Oni začne bridko ihteti in joče dolgo in silno kakor otrok. Polagoma se umiri. Sedaj leži mirno z zaprtimi očmi. In slednjič začne govoriti, tiho, kakor bi govoril na pol za samega sebe:
»Večer je bilo. Solnce se je nagibalo k zatonu, in mesec je že stal na nebu. — Isti mesec kakor
sedaj.------Polje je bilo tiho in samotno . .. ..
Stopal sem ob materini roki; takrat sem bil še otrok____Moja mati je bila lepa žena in tako
prijazna!... Kakor bi stopal tih angel zraven mene tako mi je bilo___Kar me je obletelo kakor bojazen in strah____Mati je bila bolj resna in svečana kakor kedaj____ Glas se ji je tresel, ko je
govorila:
»K preroku greva! Ti bodeS ga videl, in ko bodeS postal mož, bodeS pripovedoval, da sem te jaz peljala k njemu.«
Prišla sva do samotnega hrama, pred njim je bil studenec. Pri studencu je stala gruča mož in nekoliko strani žene in otroci.
»Tam je prerok!« je rekla mati. Jaz sem se zopet bal ter se držal trdno za gube njenega krila.
»Ali so mrliči, katere je oživil, tudi zraven?« vpraSal sem z negotovim glasom.
»Mislim, da ne!« odgovorila je dobra mati.
»Kaj pa če pokliče vihar,« sem zopet dostavil.
»On viharja ni poklical; on ga je le ukrotil,« tolažila je mati.
Tako sva dospela k ženam in otrokom. Vsi ti so hoteli k preroku. Prišlo pa je nekaj mož in eden je rekel:
»Mojster je utrujen! Privoščite mu mir in pojdite domov!«
A žene se niso dale odstraniti. In možje so postali nevoljni in zaukazali so ostro in karaje, da naj gremo. Na to so se nekatere žene obrnile na odhod in tudi moja mati me je prijela za roko ter djala žalostno:
»Pojdi domov, otrok!«
Kar je zadonel od studenca sem glas, tako jasen, da ga je vsaki sliSal, in tako čudovit, da je prešinil v globočino srca, glas prerokov:
»Pustite majhne k meni priti in ne branite jim; ker njih je nebeško kraljestvo!«
Jasen glas veselja je zadonel iz otroških ust, nastal je prostor skozi gručo mož, in matere so šle s svojimi otroci k preroku.
In videl sem ga!
Rimljan, jaz sem jud; pa povem ti, bilo ga je videti kakor Boga!
Ti nisi bil v svetem jeruzalemskem templu, ti nisi čutil, kako polni človeško dušo strah in blaženost v bližini božji; drugače bi mogel imeti slab pojem, kako je moje srce gorelo na prostoru, na katerem je stal prerok.
In bil je vendar tako mil. Z vsakim otrokom je govoril, vsakega je blagoslovil. Jaz sem bil zadnji. Z boječimi, Široko odprtimi očmi stal sem pred svetim, in ko mi je namignil, napolnil me je tak neizrekljiv strah, da sem glasno zakričal. Ko se me je pa le dotaknil, zamrl mi je vsak glas .... Bilo mi je, kakor bi mi h krati srce zastalo . . . kakor bi moral umreti in bil izveli čan ...
Na studenčev obrobek se je vsedel, vzel me na svoja kolena in pritisnil mojo glavo na svoja prsa......
Nobeden glas se ni ganil,— nebo je žarelo
nad menoj kot zlato,....... in sliSal sem utripa*1
njegovo srce.....
Potem se je nagnil črez mene, da me blago1 slovi. S tihim, dobrohotnim glasom je rekel:
»Otrok moj, ti me bodeS zopet našel!«
*	*
»Brat.......brat......pusti......da se te do
taknem,____da te poljubim________ Ti_____ti si
videl.....Zveličarja!«
»Zveličarja?«
»Katerega ti imenuješ....... preroka______
kateri je bil....vendar........ Bog sam........Je'
zusa......NazareSkega!«
»Ti ga poznaš, Rimljan!«
»Truplo moje ... tresla je mrzlica... in tisu# krčev ... grabilo je ... moje srce ... pri tvojih sedah ... jaz sem ... služabnik Jezusov ... jaz sef1 kristjan.«
»Ti si kristjan?«
Oba moža gledata si v oči________minute dolg0
dokler Rimljan ne pade zopet nazaj oslabljen, t*’ zraven starca. In zopet začne s strtim, šepetajoči!11 glasom:
»Tvoje ljudstvo... ga je ... umorilo,... 1 veS to?«
Strah je pretresel starca.
