IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 600 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 9.000 - polletna lir
15.000 - letna 25.000 — Za inozemstvo:	letna naročnina lir
30.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1500
TRST, ČETRTEK 19. APRILA 1985
LET. XXXV.
Ne v korist Trsta ne Italije
Kdor v zadnjem času samo bežno lista po tržaškem italijanskem dnevniku, bo brž ugotovil, da so se med tržaškim italijanskim prebivalstvom začeli še kar krepko uveljavljati nacionalistični, izrazito protislovenski krogi in posamezniki. Ne mine skoraj dan, da omenjeni dnevnik ne bi objavil sestavka — povečini v obliki pisma uredništvu — proti priznanju osnovnih pravic slovenski narodni manjšini v Italiji. Po
Slovenska skupnost je predložila kandidatno listo za občinske volitve. Nosilec liste je Bojan Brezigar, dosedanji odbornik za urbanistiko. Ostalih 19 kandidatov je navedenih po abecednem redu.
večini gre za sestavke, ki prihajajo od ljudi okrog znanega »Odbora za obrambo italijanske identitete Trsta«.
Ze sam obstoj takega odbora predstavlja za vsakogar, ki le zna prešteti prste na eni roki, velikanski nesmisel. Kako more namreč manjšina sploh ogrožati večino? Kdo ogroža italijanstvo Trsta? Slovenci prav gotovo ne, ker so v manjšini. Tega silno preprostega modrovanja ne razume samo tisti, ki noče ali ima nekaj drugega za bregom.
Čuditi pa se je treba sedanjemu vodstvu tržaškega italijanskega dnevnika, da na stežaj odpira svoje strani posameznikom in krogom, ki s svojimi sestavki dejansko zas trupi ja jo tukajšnje ozračje in potiskajo kolo zgodovine v preteklost. Ali se gospodje pri vodstvu dnevnika ne zavedajo, kam je Italijo privedla nacionalistična, v našem konkretnem primeru izrazito protislovenska in protijugoslovanska politika? Uradno 9lasilo te politike je tržaški italijanski dnev-nik bil od konca prve do konca druge svetovne vojne, zaradi česar je bil za časa zavezniške uprave tudi kaznovan, tako da ni ^ogel izhajati s svojim imenom! Ali se novi lastniki lista zavedajo, kam pravzaprav v°di potuha, ki jo dnevnik daje posameznih nacionalistom in njihovim organizaci-]am ter ustanovam?
Spričo takšnega stanja se tudi silno čudimo, kako je mogel tržaški župan Richet-*i’ član krščanskodemokratske stranke, po Pogovoru, ki ga je imel s predstavniki že
dalje na 2. strani ■
Nadvse uspeli deželni mladinski kongres Slovenske skupnosti
ZA VEČJO PRISOTNOST SSk MED MLADINO, ZA ENOTNOST MANJŠINE IN POVEZANOST Z MATICO
V	dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini je bil v nedeljo, 14. t.m., drugi deželni kongres Mladinske sekcije Slovenske skupno-j sti. Prisotnost mladih članov SSk je bila j zelo številna, kar potrjuje prepričanje, ki je bilo na kongresu večkrat izrečeno, in sicer, da je letošnje leto nekakšen mejnik v delovanju Mladinske sekcije SSk. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil prvi in ustanovni kongres leta 1977 in da se je od tedaj dalje marsikaj spremenilo ter da je bilo delovanje Mladinske sekcije SSk različno: občasno živahno in razvejano, drugače na dokaj mrtvo. Letos pa smo bili priča tako na Goriškem kot na Tržaškem popolni preobrazbi krajevnih mladinskih sekcij, ki sta pomladili svoje organe in se s čisto novo vnemo lotili dela na političnem področju. V tem smislu predstavlja nedeljski kongres mejnik, saj je moral potrditi to novo pot mladine SSk. Nova pot SSk naj pomeni večjo prisotnost slovenske stranke med našo mladino, v duhu enotnosti pa sodelovanje z vsemi komponentami slovenske manjšine v Italiji in obenem večjo povezanost z matično domovino ter z drugimi narodnostnimi manjšinami.
Toda vrnimo se h kongresu, na katerem so posredovali svo j pozdrav in želi o po u-snešnem delu: tajnik krajevne sekcije SSk, mladinski odbor SKGZ, ZKMI, Mladi Korošci, Zveza socialistične mladine Slovenije, mladinska organizacija Kataloncev in
še deželni tajnik SSk Andrej Bratuž. Pismeno so se vabilu odzvale še nekatere druge politične stranke, prisotni pa so bili številni vidni predstavniki SSk.
Predsednik tržaške Mladinske sekcije Bogdan Kralj je vodil in povezoval kongres, na katerem sta najprej podala svoji poročili tajnika obeh sekcij in sicer Marjan Brecelj za Tržaško in Renco Frandolič za Goriško. Posebno iz Brecljevega poročila je bilo razvidno, da se je delovanje popestrilo od januarja dalje, to je od občnega zbora tržaške sekcije. Frandoličev poseg pa se je od prejšnjega nekoliko razlikoval, saj je vseboval mnogo osebnih razmišljanj o ideološki in širšepolitični tematiki. Ta pa niso naletela med mladimi člani SSk ravno na soglasje, kot je sicer pokazala tudi poznejša debata, v kateri je goriški delegat Damjan Terpin strnil mnenje večine prisotnih, ko je dejal, da bi zagrešila MS SSk veliko napako, če bi odklonila sodelovanje z levičarskimi strankami, ki so do Slovencev najbolj naklonjene. Premagati je torej treba ideološke zapreke in se enotno strniti okrog narodnostnega vprašanja, še posebno v tem času, ko smo Slovenci tarča grobih napadov s strani raznih italijanskih nacionalističnih krogov.
Osrednii govor je imel nato bivši tajnik deželne Mladinske sekcije SSk Ivo Jevni-kar, ki je globlje analiziral sedanje poli-
nadaljevanje na 2. strani ■
Ssk je v Nabrežini sestavila volilni program na osnovi rezultatov posebne ankete
Odbor devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti je na seji z dne 16. t.m. izdelal upravni in politični program za bližnje občinske volitve. Program je zelo obsežen in vsebuje predloge v zvezi z vsemi aspekti življenja in delovanja v občini, izdelan pa je bil tudi na osnovi ankete, ki jo je sekcija izvedla med volilci.
