Samrnipimm GLASILO ŽUPANSKE ZVEZE V LJUBLJANI LETO 193? LJUBLJANA, V JULIJU 1937 ŠTEVILKA 5 Ing. A. Šivic: Zaščita domačega oreha. Izkoriščanje orehovega lesa je bilo pri nas v zadnjih letih svetovne vojne vezano na gotove predpise.1 Po vojni pa je bila omejitev razpolaganja z domačim orehom ukinjena.2 Leta 1923. je ministrstvo za gozde in rudnike zahtevalo statistične podatke o množini lesa, ki se vsako leto poseka v državnih in zasebnih gozdovih. Leta 1950. se je eksport orehovega lesa iz države zelo povečal. Vzrok temu je bilo vsestransko povpraševanje no tem lesu. Veliko orehov so tedaj posekali, največ pač zaradi tega, ker so pozebli v hudi zimi 1929/1930 in niso več rodili. Sekati pa so pričeli v velikem obsegu tudi zdrava, plodna drevesa, ki so jih prodajali eksporterjem navadno po tako nizkih cenah, da izkupiček včasih ni dosegal niti vrednosti parletnega donosa sadeža, ki ga je dajalo posamezno posekano drevo. Ko je na pobudo nekaterih ministrstev ministrstvo za gozde in rudnike začetkom leta 1933. opozorilo na čezmerno izkoriščanje orehovine na škodo narodnemu gospodarstvu in posestnikov, ter zahtevalo učinkovitih ukrepov v zaščito oreha, so se pri banski upravi v Ljubljani sestali strokovnjaki in pravniki k posvetovanju. Sklenilo se je tedaj, da naj bi se izdala naredba o primerni zaščiti domačega oreha; ukrenilo pa naj bi se hkrati vse potrebno, da se vzgoji v banovinskih drevesnicah veliko število dobro razvitih orehovih drevesc najboljše kakovosti, ki bi se posestnikom vsako leto razdeljevala po zelo nizki nabavni ceni. Vpelje naj se »dečji teden« za zasajevanje sadnega drevja, zlasti orehov. Oreh naj se zasaja na primernih krajin po pašnikih in povsod tam, koder dobro uspeva. 'Propagira naj se vzgajanje orehovih drevesc tudi v drevesnicah podružnic Kmetijske družbe, Sadjarskega in vrtnarskega društva, Sreskih kmetijskih odborov in zasebnikov. 1 Cie] nared bo biv. avstr, zemljedelskega ministrstva z dne 19. oktobra 1916., drž. zak. št. 364. 3 Glej naredbo biv. poverjeništva za kmetijstvo z dne 16. novembra 1918., Ur. list št. 101/10 iz 1. 1918. Kmalu po omenjenem posvetu je bil sestavljen osnutek na-retlbe o zaščiti in gojitvi domačega oreha, ki ga je ban Dravske banovine potrdil in izdal naredbo dne i. februarja 1934., III/7 Nr. 828/1. JSiaredba je izšla v Službenem Jistu Dravske banovine v št. 111/11 iz 1. 1934. Banska uprava je poslala ob tej priliki preko občeupravnih oblastcv vsem občinam razglas,3 ki vsebuje razlago izdane naredbo in primeren pouk za zemljiške posestnike. Kasneje se je ugotovilo, da se nekateri izvozniki, kupci in prekupci lesa ne ravnajo po predpisih naredbe. Nakladali in pošiljali so po železnici orehov les, ki ni bil po predpisih navedene naredbe žigosan, niti ni bilo izdano dovoljenje za posek dreves po pristojni občini. Posekalo se je toliko zdravega, nedozorelega drevja, da se je bati iztrebl jenja tega dragocenega in koristnega lesa in sadeža. Ukrenili je bilo zato, da se prepove prevoz4 orehovine po železnici, ako je bila posekana in odpremljena brez upoštevanja veljavnih predpisov. Razen tega je bilo izpremeniti prvotno naredbo v toliko, da predpisanega žigosanja orehovega lesa ne bi več vršila kmetijski in gozdarski referent skupno, temveč v gozdovih samo gozdarski, po drugih kulturah (vrtovih, travnikih in dr.) pa samo kmetijski referent.5 Zato je ban Dravske banovine izdal dne 21. junija 1937., III/7 Nr 1692/2, naredbo," s katero izpreminja in dopolnjuje prvotno naredbo bana o zaščiti in gojitvi domačega oreha z dne 1. februarja 1934., II1/7 Nr 828/1 (Sl. list št. 111/11 iz 1. 