»Vem!«
»Umorilo____na križu — pred praznikom
»Vem!«
»In njegova... kri... je prišla ... črez vas
»Rimljan, tudi to vem!«-------------
Dolg pomolk. Potem reče starec:
»Jaz ga nisem videl umirati; bil sem še mlad za praznik. A moja mati ga je videla 11 križu. Ni bila nikoli več vesela in rano je umrla Ona ga je ljubila!«...
Zopet dolg, dolg pomolk. Potem dahne ml1 kristjan:
»Brat... hočem ... ti povedati... kje je • tvoja mati;... ona je... pri njem!«
In starec zakriči:
»Pri njem! Moja mati pri njem! In kje kje je on?«
Oni pokaže navzgor proti plamtečim zvezdaJ11 »Tam ... v njegovem ... kraljestvu!«	.
Globoka, globoka tišina. — Crez nekaj vpraša starec:
»Brat moj, ali Se moreš govoriti?«
»Kaj.... hočeS!«	, (
»Jaz nisem nič slišal o njegovem nauku; žlV!( sem zmiraj na svojem samotnem dvoru, in pozU0); sem prišel k Rimljanom. — Ti praviš, moja tf*1. je pri njem, in meni je obljubil, da ga bode zopet naSel. Povej mi pot, moj brat.«
Odsev sreče preleti bledo obličje m kristjana.	J
Starec je nagnil svoje uho tik nad njegova u9, In sedaj... zadnjo uro ... v sredi zapuSč®
feve • • • v pretrganih stavkih ... slišal je misi-8ki govor... misijonski govor iz krvavečih pljuC. * *
*^rat, ali slišiš šumljati potok?«
»Potok ... za krst... hočeva tje!«
»O, ko bi mogla!«
S trudom se vzdigneta, padeta zopet nazaj, zopet in lazita tri korake naprej, tn zopet minute dolgo ležita mirno, in ♦•Okata, vzdihujeta, molita, vzdigujeta glavo l,Pata z rokami po travi. Spodaj žubori potok. »Prat, dalje I«
°braz 6 8topinP Padeta naprej, zopet padeta na
»Bog, daj moč, moč!«
zopet se vlečeta nekaj pedi dalje.-------
lravn’knU*a ^ Ura’ 'n pr‘S^a sta PoloviC0
»Ali moram biti krščen z vodo?«
»in *^k°— je-------mogoče—,« dahne drugi;
• ■ • • menda .... bode mogoče!«
v *n umirajoči leze dalje.------
5« , 2°pet premine ura. Potok je blizu, le še pet, 1 stopinj daleč.
U »Brat, bodi močen,______ samo to_____ edino-
— še močen!«
»Jaz,... jaz... umi... ram!«
»Jezus, usmili se!«
sihH • 8tarca Prešine ona moč, katero da le in strah. Prime svojega krstitelja in zdihovaje stokaje ga vleče do potoka, tok ^am °dpre umirajoči svoje oči še enkrat ši-•ifim ^ zadniimi močmi potopi svojo roko v vodo, Um'6* Ce*0 tovariševo in izdihaje ... grgraje ... Qlrajoč ... reče:
sv*. *daz te krstim v imenu Očeta in Sina in etega Duha.«
* *
sev	ie minilo. Skozi zeleno listje lije zvezdni
tw na Potokovo obrežje. — Oba kristjana ležita mrjj.a r°ko v roki. Nočni veter sam je zaspal nad sviu.1-. Na nebeškem oboku pa stoji zapisana s zvezdnimi črkami izpolnjena blagoslovilna
^^»Otrok moj, ti me bodeš zopet našel.«
Pismo iz Ščavnice.
Kako je „Stajerc" štrbunknil v Ščavnico.