Pred nekaj več kot mesecem dni je namreč sekcija Slovenske skupnosti razposlala 730 slovenskim družinam v vseh vaseh občine vprašalno polo z vprašanji v zvezi z dejavnostjo občinske uprave in s potrebami prebivalstva. Doslej je vprašalnik vrnilo 233 družin ali 31,9 odstotka, kar je vsekakor zelo lepo število, saj tolikšnega odziva ni bilo mogoče pričakovati. To samo potrjuje zanimanje občanov za delovanje občinske
uprave in njihovo angažiranost, da bi bilo v bodoče to delovanje še prodornejše.
Sekcija je odgovore obdelala računalniško in je na osnovi te obdelave prejela vrsto nadvse zanimivih podatkov. Če so bile namreč nekatere potrebe oziroma usmeritve občanov znane, predstavljajo drugi odgovori pravo odkritje in so zato v še večji meri vredni upoštevanja.
Na področju storitev je 51 odstotkov anketirancev mnenja, da je najbolj pomanjkljiva javna razsvetljava. V nekaterih vaseh pa so med pomanjkljivimi storitvami navedene tudi ceste in to velja še Slasti za kraške vasi: Cerovlje, Mav-hinje, Medjo vas, Praprot, Prečnik, Sempolaj in Trnovco. V vseh teh vaseh je več kot polovica
dalje na 8. strani ■
RADIO TRST A
Pred proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol
■ NEDELJA, 21. aprila, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 »Od miljskih hribov do Kanalske doline« - javna radijska oddaja iz Avditorija A deželnega sedeža RAI v Trstu v sodelovanju z RTV Ljubljana; 11.00 Poslušali boste;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 15.00-19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 22 .aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Sestanek ob 12h: Smer slovenske gore; 13.00 Radijski dnevnik;
13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«;
15.00 Iz šolskega sveta; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: flavtistka Erika Slama in klavičembalistka Rosanna Posarelli izvajata skladbe Johanna Sebastjana Bacha; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 23. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8 00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Med Brdi in Jadranom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Raziskovalno delo: Dolina '84;
17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Z mednarodnega natečaja Prix Italia: Fred Lindegger: »Spontanost«, radijska drama. Produkcija Radio Trst A; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 24 .aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika; 8.40 Slovenske popevke; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Sestanek ob 12h: Liki iz naše preteklosti; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Iz sence večnosti; 19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 25. aprila, ob: 8.00 Radijski dnevnik, nato Koledar; 9.00 Glasbeni mozaik; 9.30 Pavle Zidar: »Franček«; 10.00 Skladbe na temo odporništva: A-lojz Ajdič: Ravensbriick, kantata za recitatorja, dva mešana zbora in orkester; Demetrij Žebre: Svobodi naproti, simfonična pesnitev; Blaž Arnič: Gozdovi pojejo, simfonična pesnitev op. 27; 11.30 Beležka;
12.00 Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Pietro Formentini: »Smrt bratov Cervi v pripovedi pesnika Majakovskega«; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Četrtkova srečanja: »Šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdečo ko kri...«; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 26. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenske popevke; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 Sestanek ob 12h: Po poteh Ludvviga II.; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 15. Mladinski pevski festival v Celju: slovaški zbor »Mladost« iz Levoče ter makedonski zbor »25. maj« iz Skopja; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zak'ad-nice pripovedništva 17.00 Kratka poročila; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 27. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenske popevke;
9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 »Bom naredu stzdice, čjer so včas’ b'le« - glasnik Kanalske doline; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: »Krvave zarje pno se čez gore«, dokumentarna oddaja;
Glavni odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva, ki ga sestavljajo predstavniki vseh komponent slovenske šole, je svojo zadnjo sejo posvetil preveritvi opravljenega dela in potrdil datume manifestacij, s katerimi se bomo spomnili te pomembne obletnice celotne naše narodne skupnosti.
Prva prireditev v sklopu proslav, 13. dijaško obmejno srečanje Primorske, bo v soboto, 20. aprila, v Trstu. Napovedana je rekordna udeležba šol, saj se bodo poleg dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice, Kopra, Pirana, Postojne, Ajdovščine, Nove Gorice, Sežane, Idrije in Tolmina srečanja udeležili srednješolci koprske družboslovne šole z italijanskim učnim jezikom in Državne gimnazije za Slovence iz Celovca.
Športni del manifestacije predvideva nastop v osmih panogah, ki gredo od košarke, odbojke, namiznega tenisa, atletike in ritmične gimnastike do šaha, deskanja in pohoda. V literarnem natečaju imajo dijaki na voljo pet različnih tem, ki se v glavnem nanašajo seveda na zamejsko problematiko in na 40-letnico obnovitve slovenskega šolstva pri nas. Novost letošnjega DOSP-a je likovni natečaj, predvidena pa sta tudi glasbeni kviz in srečanje računalnikarjev.
Ker naj večje tržaške dvorane, gledališča Rossetti, ni bilo moč dobiti na razpolago za določeni termin — uprava zavaro-
H nadaljevanje s 1. strani
tično stanje v zamejstvu s posebnim pou-| darkom na pripravo zakona o globalni zaščiti naše manjšine. Govornik je tudi dejal, da zanimanje mladine SSk ne sme biti vperjeno izključno na specifično problematiko naše manjšine, ampak da se je treba soočati tudi z ostalimi perečimi vprašanji,
NE V KORIST TRSTA NE ITALIJE
■	nadaljevanje s 1. strani
omenjenega Odbora za obrambo italijanske identitete Trsta, tako suvereno in zviška razlagati po italijanskem dnevniku, kakšna naj bo vsebina morebitnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Iz njegovega poročila izhaja v bistvu potuha tržaškim nacionalistom, da bodo lahko dalje o-pravljali svoj protimanjšinski posel.
G. Richettiju postavljamo v tej zvezi tole vprašanje: v čigavem imenu je govoril?
V	imenu občinskega sveta in odbora gotovo ne, ker noben teh organov ni javno in uradno razpravljal in sklepal o vsebini zakonske zaščite. Zato je g. Richetti mogel govoriti le v svojem, osebnem imenu, kar pa javnosti ne more znimati. Ne glede na to pa je treba ugotoviti, da se je dejansko tudi sam pridružil nacionalistom, to je ljudem in krogom, ki ne delajo — kot polpretekla zgodovina zgovorno uči — v korist niti Trsta niti Italije.
valnice Lloyd Adriatico, ki je lastnica gledališča, je sporočila, da bodo v drugi polovici maja pričeli s popravilnimi deli — se je glavni odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva odločil za Kulturni dom v Trstu. Sedežev pa v Kulturnem domu ni toliko, da bi bilo dovolj prostora za vso šolsko mladino, starše in širšo javnost, zato se bosta zvrstila dva nastopa. Proslava bo prvič v petek, 31. maja zvečer, ponovitev pa v nedeljo, 2. junija popoldne. Program predvideva nastop najmlajših iz otroških vrtcev, šolarjev in srednješolcev, obenem pa tudi nastop združenega pevskega zbora, ki šteje preko 250 dijakov. Slavnostni govornik bo prof. Lojze Rebula.