1934.), Nova naredba je objavljena v Službenem listu Dravske banovine pod št. 357 v kosu 51., ki je izšel dne 26. junija 1937. Predpisi naredbe stopijo v veljavo 15. dan po objavi v Službenem listu, to je dne 11. julija 1937. V tej naredbi so izpremenjeni deloma §§ 3., 4.. 6. in 9. prvotne naredbe, dodan pa je nov § 3-a. * Da občinskim upravam ne bo treba primerjati prvotne naredbe izza leta 1934. z novo, izpreminjcvalno naredbo, sledi v nastopnem prečiščeno besedilo cele sedaj vel javne naredbe: 3 Razpis kralj, banske uprave z dne 17. februarja 1934., 111/7 Nr. 828/1. 1 Takšna določila so predpisale tudi nekatere druge banovine, na kar je posebe opozorilo ministrstvo za gozde in rudnike. 5 Žigosanje debel je brezplačno za posestnika. Gozdarski referent je pavšaliran samo za službene obhode po gozdih, kmetijski pa za obhode zunaj gozdov. 0 fzdanje te naredbe se je zukasnilo, ker je ministrstvo za gozde in rudnike z razpisom z dne 29. maja 1936., št. 14.365, opozorilo bansko upravo, da ima ministrstvo za kmetijstvo izdelan osnutek za posebno uredbo o zaščiti domačega oreha in o trgovini z orehovim lesom, ki bo vsebovala enotne predpise za vso državo. Z razpisom z dne 27. aprila 1937., št. 21.944/11, pa je ministrstvo za kmetijstvo sporočilo banski upravi, da osnutek te uredbe v ministrskem svetu ni bil odobren. Prepovedano je sekati orehova drevesa (domači oreh, Ju-glans regia), razen z dovoljenjem občinske uprave, ki se sme izdati samo: a) ako so očividno gnila, poškodovana ali močno ozebla in ako plodnost naglo ponehava; b) ko so zrela za sečnjo, t. j. ako ima deblo, merjeno v višini prs (i-3 m nad tlemi), več kot 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru. § 2. V času od 1. aprila do 15. oktobra je sekanje orehovih dreves sploh prepovedano. § 3. Iz Dravske banovine se sme izvažati orehov les (okrogel, tesan ali žagan) le, če je žigosan po predpisih § 4. te naredbe in na podstavi izvoznic, ki jih izdaja občinska uprava po obrazcu, predpisanem po kralj, banski upravi. Za izvoz orehovega lesa v inozemstvo (eksport), posekanega z odobritvijo v smislu § I. te naredbe, je upoštevati še posebne predpise, izdane po ministrskem svetu na osnovi zakona o občni carinski tarifi. § 3-a. Ne glede na kraj namembe (v kraje v banovini ali drugam) se sme odpravljati orehov les po železnici samo, če je žigosan po predpisih te naredbe in pošiljka opremljena s predpisano izvoznico (§ 3). § 4. Žigosanje orehovega lesa. posekanega z odobritvijo v smislu § I. te naredbe, izvršita ob rednih službenih potovanjih (obhodih) v gozdih sreski gozdarski referent, zunaj gozdov pa sreski kmetijski referent. Ako se vrši žigosanje na nakladalnih postajah, skladiščih, tržiščih itd., izvrši žigosanje oni (gozdarski ali kmetijski) referent, čigar sedež je bližji. Morebitne potne stroške trpi v tem slednjem primeru izvoznik lesa. Na izvoznice (§ 3.) je vtisniti žig, s katerim je žigosan orehov les. § 5. Dovoljenje za sečnjo se izda le pod pogojeni, da zemljiški Eosestnik (lastnik, zakupnik, upravičeni uživalec) namesto vsa-ega po 1. januarju 1934. posekanega orehovega drevesa zasadi in vzgoji vsaj dve mladi dobro razviti orehovi drevesi, in sicer najkasneje v dveh letih potem, ko je posekal drevo. Drevesca naj se ne zasade na istem mestu, kjer je stalo staro drevo. Zemljiški posestnik mora nameravano sečnjo orehovih dreves prijaviti pri občini, v kateri leži zemljišče, ter v svoji ustni ali pismeni prijavi