. Kaj me — prosim Vas, g. urednik — kaj m debelo gledate? Da Vam pišem iz Ščav-v s ' No, saj je baje nekj gospod pisal dopisnico iaz Mure. Ali se čudite, da Vam pišem jaz, Veadaari *duh Štajerca«? In Vam, ki se Čakaj/ V6asi n*sva gledala najbolj prijazno? Po-1 vse Vam razložim, veste — vse.
Piw ,az sem doslej slabo živel, veste, slabo; in 10 krščansko sem živel, veste, premalo. Zdaj
pa, ko čutim, da se polagoma — pa gotovo bliža moj konec, bi rad svojo dušo vredil ter se s svojimi sovražniki nekoliko spravil, da bi lažje umrl; in da bi bolj krščansko umrl, veste, bilo bi lepše!
Pa da Vam najprej razložim, kako sem prišel tako daleč — v Ščavnico ... O usodepolni trenutek po rani maši tiste nedelje, ko me je pri Sv. Jurju javno zatajil moj prijatelj in so-trudnik s svojim ostrim oznanilom ... Torej se me že moji najzvestejši ljubčeki sramujejo pred svetom ... Temno mi je postajalo pred očmi, in kar so me nesle moje stare noge, sem jo udrl proč od cerkve; a na teh nesrečnih slapšinskih jezčh — Bog vam odpusti, ve strte brvi — sem mogočno štrbunknil v mokro naročje — Ščavnice. To pa dobro veste, g. urednik, kako nevarna je od Šv. Jur ja dol že Ščavnica za tiste, ki se menijo vtopiti ... Tudi meni ni bilo več rešitve — le nekaj trenutkov še imam, da izprašam svojo vest. — Vest!... Spoznal sem namreč, da še imam nekaj vesti, čeravno so me modri očetje v Ptuju in drugod silili, da sem čisto brezvestno vodil slovenske kmete za nos... Rekel in pisal sem, kakšen prijatelj sem slovenskemu kmetu s svojimi ptujskimi očeti in strici vred; kako jim želim pomagati do sreče ter jih rešiti farovških in slovenskih dohtarskih pijavk; med tem pa sera delal cevi iz slovenskih žepov v mošnje blaženih nemškutarskih sesalcev ... Uh, vest, vedno bolj pečeš — Ščavnica ni dovolj hladna, da bi zabranila ta ogenj....
In pa veste — uh, ti črna smrt — veste, star sem že, star, jaz nemškutarsko motovilo — zdaj pa umirati v taki sramoti... ko spozna ves svet mojo sleparsko dušo, veste ves svet. . . Grgr ... uh Ščavnica, kako mi siliš že v usta . .. Zdi se mi, da me valovi že nesejo mimo Ljutomera, ki sem ga tudi hotel — — zaslepiti ter zaplesti... grgrgr ... zaplesti v nemškutarske mreže .. . Uh, vi tisočkrat nesrečni valovi Ščavnice — ki ste me ravnokar dohiteli — od Sv. Jur ja ... pravite mi — uh — da se je tam mladina — vzdignila proti meni... Ni. . ni več
potrebno_____ po-po-potapljam se ... grgrgr .. .
Hotel sem nekdaj — spraviti — slovensko zemljo v nemškutarsko žrelo ... zdaj pa plavam — uh črna .. . rudeča ... uh žolta smrt... plavam jaz sam v žrelo . .. nemške Mure ... Od .. . grgr-gr — odpustile ... pa me ne preklinjajte ... Bil sem . .. greš-šn-nik — stari... »duh . . . Šta-gr-gr-Štajerca.«
Listnica uredništva. Dopisnikom iz Marijo Puščave, Kozjega, Zdola, Zadobove pri Cehu, Kumna nad Mariborom, Gočove pri Sv. Ropertu, iz Jarenine se zahvaljujemo za po-zdravilna pisma in dopise. Došli so nam prepozno, manjkalo je že prostora. Kar ne bo zastarelo, prihodnjič. Prosim od vseh strani dopisov, a kratkih!