Da bi povečali pozornost javnega mnenja ob tej pomembni obletnici v zgodovini slovenskega šolstva pri nas, je glavni odbor sklenil, da bo publikacijo, ki naj bi živo prikazala razvoj naše šole v povojnem razdobju, predstavil na posebni manifestaciji ob začetku prihodnjega šolskega leta. V sedanji zamisli ne bo šlo zgolj za predstavitev dela kot takega, pač pa za širšo manifestacijo v sklopu proslav 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva.
Vse te pobude pa bo moč uresničiti le s skupnim delom in prizadevanji pri nabirki potrebnih finančnih sredstev.
Odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenske šole
ki so skupna vsej mladini (brezposelnost, ekologija, razorožitev, mamila).
Tem trem poročilom so sledili krajši posegi nekaterih goriških in tržaških delegatov, ki so podrobneje razmislili o nekaterih argumentih, kot so odnos mladih do politike, asimilacija slovenske mladine v italijansko narodnostno skupnost, stanje naše manjšine v Beneški Sloveniji, problem razlaščanja slovenske zemlje in mamil med Slovenci. Po tej raznoliki razpravi je bila na vrsti odobritev statuta MS SSk, v katerega so vnesli nekaj sprememb, nato pa so delegati izvolili novi deželni odbor. Kot zaključna točka je nastopil Tržaški mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom Tomaža Simčiča zapel nekaj veselih slovenskih pesmi. V prijateljskem in razvedrilnem vzdušju se je tako zaključil nadvse uspešni kongres mladine Slovenske skupnosti.
Mtj.
Dr. ŠTOKA PRI NOVEM
VLADNEM KOMISARJU
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je pred dnevi opravil vljudnostni obisk pri novem vladnem komisarju v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Vladni komisar dr. Eustachio De Felice, ki je tudi tržaški prefekt, je od slovenskega predstavnika prejel voščila za svoje delo in bil seznanjen s celotno problematiko celovite zaščite slovenske narodne skupnosti
v	Italiji.
Nadvse uspeli deželni mladinski...
KORENINA SLOVENCEV
Na Dunaju je pravkar izšla 10. številka »Glasa Korotana«, ki ga izdaja visokošolski doni Korotan, pod vodstvom p. Ivana Tomažiča. Glasilo nas jc že v prejšnjih letih presenetilo z novimi odkritji o zgodovini in kulturi Slovencev, ki doslej niso bila poznana. V tej številki pa presenečenje presega vse dosedanje, razprava pod naslovom »Veneti - naši davni predniki« izpod peresa J. Šavlija ter s predgovorom p. Ivana Tomažiča poseže daleč nazaj v zgodovino in prinese na dan odkritja, ob katerih bo moralo zgodovinopisje povsem spremeniti dosedanje razla-
PRDSTDR MLADIH
O VELIKONOČNEM SEMINARJU
MLADINSKIH ORGANIZACIJ
EVROPSKIH NARODNIH MANJŠIN
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti se je udeležila velikonočnega seminarja mladinskih evropskih narodnih skupnosti, ki je letos potekal v Švici v organizaciji re-toromanskih Švicarjev. Srečanje se je udeležilo devetdeset mladih, ki so zastopali kar 17 različnih narodnih manjšin. Izmed slovanskih skupin so bili poleg SSk prisotni koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati; prvič pa so se seminarja udeležili mladi Katalonci in mladi Kelti. To dokazuje, da je organizacija zelo živa in predvsem, da je ideja o medsebojnem primerjanju različnih manjšin izredno pozitivna. Na seminarju je bilo delo tako zastavljeno, da je vsakdo lahko izvedel čimveč o vseh nastopajočih manjšinah, o njenih problemih, o uspehih in o bojih. Vsi udeleženci so se namreč razdelili na več skupin, kjer je bil prisoten po en predstavnik vsake manjšine. V teh skupinah je vsakdo orisal stanje svoje skupnosti na različnih področjih.
Poleg te tematike so seminar popestrila tudi številna predavanja, v glavnem v zvezi z retoromansko stvarnostjo. V tem smislu so priredili tudi dvodnevni izlet po švicarskem kantonu Graubiindenu, v katerem živi celotna ladinska skupnost v Švici. Resnici na ljubo pa so Ladinci izredno razpršeni po tem velikem ozemlju in le v nekaterih krajih predstavljajo večino prebivalstva. Gre pa povedati, da so tako politični krogi kot tudi tisk zelo pozorni za njihove probleme, saj je bil tudi letošnji seminar deležen naj večje pozornosti. Med drugimi je vse nastopajoče sprejel predsednik kantonske vlade, televizija je srečanju priredila oddajo, ravno tako pa še tamkajšnja radijska postaja.
V	petek, 5. aprila je bilo zborovanje, na katerem so med drugim odobrili tri resolucije. Eno izmed teh je predstavila MS SSk, v kateri se pozivata italijanska vlada in parlament, naj čimprej sestavita in odobrita zaščitni zakon za našo skupnost. ^ resoluciji je tudi jasno obsojeno razlikovanje slovenske manjšine v različnih pokrajinah in pa vsako namigovanje na preštevanje. Resolucijo, ki je podpisala organizacija mladinskih evropskih narodnostnih skupnosti, so že poslali predsedniku italijanske vlade, predsednikoma obeh vej Parlamenta in predsedniku ožjega odbora s®natne komisije za ustavna vprašanja Ga-ribaldiju.
ge o začetkih Slovcncev. Študija obsega skupaj z nemškim in angleškim povzetkom 1213 strani in jc opremljena s slikovnim gradivom.
Njen pisec izhaja sprva iz zgodovinskega dejstva, da se Karantanci prvič v zgodovini naziva-jo Sloveni ali Veneti (Vendi). Ugotovi, da to ime pripada zahodnemu deblu Slovanov (Slovenci, Slavonci, Slovaki, Slovinci), ki ima praslovansko korenino.