navesti število za sečnjo namenjenih dreves, kraj, kjer stoje, in razlog za sečnjo. Navede naj tudi, kje bo posadil mlada orehova drevesca. Občina se mora pred dovoljenjem na mestu samem preveriti, ako so dani pogoji za sečnjo po § 1. te naredbe. V mesecu aprilu vsakega leta mora občina predložiti prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu seznam izdanih dovoljenj z navedbo lastnika, njegovega poklica in bivališča, števila posekanih dreves, kraja, kjer so stala, iz katerega razloga se je dovoljenje izdalo in kje se nameravajo zasaditi mlada drevesca. Občno upravno oblastvo prve stopnje nadzoruje pravilnost dovoljenj. § 6. V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju zemljiškega posestnika ter gozdarskega ali kmetijskega referenta po predhodnem odobrenju banske uprave občinam ter posameznim posestnikom odrediti, da zasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevesc, ki jih dobavi banovina po znižanih cenah. Občina je tudi dolžna poskrbeti v takih krajih za primerna zemljišča, kjer bo šolska mladina pod vodstvom učiteljev sadila orehova drevesca. § ?. Prepovedano je sklepati pogodbe, s katerimi se proti določilom te naredbe odtuji les še stoječih orehovih dreves. § 8. Onega, ki ravna zoper določila te naredbe, ali sodeluje ali posreduje pri opravilih, prepovedanih po § 7. te naredbe, kaznuje občno upravno oblastvo prve stopnje po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 20 dni. Odgovoren in kazniv je tudi kupec. § 9. Izvrševanje te naredbe, posebno skrb za pravilno sečnjo in nasajevanje, je naloženo občinam in občnim upravnim obla-stvom prve stopnje s sodelovanjem kmetijskih ali gozdarskih referentov. Pri nadzorovanju sodeluje tudi orožništvo. * K naredbi sami je pripomniti sledeče: Po določilih § 1. je občinski upravi poverjeno izdajanje dovoljenja za posek orehovih dreves pod pogoji, ki so navedeni pod točkama a) in b) tega paragrafa. Občina se pred izdajo dovoljenja o teh pogojih prepriča na mestu samem (§ 5., odst. tretji). Občina vodi seznam izdanih dovoljenj, ki ga meseca aprila vsakega leta predloži občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje za preteklo sečno dobo (od 15. oktobra do konca meseca marca) (§ 2.). V seznam zabeleži tudi, kje se bodo zasadila mlada drevesca (§ 5., odst. tretji). Dovoljenja za posek orehov so podvržena iaksi iz tarif, postavke 3. in 4. taksnega zakona v iznosu Din 20 (državnega) kolka. Izvoznice (v blokih), predpisane v §§ 3. in 4. te naredbe, so na razpolago pri ekonomatu kralj, banske uprave. Treba pa jih je ustrezno popraviti. Izvoznice je treba taksirati enako kakor gori omenjena dovoljenja (Din 20 državnega kolka). Obrazec izvoznice glej v dodatku. V § 3. omenjeni carinski predpisi glede izvoza orehovega lesa so objavi jeni v Službenem listu Dravske banovine št. 195/28 iz 1. 1935.7 Glede eksporta orehovega lesa veljajo sedaj predpisi, ki jih je dne 17. junija 1937., št. 34.431/VIII, izdal minister za finance. Ti predpisi so objavljeni v Službenem listu Dravske banovine št. 368/53 iz 1. 1937., in se glase: »Izvoz orehovega lesa je dopusten samo za plačilo s prostimi devizami. Potrdila o zavarovanju valute za izvoz orehovega lesa izdaja, kakor doslej, izključno le Narodna banka. Izjemoma sme izdajati Narodna banka, da se že posekani in za izvoz pripravljeni orehov les hitro likvidira, do vštetega 31. julija 1937. potrdila o zavarovanju valute za izvoz orehovega lesa tudi za plačilo po kliringu.