Najboljše, najlepše in najcenejše
ure
z hudi lom in cilinderce
se dobć pri
T. Fehrenbach, urarju
v Maribora, gosposke ulice, is 3 -2
Jeruzalemsko romanje.
Spisal profesor J. Zidanšek.
Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°.
Cena knjige: broširana 70 vinarjev, kartonirana 90 vinarjev, v platno vezana 1 krono 20 vin.; s pošto 10 vin. več.
Razpošilja se samo proti predplačilu. Denar se lahko pošilja tudi v znamkah. — Naročuje se pri pisatelju, ali pa v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru.	14
Slovenske
in
razglednice
za božič in novo leto
sidoste šaljive dopisnice
DC* za novo leto ^
priporoča
tiskarna sv. Cirila v MariboD1
Prodajalcem velik pcpuetek.
Dober zaslužek
najdejo p. n. gg. učitelji, orglavd' obč. tajniki in osebe brez službe tudi brez osnovne vednosti, ako oglasć pri g. I. Weixl v Maribor*1' Zofijni trg St. 3.________19
Vsled ugodnega nakupa iz neke konkurzne zaloge blaga
bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči:
Ker se sezona h koncu nagiba:
Perkal, se sme prati.........................meter	po	15-
levantin, lepi vzorci........................ „	„	20
platno z debelimi nitmi......................  „	„	22—26
efir za obleko............................... „	„	16—20
atlas satin, franc, irn...................... „	„	25—36
20 kr. 26 „
Čudovito po ceni.
Velourbarhent za suknje v lepih
vzorcih.................................meter po 26 kr.
Velika zaloga
blaga za obleko, dvojne širokosti . .	meter	po 20—30 kr.	
dijagonal, ševiot dvojne širokosti . .	n	„ 85—45	
begč v vseh barvah 			„ 30-36	
modno blago, čista volna			„ 45-55	
gladko modno blago v različnih barvah 180 cm široko			„ 80	
črni kašmir			„ 50—66	
črno modno blago, dcsinirano. . .	.		„ 35—45	
ševiot (Schotten)			„	75	
mohair črn		n	„ 86	
meter od ^
gid. i- ti
l lil?
„	2-20	»'.j
„ -40-„ --25 -
’ Dokler je kaj v zalogi:
150 kosov snkna za žensko obleko, gladek
in kariran, 100 cm širok.........meter po 26 11
najboljša prilika, oskrbeti se za jesen.
Senzacij onalno
Svilnato blago za suknje
Jrno. . . 1...................
blago za gospode ..............
kamgarn za gospode.............
lodeu iz Inomosta........... .
pristno angleško blago za gospode .	.
blago za hlafce, dvojne širokosti . . . blago za dečke, se da prati ....
platno za žimnice..............
platneni robci, ducat..........
Najboljša priložnost za domačo opravo.
Sifon, v vseh širokostih.......meter po 16—26 ^
damast, lepo pisan..................... „	„	25—30	*
platno za postelje, v vseh širokostih .	„	„	45—66	’’
prtnina, dobre kakovosti.......... „	„	14	»
vojaško platno najboljše.......... „	„	16	11
molinos za spodnje hlače.......... „	„	16	f
Dobra priložnost za nakup, blagovolit© s© prepričati*
Flanelni barhent za ženske in otroke, se sme prati 18 kr.; 100 kosov platna iz Eumburga, na solncu beleno, */s široko, po 23 metrov, komad 4'50 do 5-50 gld.; več 100 kosov modercev za gospe „Stefanie" 50—90 kr.; predpasniki 20—86 fj, zastori iz jute, komad 1 gld.; mizne preproge iz jute, komad 70—80 kr.; posteljne preproge od 90 kr. do 1 gld.; zastor*^ čipk, meter 20—28 kr.; srajce za gospode in gospe 60—80 kr.; srajce po sistemu „Jager" komad 60 kr.; nogavice za gosp0 10 kr.; odeje iz flanele kom. od 1—1-50 gld.; odeje iz atlas-satina 8'60 gld.; prevleke za odeje 80 kr.; ostanki za vsako
ter vse potrebno ase. brojače in šivilje.
Prodaja se le v Mariboru na glavnem trgu št. 1*
zraven lekarne.
16j4-