Nato razišče imenoslovje med Baltikom in Jadranom, v katerem se pojavljajo številni kraji z imenom na Venet ali podobno in številni kraji s slovenskimi imeni, kamor domnevana naselitev Slovanov v 6. stol. sploh ni bila segla. Ta imena segajo vse tja do srede Švice.
Ko pa iščemo vzroke za ta pojav, moramo seči daleč nazaj v predzgodovino. Okoli 1200 pr. Kr. se je zlil iz takratne Lužiške kulture ob gornji Odri močan val zavojevalcev proti Jadranu in deloma na druge strani Evrope, poznan pod imenom nosilci kulture žarnih grobišč. Arheologija jih sledi povsod tam, kjer so se pojavile žare namesto prejšnjega pokopavanja umrlih. Začelo se je novo obdobje v predzgodovini Evrope.
Zahodno jezikoslovje danes ugotavlja, da so bili nosilci kulture žarnih grobišč prav Veneti. Poljski raziskovalci grejo še dalje in vztrajajo na tem, da so bili nosilci Lužiške kulture in s tem tudi žarnodobnega gibanja Praslovani.
S tem pa bi bilo pojasnjeno, odkod omenjena številna slovenska imena vse tja do srede Švice. Zlasti še, če vemo, da se Kelti, ki so prišli okoli 400 pr. Kr., po Alpah niso naselili.
Slovenci bi bili potemtakem ostanek tistih davnih nosilcev žarne kulture, ki so se ohranili tudi pod Rimljani. Slednji so namreč njih kraljestvu v vzhodnih Alpah, imenovanem Norik, priznavali kot dolgoletnim zaveznikom poseben položaj in ga niso bili kolonizirali.
Ob teh ugotovitvah seveda študija ne more biti brez določene kritike nasproti slovenskemu zgodovinopisju. Čeprav je jezikoslovje že na za-
Vztrajalo pa je na tej trditvi tudi nemško zgodovinopisje in to iz povsem drugačnih razlogov. Za Karpati so namreč močvirja in prav iz teh naj bi prihajali tim. stari Slovani. Zato pa naj bi bili slovanski narodi seveda brez kake višje kulture, njihovo ozemlje pa naj bi dalo prosto;- iirjenju nemške višje kulture in tehničnega napredka, v imenu prihodnosti človeštva.
Obe ideologiji, panslovanska in velenemška, sta zapustili svoje vsedline, ki še danes hromijo raziskovanje predzgodovine. Slovanski narodi naj bi bili po tako pogojenih razlagah seveda »mladi«. Toda odkod potem v slovenskem jeziku dvojina in druge sestavine, ki so prastare? Odkod že v številnih krajevnih imenih po osrednjih Alpah zahodnoslovenske narečne posebnosti kakor: ču-kla (kukla), v nemščini Tschuggen; ali kane (kon’c), v nemščini Kanz, Kainzen itd.?
Skratka, študija o Venetih-Slovencih je polna presenečenj. Odkriva nam Slovence kot narod s starodavno, predzgodovinsko korenino. Edinstven pojav v Evropi in deloma tudi v svetovnem merilu. Vodstvu doma Korotan gre vsa zasluga, da je poskrbelo ob izrednih naporih predvsem finančnega značaja za izid te dragocene študije, ki kaže, da je podoba zgodovine Slovencev ravno nasprotna od tiste hlapčevske, kakor nam jo ideologije že okoli sto let zabijajo v naše mišljenje.
— □ —
Novo vodstvo SDGZ
V	ponedeljek, 15. t.m., se je sestal glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, na katerem so člani govorili o zadnjem občnem zboru združenja in izvolili novo predsedstvo ter si začrtali smernice za delo prihodnjih dveh let.
Volitve novega predsedstva so potrdile dr. Vita Svetino za predsednika Združeni a, za podpredsednika je bil izvoljen Vilko Nanut, za tajnika Marino Pečenik, za blagajnika Karlo Grgič, ostali člani predsedstva četku 60. let dognalo, da so pred Kelti bivali ^ pa so Še Pangerc, Bensa in Terpin. Poleg v srednji Evropi Veneti, se po slovenskih zgodo- njih so člani predsedstva tudi predsedniki vinopisnih knjigah še vedno ponavlja trditev, da goriških in tržaških sekcij gospodarskega
so bili to Iliri. Pa tudi dognanja poljskih raziskovalcev, da so bili nosilci Lužiške kulture Praslovani, se preprosto zamolčijo. Tako naj bi še vedno obveljalo, da prihajajo »stari Slovani« iz predelov za Karpati. Na tem je že od nekdaj vztrajala Rusija, zato da bi se med slovanskimi narodi vzbujalo prepričanje, da je slovanska pradomovina na ruskih tleh in da je dejansko Rusija mati vseh Slovanov.
združenja.
Na seji glavnega odbora je bilo tudi govora o načrtih, ki naj bi jih izvedli v tej no-
vi	mandatni dobi. Posebno skrb bodo posvetili koordinaciji med sekcijami, uveljavljanju pokrajinskih odborov združenja, vključevanju v upravne in gospodarske organe in sploh vidnejšemu delovanju združenja v javnosti.
Obisk jugoslovanskega veleposlanika
V sredo je jugoslovanski veleposlanik obiskal Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, Primorski dnevnik, Slovensko stalno gledališče in Tržaško trgovinsko zbornico. Popoldne se je srečal z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
V četrtek je bil v videmski pokrajini. V Vidmu se je v prostorih Trgovinske zbornice srečal s političnimi in gospodarskimi predstavniki, nakar si je ogledal nekaj podjetij v Benečiji in se srečal s špetrskim županom. V čedadskem društvu Ivan Trin-ko je imel sestanek s slovenskimi organizacij ami v Benečiji. V petek se bo veleposlanik mudil v Gorici, v soboto pa v Pordenonu.
Od torka, 16. t.m., se mudi na uradnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skatare-tiko. Sestal se je z najvidnejšimi predstavniki oblasti ter s političnimi in gospodarskimi predstavniki. Jugoslovanski veleposlanik je obiskal tudi pomembne ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji.
V torek zjutraj je Skataretiko, katerega sta na srečanjih spremljala generalni konzul v Trstu Drago Mirošič in gospodarski svetnik veleposlaništva v Rimu Bogoljub Koprivica, obiskal tržaškega župana, vladnega komisarja, predsednika deželne vlade in deželnega sveta.