« * 7 Ministrski svet je v svoji seji z dne 28. februarja 1935. na osnovi čl. 13. predloga zakona o občni carinski tarifi izdal naslednjo odločbo: 1. Prepoved izvoza orehovega okroglega, tesanega in rezanega lesa, ki je bila izdana z odločbo št. 31.281/IV z dne 3. decembra 1934., se ukinja. 2. Od dne uveljavitve te odločbe je dovoljen izvoz orehovega okroglega, tesanega in rezanega lesa, če se carinarnici, pri kateri se opravlja izvozna ekspedicija, s potrdilom dokaže, da je bilo 10% količine, prijavljene za izvoz takega lesa, odstopljenih ministrstvu za vojsko in mornarico po ceni, določeni na način, ki je predpisan v točki 3. te odločbe, ali pa da ministrstvo za vojsko in mornarico ponujene mu količine ne potrebuje. 3. Ministrstvo za vojsko in mornarico odkupi ponujene mu količine orehovega lesa po tržni ceni, ki se določi sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo. 4. Potrdila, predpisana v točki 2. te odločbe o odkupljeni ali ponujeni količini orehovega lesa v določenih odstotkih, izdaja izvoznikom ministrstvo za vojsko in mornarico. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih Novinah. (Odločba je natisnjena v Službenih novinah št. 16. dne 20. marca 1935. in je tega dne stopila v veljavo.) * V praksi je postopek po dobljenih informacijah, urejen tako-le: Zaradi visokih transportnih stroškov v Kragujevac, kamor se mora ponuditi 10% za izvoz namenjene orehovine, izvozniki iz oddaljenih krajev države (na primer iz Dravske banovine) ne dobavljajo ministrstvu vojske in mornarice lesa. Dobavljajo orehov les samo producenti in kupci iz pokrajin, ki so bliže Kragujevcu. Ti dobijo potrdila o odkupljeni količini orehovega lesa. Ta potrdila potem odstopajo elesporterjem (na primer v Dravsko banovino) ter zahtevajo zanje za vagon pristojbino po Din 950 do 1050. Posredovanje se vrši baje po neki spedicijski tvrdki v Zagrebu. V interesu javnosti, narodnega gospodarstva in posestnikov samih je, da se naredba o zaščiti domačega oreha (§§ 1. do 4.) kakor tudi njena določila o zasajevanju mladih orehovih dreves namesto posekanih (§ 5.) in razširjenju tega dragocenega lesa in sadeža (§ 6.) v celoti uvažujejo in upoštevajo! Dodatek: Obrazec za izvoznice: IZVOZNICA za orehov les, ki se izvaža iz Dravske banovine — odpravlja po železnici ne glede na kraj namembe. Leto ......... zap. štev......... Ime in bivališče izvoznika............................................. Sortiment (okrogel, tesan, žagan) ..................................... Množina lesa v kubičnih metrih......................................... Vtis žiga, s katerim je bil žigosan orehov les:........................ Občina (srez), koder je bil les posekan................................ Izvozno sredstvo (železnica, splav, voz) . ........................... V.....................dne . . 193 . . . Pečat občine, podpis: Podpis izvoznika: Dr. Fran Ogrin: Izdaja nravstvenih izpričeval. Izdajo nravstvenih izpričeval urejujeta uredba velikega župana bivše ljubljanske oblasti z dne 21. aprila 1926. Ur. list št. 189/41, razširjena tudi na bivšo mariborsko oblast, in naredba kraljevske banske uprave z dne 24. decembra 1932. Služ. list št. 4/1 iz leta 1933 o izdaji nravstvenih izpričeval. Z ozirom na ta dvojna določila in ker je izdaja nravstvenih izpričeval tudi v zvezi z mnogimi drugimi zakonitimi predpisi, je potrebna razčlemba in pojasnitev predmetnih določb, kateremu namenu naj služi ta razprava. I. Vsebina in oblika nravstvenih izpričeval. Iz obrazca, izdanega obenem z gornjo uredbo velikega župana, je razvidno, da nravstveno izpričevalo ne predstavlja kakega splošnega potrdila o ponašanju dotične osebe v moralnem in državljanskem oziru, marveč tvori le posvedočenje, da »o N. N. izza časa bivanja v občini............ ni zabeleženega ali znanega nič neugodnega.« Da se pa more izdati tako nravstveno izpričevalo, je predpogoj, da nima stranka na vesti takih kaznivih dejanj, ki zmanjšujejo, oziroma uničujejo njeno državljansko čast in dobro ime. Ker sta s tem vsebina in oblika nravstvenega izpričevala določena, sledi iz tega. da ni vpisovati vanje nobenih pozitivnih podatkov ali drugačnih pripisov. Katera kazniva dejanja tvorijo zadržek za izdajo nravstvenega izpričevala? Kakor že naznačeno, ne ovira izdaje nravstvenega izpričevala katerokoli sodno kaznivo dejanje, marveč so to le kazniva dejanja, ki so v gornjih dveh uredbah izrecno našteta kot taka. V tem pogledu pa je ločiti dvojno razdobje, in sicer dobo pred uveljavljenjem novega kazenskega zakonika za kraljevino Jugo-slovijo z dne 27. januarja 1929. in izza tega uveljavljenja, torej dobo pred l. januarjem 1930. in izza tega časa. Ti dobi imenujem kratko prvo in drugo dobo. Za prvo in drugo dobo velja pravilo, da se nravstveno izpričevalo ne more izdati stranki, če je bila že sodno obsojena po kazenskem zakoniku ali drugih veljavnih kazenskih zakonih zaradi zločinstva sploh, dalje zaradi prestopka iz koristoljubja ali zoper j a v n o m oralo. Oviro za izdajo tvori v prvi dobi tudi sodna obsodba zaradi prestopka zakona z dne 24. maja 1885. avstr. drž. zak. št. 89, odnosno po čl. 6. zakona z dne 2. avgusta 1921. Ur. list št. 249/95. Ta določba je ]>o že imenovani naredbi za drugo dobo izpre-menjena tako, da tvori v tej dobi zadržek za izdajo nravstvenega izpričevala obsodba po čl. 12. zakona o zaščiti in javni varnosti v državi, oziroma po § 158. k. z. (potepanje, vlačuganje, beračenje, profesionalno bavljenje z igrami na slepo srečo). Posebej v d rn g i dobi pride kot zadržek v poštev tudi izguba častnih pravic, ki jo predvideva novi kazenski zakonik, dalje obsodba zaradi prekrškov iz koristoljubja, ali zoper javno m oralo po zak o n i h , katerih veljavnost je začasno podaljšana z zakonom o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929. Ur. list št. 99/22 iz leta 1930. Obsodba zarodi drugih sodno-kaznivili dejanj kakor tudi policijske kazni ne ovirajo izdaje nravstvenih izpričeval. Ako stranka vztraja na izdaji navzlic predočitvi, da se ji nravstveno izpričevalo ne more izdati, naj se ji to izda, vpisati pa se morajo v tem primeru vse okoliščine, ki sicer ovirajo izdajo izpričevala. Kako dolgo velja zadržek glede izdaje nravstvenega izpričevala? Jasno je, da je ta zadržek za marsikoga (pri iskanju služb itd.) škodljiv. Zato je rešiti vprašanje, ali in kdaj preneha. Tu moramo zopet ločiti prvo in drugo dobo. V prvi dobi prestane zadržek, a k o je obsodba izbrisana z odločbo sodnega o bI a s t v a po določilih zakona z d 11 e 31. marca 1918. avstr, drž. z a k. š t. 108. Ta izbris se izreče na prošnjo in le v primeru, da dotična oseba v gotovi dobi (15, 10, 5 let) ni bila sodno kaznovana, in ako je škoda po možnosti povrnjena. Vendar pa izbrisa obsodbe ne ovira obsodba zaradi kakega malenkostnega dejanja, zagrešenega v gornji dobi (po prestani kazni), ki ni nečastno. Ako pa obsodba ni bila izrecno s sodno odločbo izbrisana, preneha vendarle zadržek samoposebi takrat, kadar je v kazenskem listu vpisana samo ena obsodba in se glasi ta največ na enoletno zaporno kazen, ako je preteklo od prestane kazni ali od pomilostitve* 15 let. To velja tudi za primer amnestije, ako ni bila obsodba izbrisana s sodno odločbo. Z amnestijo se namreč sicer uničujejo pravne posledice kaznivega dejanja, dejstva kazenske obsodbe pa tudi amnestija ne izbriše. Navedene zakonite določbe je uporabiti pri izbrisu sodnih obsodb vsekako v primeru, ako je izbris izvršiti v drugi dobi, a kaznivo dejanje oziroma obsodba poteka še iz prve dobe. Ker naredba iz leta 1932. ne izključuje nadaljnje veljavnosti določb o samostojnem prenehanju zadržka za izdajo nravstve-nih izpričeval po preteku 15 letne dobe, je smatrati, da vel ja to tudi za drugo dobo. Redoma pa preneha z a d r ž e k v d r 11 g i dobi, ako so bile pravice povrnjene ali obsodba izbrisana po določilih § 90. k. z. Razveljavljenje pa izreče sodno oblastvo le, ako mine 5 (3) let po prestani, zastarani ali odpuščeni kazni, če se je obsojenec v tem času dobro vedel in če je oškodovancu škodo, povzročeno s svojim dejanjem, po možnosti povrnil. Ker obravnava kazenski zakonik le zločinstva in prestopke, veljajo glede izbrisa obsodb pri prekrških določila § 5. gori imenovanega zakona o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov. Stranka, ki se sklicuje na povrnitev pravic ali na izbris obsodbe, mora to dokazati z rešitvijo ali s potrdilom pristojnega sodnega oblastva. Ako ni podan niti ta primer, niti opisani primer samostojnega prenehanja zadržka, traja ta praviloma dal je. V vsakem primeru mora io tedaj oblastva, pristojna za izdaio nravstvenih izpričeval, skrbno prevdariti, ali se sme stranki izdati ali ne. II. Izdaja nravstvenih izpričeval pri pogojnih obsodbah. Vprašanje, kako je postopati pri pogojnih obsodbah zaradi kaznivih dejanj, ki ovirajo izdajo nravstvenega izpričevala, je * Po členu 30. ustave pomeni pomilostitev odpust, zmanjšanje ali omi-Ijenje kazni. Rok 15 let začne tedaj teči od trenotka, ko neha kazen vsled pomilostitve. rešila kraljevska banska uprava z razpisom z dne 12. aprila 1937, II. No. 11.527/1, ki je bil doposlan tudi vsem občinam. Ta načelni razpis se glasi: Ker naredba z dne 24. decembra 1932. Sl. list št. 4/1 iz leta 1933. ne vsebuje nobene določbe, kako je postopati v primeru pogojne obsodbe zaradi kakega kaznivega dejanja, ki ovira glasom naredbe izdajo nravstvenih izpričeval, in ker se v stvari ne postopa enako, pojasnjuje kraljevska banska uprava naslednje: 1. Gornja naredba ne razločuje med rednimi (brezpogojnimi) in pogojnimi obsodbami. Iz tega sledi, da nravstveno izpričevalo tudi v primeru pogojne obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki jih našteva gori imenovana naredba, ni izdati. Pogojna obsodba pomeni po § 65. k. z. samo odložitev izvršitve izrečene kazni pod pogojem, da storilec v preizkusni dobi ne zagreši kako novo kazensko dejanje v smislu § 66. k. z. Pogojna obsodba torej ne znači, da kaka oseba dotičnega kaznivega dejanja ni izvršila. Ako se pa kaka oseba obnaša v času poskusne dobe brez-prikorno (brez kazni, ki bi uničila pogojno obsodbo kot pogojno), je po njenem preteku v smislu § 68. k. z. smatrati, kakor da dotična oseba ni bila obsojena. Njej se more nravstveno izpričevalo izdati tudi v primeru, da se dotična oseba ne more izkazati s predmetno odločbo oziroma potrdilom sodišča, v smislu § '422. k. p., ako je brezprikorno življenje med preskusno dobo uradno znano. Nikakor pa se nravstveno izpričevalo osebam, ki so bile pogojno kaznovane zaradi v naredbi navedenih kaznivih dejanj, ne more izdati, dokler traja poskusna doba pogojne obsodbe. 