Popoldne se je sestal z enotno delegacijo Slovencev v Italiji.
Koncert treh zborov v Boljuncu
Živimo v času, ko je veliko govora o pobratenjih, spravi, sožitju med narodi, razorožitvi, miru v svetu. Vendar so to velikokrat samo besede, ki se ne konkretizirajo v dejanjih. Znana pa je modrost, da sovraštvo izhaja iz nepoznanja. Prvi pogoj, da se ustvari vzdušje sožitja in medsebojnega spoštovanja, je zato v tem, da se ljudje in narodi med seboj spoznajo in začenjajo odkrivati tiste skupne točke, ki so lastne vsemu človeštvu.
Priložnost za tako spoznavanje med ljudmi različne narodnosti je bila v soboto, 13. aprila ko je bil v Boljuncu zborovski koncert, ki sta ga pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine in ob podpori Openske hranilnice in posojilnice priredila Tržaški mešani zbor in Mladinski dom iz Boljunca.
V	četrtek, 18. t.m., bo v Tržaški knjigarni ob 18. uri predstavitev knjige o tržaškem zgodovinskem dogajanju v letih 1945-1980, ki nosi naslov
TRŽAŠKI VOZEL
Avtor dr. Jože Pirjevec in Založništvo tržaškega tiska želita tako ustvarjalno prispevati k proslavljanju 40-letnice zmage nad fašizmom. O knjigi bo spregovoril zgodovinar Boris Gombač.
Bil je to zelo uspel večer, na katerem sta poleg gostujočega tržaškega zbora, ki ga vodi Tomaž Simčič, nastopila še »Coro Polifonico Trie-stino«, ki ga vodi Fabio Nesbeda, in »Singgemein-schaft Kotschach-Mauthen« iz znanih koroških letoviščarskih centrov Kotschach in Mauthen. Z obema zboroma je Tržaški mešani zbor imel že priložnostne stike, posebno s koroškim zborom, pri katerem so naši pevci gostovali pred dvema letoma, v maju 1983.
Večer je uvedel Tržaški mešani zbor s pesmijo Pavleta Merkuja na Kosovelovo besedilo, »Pesem s Krasa«. Po pozdravnih besedah v slovenščini, Helene Jovanovič, nemščini Mare Petaros in italijanščini Petra Močnika je zbor zapel še osem pesmi, med temi v nemščini pesem Hansa L. Hasslerja »Nun fanget« in kanon »Viva la mušica«.
Sledil je nastop priznanega italijanskega zbora iz Trsta, ki je pod vodstvom Fabia Nesbede dovršeno in občuteno zapel sedem pesmi.
»Singgemeinschaft Kotschach-Mauthen«, ki ga vodi Fritz Unterweger, pa se je občinstvu predstavil v glavnem s sporedom nemških narodnih pesmi. Zapel pa je tudi Kokolovo priredbo slovenske pesmi »Nocoj pa, oh, nocoj«, kot da bi vedeli, da je Fran Venturini, ki jo je prvi priredil, doma prav iz Boljunca.
Konec tega zborovskega večera je bil še posebno slovesen. Vsi trije zbori so združeno zapeli znano voščilno pesem »Mnogaja ljeta« iz vzhodne liturgije. Mogočno voščilo, ki so ga zapeli združeno pevci vseh treh zborov, je zelo primerno zaključilo večer, ki se je za pevce in člane Mladinskega doma iz Boljunca še nadaljeval v njegovih prostorih ob pesmi, izmenjavi darov in kljub jezikovnim težavam z nemškimi pevci ob nekoliko težavnejšem, a zato nič manj sproščenem pogo-
KOMUNISTI PIŠEJO
O ZGODOVINI TRSTA
V	ponedeljek, 15. t.m., so tržaški komunisti predstavili javnosti tretjo knjigo iz zbirke o medvojni in povojni zgodovini Trsta, ki so ji dali naslov »Zgodovina in sedanjost Trsta v luči razmišljanj komunistov« .
Uvod v to knjigo je napisal član vsedržavnega partijskega vodstva Minucci, posamezna poglavja pa so prispevali Mario Colli o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, Silvano Bacicchi o javnih soudeležbah, Franco Del Čampo in Stelio Spadaro o odnosu komunistov do kulture, Fausto Monfalcon o neofašističnih pojavih v Trstu, Riccardo Luccio je ocenil in skušal utemeljiti volilne izide, Luciano Giuricin piše o italijanski manjšini v Jugoslaviji, Ravel Kodrič o zgodovini komunističnega glasila »Delo«, medtem ko sta Ser-gio Ranchi in Marina Rossi pisala o listu »II Lavoratore«.
Živinoreja na Tržaškem ima bodočnost
Živinoreja je bila. kot znano, ena najpomembnejših gospodarskih panog na Krasu. Razvoj kmetijstva in družbene spremembe zadnjih desetletij pa so bistveno vplivale na stanje živinoreje na Tržaškem. Vendar se zdi, da so naši živinorejci trdno odločeni ohraniti dosedanje uspehe pri reji goveje živine tudi v prihodnosti.
Tako pozitivno gledanje na rast tržaške živinoreje je prišlo na dan na rednem občnem zboru »Združenja rejcev tržaške pokrajine«, ki je bil v nedeljo, 14. t.m., v prostorih Cvetličarsko-vrtnarskega centra na Proseku.
Uvodno poročilo Združenja rejcev je prebral predsednik Mirko Križmančič. U-gotavljal je, da je stanje italijanske živinoreje v vsedržavnem merilu v veliki krizi. Veliki proizvajalni stroški in nekateri u-krepi na evropski- in državni ravni so namreč močno prizadeli konkurenčnost italijanskih živinorejcev.
V	tržaški pokrajini pa so domači živinorejci še kar uspešni, kljub upravnim in tu-
Lepo uspela revija otroških zborov v Boljuncu
Delovanje otroških zborov je za naše ljudstvo gotovo zelo pozitivna oblika kulturnega udejstvovanja in izobraževanja. Pomeni pa tudi poroštvo za napredek in rast naše pevske in glasbene kulture v širšem smislu. Zato je zelo hvale vredno, da se tem pevskim sestojem skuša posvetiti čim-večjo pozornost. Hvale vredna je zato pobuda KD Slovenec iz Boršta, ki je v nedeljo, 14. t.m., priredilo v boljunškem kulturnem domu »F. Prešeren« revijo otroških pevskih zborov z geslom »Veselo zapojmo«. Na reviji, ki sta jo zelo posrečeno povezo-; vala učenca Vesna Parovel in Stojan Zahar, so nastopili naslednji zbori: Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Majda Le-giša, zbor, ki ga sestavljajo otroci s Proseka in Kontovela, ki ga vodi Pia Cah, o-
troški zbor Glasbene matice, vodi ga Novela Kralj, otroški zbor društva Fran Venturini, ki ga vodi Suzana Žerjal, otroški zbor društva »Skala« iz Gabrij, vodi ga Anton Klančič, in še gostitelji, otroški zbor »Slovenec« iz Boršta, ki mu je duša Boža Hrvatič.