2. Ako stranka navzlic pogojni obsodbi vztraja na izdaji nravstvenega izpričevala v primerih, razvidnih iz naredbe, ga ji je izdati tudi med preskusno dobo, toda vpisati se morajo vanjo podatki o pogojni obsodbi z navedbo kaznivega dejanja, obsodbe in preskusnega roka. Oblastva, ki so pristojna za izdajo nravstvenih izpričeval, se opozarjajo zaradi pravilne uporabe izdanih navodil, sreska načelstva pa zaradi izvajanja nadzorstva nad selskimi občinami. To okrožnico je uvrstiti v zbirko načelnih navodil pod ges-lico: »Nravstvena izpričevala«. 111. Pristojnost oblastev za izdajo nravstvenih izpričeval. Po § 89. z. n. u. in po § 77. z. o. je poverjena občini vsa krajevna policija, v kolikor je ne vrši državna uprava. V skladu s točko I. imenovanega § 77., po katerem je sreski občini skrbeti za javno, osebno in imovinsko varnost, moralo, red in mir v občini, je tudi njena pravica in dolžnost, da pazi na ponašanje svojih prebivalcev, saj jim je najbližje upravno oblastvo. I z tega pravila je izvajati tudi pristojnost občine za izdajo nravstvenih izpričeval, ki jo že imenovana uredba velikega ž n p a n a tudi izrecno omenja. Za okoliše, za katere obstoje državna, krajevna policijska o b 1 a s t v a (uprava policije v Ljubljani, predstojništvo mestne policije v Mariboru in Celju, policijski komisariat na Jesenicah), pa so namesto občin pristojna za izdajo policijska o blastv a. To sledi iz točke 8. § 11. uredbe o ustroju in področju predstojništva mestnih policij z dne 8. oktobra 1929. Ur. list št. 435/111, ter iz uredbe o ustanovitvi policijskega komisariata na Jesenicah iz leta 1936. Pristojnost uprave policije v stvari izrecno ustanavlja gornja uredba velikega župana, i? 12., točka 7. uredbe o ustroju in področju uprav policije z dne 10. marca 1930. Ur. list št. 198/43, pa te pristojnosti ne navaja. To pristojnost pa je smatrati za podano, ker tvori gornja uredba velikega župana nekako specialno določbo nasproti cit. generalni uredbi o ustroju in območju uprav policije, specialni predpis pa velja pred generalnim. Od nravstvenega izpričevala je ločiti i z -j a v e ali p o trdila o splošne m p o n a š a n j u v m o -r a 1 n e m in državlja n s k c m ozir u p o s a m c z n e osebe. Ta pristojnost je ustanovljena za upravo policije in predstojništva mestne policije že go»i označenih n red bali o nii.iu ustroju, ki določata v že citiranih §§ po predmetu naslednje ........dajanje informacij državnim in samoupravnim oblast- vom o moralnem in političnem vedenju, kakor tudi o rodbinskem in imovinskem stanju oseb. Ista pristojnost gre policijskemu komisariatu na Jesenicah (Uredba o ustanovitvi tega oblastva), po § 77. z. o. pa tudi selskim občinam. Toda dočim se smejo nravstvena izpričevala izdajati le osebam, na katere se glase, je tu navedene splošne izjave ali potrdila praviloma vročati le oblastvom in torej ne privatnim osebam. Paziti je tudi, da je nravstveno izpričevalo v vsakem primeru, bodisi da je oseba v občino pristojna, ali pa da tam samo prebiva, izdati le za čas, ko dotična oseba prebiva v določeni občini ali v policijskem okolišu. občinskim tajnikom ZBIRKE OBRAZCEV priporočamo nabavo po uredbi o občinskih uslužbencih in občinskih statutih po § 90 zakona o občinah, prirejene po dr. VI. Kukmanu. Knjižica, ki bo vsaki občini dober pripomoček, stane Din 25'- (s poštnino Din 27 -). Iz iipmimcan icdsten. Pritožbena pravica proti določitvi meje občin, pregrupiranih po § 138. zakona o občinah, odnosno po členu -ti. finančnega zakona za leto 1937/38. Kakor po prvi komasaciji občin v letih 1933 in 1934, izvršeni po § 138. z. o., tako bo tudi po drugi (letošnji) komasaciji, ki sloni na členu 45. finančnega zakona za leto 1937/38, nastalo precej sporov pri določitvi podrobne meje med občinami, kojih pregrupacija je v kraljevem ukazu fiksirana samo z navedbo krajev, odnosno krajevnih delov (hišnih številk), ki se iz ene občine izločijo in drugi priključijo. Ker so kraji samo naselbinske enote in v naravi niso razmejeni, je občinska meja z njih naštevanjem tako nejasno določena, da se mora ugotoviti točna meja v naravi naknadno s podrobno razmejitvijo. Detajlna meja se določi z odlokom državnega upravnega oblastva, izdanega v okviru določb kraljevega ukaza in po izvršenem razmejitvenem postopku. Da pride pri razmejitvah mnogokrat do sporov, je umljivo; kajti vsaka občina se trudi, da dobi čim več sveta, vsaj pa vse one parcele, ki so last njenih občanov. Ti spori ne spadajo med spore po § 4. z. o., o katerih se odloča v rednem instančnem teku; kajti tukaj gre za nove formacije občinskega ozemlja, za spojitve, razdružitve in pre-grupacije, ki jih izvrši oblastvo avtoritativno, po lastnem preudarku in eventualno tudi proti volji prebivalstva in občinskih zastopstev. V teh stvareh je bil do zadnje upravnosodne instance izpeljan naslednji primer: V sporu med občinama P. in Pr., ki sta bili pregrupirani po š 158. z. o., je okrajno načelstvo določilo podrobno novo mejo. V pravnem poduku je možnost pritožbe proti svoji odločbi izključilo. Kljub temu vloženo pritožbo občine Pr. je kraljevska banska uprava zavrnila kot nedopustno ter je dala občini enak pravni poduk, po katerem proti tej njeni odločbi ni pravnega sredstva. Občina Pr. je sedaj vložila tožbo na upravno sodišče v Celju; to je z razsodbo z dne 4. IX. 1936, opr. štev. A 5/36-9, tožbo zavrnilo kot nedopustno. V svoji utemeljitvi pravi upravno sodišče med drugim, da je »...toženo oblastvo v danem pravnem poduku zavzelo pravilno stališče, da prizadete občine nimajo pravice redne pritožbe, ker gre za nadaljevanje postopka po § 138. z. o. o avtoritativni ureditvi občinskih teritorijev brez ozirov na iniciativo prebivulstva«. Občina se je obrnila še na državni svet, ki je z razsodbo z dne 1. februarja 1937, br. 25684/36, njeno pritožbo kot neosnovano (iz razlogov izpodbijane prvostopne razsodbe) zavrnil. Kar je veljalo za komasacijo po § 138. z. o., velja tudi za komasacije po čl. 45. finančnega zakona za 1. 1937/38, ker gre tudi tu za avtoritativno ureditev občinskih teritorijev. Zato opozarjamo na to vse prizadete občine, da si ne bodo delale s tožbami nepotrebnih stroškov. Za določitev občinskih mej pri pregrupacijah po š 6. z. o. redna pritožbena pot ni izključena, enako ne pri mejnih sporih po S 4. in pri popravah mej po š 5. z. o. Upcnšania in odpveti , 22. Služnostna pol; obseg služnostne pravice. \ naši občini si jc posestnik J. Z. pridobil z nad 30 letno rabo služnostno vozno pot čez sosedov travnik. Služnostna pravica se mu je morala priznati in se je vpisala v zemljiško knjigo. Pot gre poševno navkreber do Ž-ovega travnika in je ob dežju na več mestih preplavljena, in sicer teče voda prav po tej poti navzdol proti občinski cesti. Da vzdrži pot vsak čas dobro uporabno, je imenovani J. Z. izkopal na dveh mestih nad potom jarek, pod pot pa je položil betonsko cev, ki odvaja vodo iz jarka na spodnjo stran pota, od koder se razliva po sosedovem travniku in ga zamaka. Sosed, lastnik tega travnika, zahteva sedaj od občine, da posestniku Z. to prepove in mu ukaže, (iu cevi odstrani in jurke zasuje, ker