Scensko zanimiva in koristna za mlade pevce sta bili tudi izvedba in koordinacija koncerta.
Ob tolikšni udeležbi otrok je bilo vzdušje zelo živahno in veselo; da je bilo razpoloženje še bolj na višku, je poskrbel čarodej Marjo Pogačnik iz Sežane. S svojimi igrami je znal zabavati otroke, starše in številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano kulturnega doma v Boljuncu, čeprav je bilo vreme zelo kislo in mrzlo.
di vremenskim težavam lanskega leta, kar je močno oviralo spravilo krme. Naša živinoreja je celo dosegla določene uspehe, n. pr. povečano mlečnost krav molznic. Veliko skrb so posvetili selekciji že v prejšnjih letih, kar se seveda začenja obrestovati pri kakovosti in količini mleka, čeprav je lahno padlo število goveje živine v pokrajini v primerjavi s prejšnjimi leti.
Precejšnje uspehe so tudi dosegli z ureditvijo tehnične in strokovne pomoči rejcem, predvsem pri pregledovanju plodnosti krav in urejanju smotrnejše oblike krmljenja naših kmetov.
Pomen selekcije je omenil tudi izvedenec pokrajinskega kmetijskega nadzorni-štva Alessandro Zanella v svojem pozdravnem nagovoru. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa je poudaril vlogo, ki jo opravljajo naši živinorejci na Krasu in v Boljuncu.
Na občnem zboru so si prisotni člani lahko ogledali tudi številne diapozitive o razstavah goveje živine v Boljuncu in s strokovnega izleta v Mozirje, ki ga je priredilo Združenje rejcev tržaške pokrajine.
—o—
IZŠLO JE DIJAŠKO
GLASILO »POT«
Po velikonočnih počitnicah smo v Trstu bili priča pomembnemu kulturnemu dogodku. Dijaki znanstvenega liceja in klasične gimnazije »France Prešeren« v Trstu so namreč v sodelovanju s svojimi profesorji izdali dijaško glasilo »Pot«.
List nosi tudi zaporedno številko 1, kar daje upati, da je prišlo do prelomnega trenutka in bo naša študirajoča mladina spet začela redno izdajati svoje glasilo.
»Pot«, ki objavlja številne dijaške prispevke, spise, referate in pesmi je gotovo zanimivo branje, o katerem bomo še poročali v naslednjih številkah. Pohvaliti pa moramo tudi likovno opremo, saj so list, ki je izšel na 32 straneh, opremili z lepimi linorezi.
Občni zbor Kmečko - obrtne hranilnice v Doberdobu
Za goriški Kras je Doberdob pomemb-. na vas, saj je sedež občine in tudi pomembno gospodarsko središče, četudi je večina vaščanov zaposlena v Tržiču ali Gorici. Pomembna postojanka gospodarskega življenja v doberdobski občini pa je tudi Kmečko-obrtna hranilnica v Doberdobu, ki ima od lanskega leta dalje tudi možnost, da deluje izven občinskih meja, in sicer v sosednjih občinah Tržič, Ronke, Foljan in Za-graj. Kot so povedali na občnem zboru, ima hranilnica 194 članov. V glavnem gre za domačine in za slovenske ljudi, ki so se naselili v Ronkah in v Laškem sploh, a so še vedno vezani na svojo domačo vas.
Na živahnem občnem zboru je bil govor o spremembah statuta, po katerem naj bi tudi v Doberdobu uvedli delniški sistem. Kot so povedali, se s tem vprašanjem u-kvarja vsedržavna zveza hranilnic in posojilnic.
Govor je bil o maksimalni vrednosti posojila, ki je bilo od dosedanjih 50 milijonov dvignjeno na 150 milijonov, nadaljnja garancija pa na 200 milijonov lir.
Dobro poslovanje zadnjih let in objektivna potreba narekujeta doberdobski hranilnici, da se v kratkem času preseli v nove prostore, kar je nujen pogoj za njeno rast in razvoj.
Na občnem zboru je bilo govora tudi o drugih vprašanjih, ki so zanimale člane, podrobna poročila o denarnem stanju so pokazala, da je hranilnica dobro poslovala. To je lep uspeh hranilnice, ki postaja vedno bolj pomembna gospodarska postavka na goriškem Krasu.
ZAKLJUČNI NEDELJSKI KONCERT
Zaključni nedeljski koncert v goriškem Avditoriju nam je predstavil mladega brazilskega pianista Maria Luz, ki je na evropski turneji, potem ko je zmagal že precej mednarodnih natečajev in zlasti pariški »C. Debussy«.
Umetnik je predstavil dve Chopinovi skladbi, ki sta verjetno med njegovimi naj lepšimi in sicer »Andante apianato in velika poloneza« ter ^Sonato v H-molu«; obe odražata skladateljevo neukrotljivo domotožje in nenasitno željo po ljubezni, bolestno izraženo v čudovitih melodijah. Prav to tegobo je izvajatelj pravilno razumel in Podal z mehkim, sentimentalnim prijemom.
Za Chopinom je Luz predvajal njemu ljubega sonarodnjaka, Brazilca H. Villa Lobosa v skladbah »A prole do bebe N.I.«, ki jih sestavlja osem kratkih skic, iz katerih veje brazilska duša. skladbe so polne ritma, odraza južnjaške duše 'n Pianist je v njih prav zaživel.
Konec programa so predstavljale Gershvvino-Ve skladbe »Trije preludiji« in »Sedem pesmi«. Tako je umetnik od Chopinovega romanticizma Prešel na skoraj nepoznane barvitosti Lobosa in na Primitivni žanr Gershwinovih skladb, ki iz njih veje folklora in odmevi jazzističnega značaja.
Na željo občinstva je Fabio Luz odigral še ^cbussyjevo »Mesečina« in žel navdušeno pričanje.
Točke je povezovala Chiara Bledig.
L. Q.
Delne volitve so potrdile dosedanjega predsednika Andreja Gergoleta in odbornika Leopolda Vižintina, na mesto odbornika Jarca, ki je odstopil, pa je bil izvoljen Arnaldo Ferfolja.
—o—
GORICA SE PRIPRAVLJA
NA POMEMRNO
ETNOGRAFSKO RAZSTAVO
Goriško vodstvo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji pripravlja za mesec maj pomembno etnografsko razstavo, ki bo posvečena panjskim končnicam. To edinstveno obliko slovenske ljudske ustvarjalnosti si bomo lahko ogledali v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka 20. maja dalje. Gre pa za številne primere poslikanih panjskih končnic in še nekaterih drugih predmetov, oziroma čebelarskega orodja, ki je bilo v rabi pri slovenskih čebelarjih do nastopa sodobnejših panjev in sodobnejšega ter smotrnejšega čebelarjenja na začetku tega stoletja.
Gre za razstavo, ki smo si jo lahko ogledali v tržaškem Kulturnem domu. Lep u-speh pa je doživela v Cankarjevem domu v Ljubljani.
ROGATA ŠTEVILKA APRILSKEGA
ŠTEVERJANSKEGA VESTNIKA
Druga letošnja številka Števerjanskega vestnika je po svoji vsebini bogata in zanimiva publikacija, ki na 13 straneh poroča o družbenem, kulturnem in političnem delovanju v Steverjanu in bližnjih vaseh. Števerjanska kulturna društva, skavtska družina in župnijsko občestvo so namreč zelo aktivni oblikovalci življenja v tej briški vasi. Steverjanski vestnik je zvest in pozoren kronist tega življenja. Posebno spodbudno se nam zdi, da so se pri Vestniku odločili tudi za objavo orisa zgodovine vinske trte vrste tokaj, ki ga je kot diplomsko nalogo napisal Ivan Vogrič pri maturi na Tehničnem agrarnem inštitutu s specializacijo v vinogradništvu in kletarstvu v Čedadu.
Podobni zapisi so namreč lepa obogatitev podobnih krajevnih publikacij, saj dobijo tako vsebino, ki je veliko bolj zanimiva tudi za bralca, ki ni doma iz števerjan-ske občine.
Pred kratkim smo v italijanskem dnevnem tisku brali, da so se zbrali člani ezulske organizacije ANVGD (giuliano-dalmati) na letnem shodu. Med drugim jim je v baziliki sv. Evfemije (v Gradežu) maševal in pridigal goriški nadškof p. Bommarco, ki ga kronist tega poročila imenu.e »esule al cento per cento« (stoodstotni ezul) s Cresa...
Vemo, da se sedanji nadškof rad udeležuje takih in podobnih shodov, saj to ni prvič (in verjetno tudi ne zadnjič!). Ne osporavamo sicer nikomur pravice, da sodeluje tu in tam, treba pa je le videti, kje so meje oportunosti in dopustnosti. Na istem shodu so namreč ezuli izglasovali
TAJNIK MLADINSKE SEKCIJE SSk PRED SODNIKOM ZARADI LEPLJENJA LEPAKOV
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču je bila v ponedeljek, 15. t.m., kazenska obravnava proti tajniku Mladinske sekcije Slovenske skupnosti za Goriško Rencu Fran-doliču. Obtožen je, da je nezakonito nalepil v Doberdobu nekaj lepakov za Sedmi tabor zamejske mladine, ki je bil junija 1983 v Steverjanu. Po obtožnici naj bi bil tako izvajal volilno propagando.
Na obravnavi je Frandolič poudaril značaj srečanja med mladimi Slovenci iz Tržaške, Goriške, Koroške in iz matične Slovenije, ki ga je imel Tabor.
KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA
V	SOVODNJAH
vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 19. aprila 1985, ob 9. uri v KULTURNEM DOMU v Sovodnjah, ob prvem sklicanju in v NEDELJO, 21. APRILA 1985, ob
10.45	v istih prostorih, v drugem sklicu in s sledečim dnevnim redom:
1. pozdrav predsednika upravnega odbora;
2. izvolitev zapisnikarja in dveh skrutinatorjev;
3. poročilo upravnega odbora z obrazložitvijo bilance za leto 1984; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev bilance za leto 1984 in porazdelitev čistega dobička; 6. določitev pristopne vloge za nove člane; 7. določitev najvišjega možnega posojila za posameznika; 8. izvolitev dveh odbornikov; 9. nagrada nadzornikom; 10. razno.
»PRIMORSKA POJE«
Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske prirejata v soboto, 20. aprila, ob 20.30 v občinski dvorani v Spetru (Benečija) koncert pevskih zborov »Primorska poje«.
Nastopajo zbori: Mešani zbor Pod lipo Barnas, Zenski zbor Goriška brda Dobrovo, Moški zbor Andrej Paglavec Podgora, Oktet Vrtnica Nova Gorica, PAZ Vinko Vodopivec Ljubljana.
— D —
Brazilski predsednik Tancredo Neves umira. Zdravniki so priznali, da zanj ni več pomoči. Njegov namestnik je na seji ministrskega sveta izjavil, da v državi ne bodo sprejeli posebnih varnostnih ukrepov.
resolucijo proti vsaki zaščiti slovenske manjšine, češ da je treba manjšino najprej prešteti, potem pa šele videti, ali manjšina pravzaprav sploh želi zaščito (vidi se, da predstavniki ANVGD ja niso bili niti na vogalih Travnika lanskega 20. maja...).
Od strani nestrpnih ezulskih ustanov in društev smo sicer vajeni podobnih zaključkov in zahtev. Pri tem pa se lahko le vprašamo: ali tudi nadškof Bommarco sprejema te teze, potem ko je celotni manifestaciji dal svoj blagoslov?!
SPECTATOR
(Naša pot, glasilo Slovenske skupnosti - Gorica, štev. 3 marec-april 1985)
Če ezulom botruje nadškof...
TEHNOLOGIJA IN ZAPOSLITEV
»Tehnološki razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest«. To je bila tema aktualne mednarodne konference, ki sta jo prejšnji teden odprla v Benetkah ministrski predsednik Craxi in minister za delo De Miche-lis. Na konferenci so sodelovali ugledni odposlanci vseh industrijsko razvitih držav.
V	zahodni Evropi je število brezposelnih v zadnjih letih naraslo na približno 20 milijonov. Po drugi strani so v Združenih državah v letih 1960-1984 z novimi tehnologijami zaposlili kar 36 milijonov delavcev. Nova tehnologija ustvarja nova delovna mesta ali ne, so se vprašali zaradi tega na konferenci v Benetkah.
Evropa — je pojasnil minister za delo De Michelis — ima zdaj težave z brezposelnostjo kot Združene države z javnim primanjkljajem ali Latinska Amerika z zadolžitvijo v tujini.
Ameriški trgovinski minister Baldrige je pojasnil, kako imajo Združene države delovno tržišče brez ovir ter so uvedli nove tehnologije ne kot sredstvo za zamenjavo človeka s strojem, marveč kot množitelja novih delovnih mest. Po drugi strani je delovno tržišče v Evropi po njegovem preveč togo zaradi številnih predpisov ter ni zadostne mobilnosti delavne sile.
Končno — sodi ameriški minister — delovni stroški v Ameriki ne naraščajo tako hitro kot v Evropi. V Ameriki so se od leta 1970 povečale realne plače na uro samo za 5 odstotkov ter v Evropi kar za 40 odstotkov.
K temu je seveda treba pripomniti, da je inflacija v Ameriki manjša kot v Evropi, a osnovne plače so dosti višje.
Bistvene važnosti je povezava v Ameriki med novimi tehnologijami in novimi servisi, kar odločilno spodbuja zaposlovanje. V servisih ali storitvah je v Združenih državah že dve tretjini delovne sile. Zasebna pobuda je v Ameriki življenjsko pravilo in takšen sistem ne ovira, marveč o-
lajšuje spreminjanje v vseh gospodarskih dejavnostih.
Tudi Craxi je kritiziral statičnost v Evropi ter je zagovarjal nove tehnologije in znanstvene raziskave. Evropska gospodarska skupnost zdaj izda 20 odstotkov svetovnih stroškov za znanstvene raziskave. Tako je med Združenimi državami s 27% ter Japonsko s 17%. Japonska pa seveda ne predstavlja takšnega gospodarskega potenciala kot vsa zahodna Evropa.
Minister De Michelis je sprožil idejo o novem Marshallovem načrtu za zaposlitev v Evropski gospodarski skupnosti, katerega pa bi financirali sami Evropejci. Istočasno je priporočil večjo mobilnost delovnega tržišča z zbližanjem ponudbe in povpraševanja, prav tako zbližanje med industrijo in šolo ter seveda s tem povečanje poklicne izobrazbe delavcev in uradnikov.
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je pred dnevi na izredni seji po temeljiti razpravi sklenil, da podaljša do 31. maja, torej do konca sezone, delovne pogodbe, ki so bile zaenkrat podpisane le do 15. aprila. Sezona se bo tako redno končala in tudi načrtovanje prihodnje sezone bo lahko steklo v kolikor toliko urejenih okoliščinah. Odločitev pa ni bila lahka, saj se bodo pogodbe podpisovale brez realnega kritja.
Izredno težavno finančno stanje Slovenskega stalnega gledališča se je namreč ublažilo, le v kolikor je deželna uprava prevzela nase breme velikih dolgov, realna sredstva, ne posojila, pa obstajajo odprt problem, ki se ga mora lotiti predvsem italijanska vlada. Zakon za gledališče je ministrstvo za turizem in prireditve pripravilo, ni
O LADINCIH IN AVTONOMIJI
V	Sankt Vigilu na Južnem Tirolskem je bil v soboto, 13. t.m., študijski dan o Ladin-cih in krajevni avtonomiji. Skupno so ga pripravili krajevna občinska uprava, pokrajinsko odborništvo za ladinsko kulturo in krovna organizacija Ladincev »Union generela di Ladins«. Posveta sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Tri-dentinske-Južne Tirolske Angeli in predsednik bocenskega pokrajinskega odbora Magnago.
Na zasedanju so ugotovili, da so najbolje zaščiteni tisti Ladinci, ki živijo v dolinah Gherdejna in Badia v bocenski pokrajini, za katere pač veljajo določila južnotirol-skega paketa. Ze nekoliko slabši je položaj Ladincev v Tridentinski pokrajini, ki živijo v dolini Faša. Najslabše pa je za Ladin-ce v deželi Veneto, v kraju Fodom ali italijansko, Livinallongo.
Ladinci, ki praznujejo leto 1985 kot »leto Ladincev«, so razpravljali tudi o krajevnih imenih v ladinščini in o ladinskih televizijskih sporedih.
pa še odobren, in vprašanje je tudi, koliko bo dejansko upošteval posebne težave, ki jih ima Slovensko stalno gledališče zaradi značaja manjšinskega gledališča. Upati je, da bodo obrodile uspeh številne akcije zadnjih mesecev v Rimu — tako gledališkega vodstva kot predsednika zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Rožiča, dosedanjega vladnega komisarja Marrosuja, predsednika deželnega odbora Biasuttija in sindikalne federacije.
Upravni svet SSG je torej na svojo odgovornost soglasno sklenil, da podaljša pogodbe osebju. Tako se bo preprečila nova travma za gledališki kolektiv, ki si ne more privoščiti novih odhodov in krčenj. Poleg tega pa se ne bo zmanjšalo število predstav glede na zahteve, ki jih stalnim gledališčem postavlja pristojno ministrstvo.
V	tej sezoni je sicer odpadla predstava Mačke na pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa, pač pa bo 30. aprila premiera »Mitinga« v režiji Jožeta Babiča, ki je povezana s 40-letnico osvoboditve.
Na zadnji seji je upravni svet gledališča tudi ocenil nedavni posvet o gledališču. Ustanovil je umetniški svet kot posvetovalni organ umetniškega vodje. Skupaj z njim bo sestavljal repertoar in dolgoročne načrte za umetniško delo. V njem bodo domači strokovnjaki na gledališkem področju, ki jih bo imenoval umetniški vodja, upravni svet pa jih bo potrdil.
V	Tirani so v ponedeljek, 15. t.m., pokopali albanskega voditelja Enverja Hodžo, ki je umrl pred dnevi v starosti 76 let. Medtem je njegov naslednik Aramiz Alia izjavil, da bo nadaljeval po poti, ki jo je bil nakazal pokojnik, kar pomeni, da bo Albanija vztraja pri stalinistični politiki.
Rasni izgredi v predmestju Port Elisa-beth v Južni Afriki so zahtevali nadaljnje štiri smrtne žrtve med črnskim prebivalstvom. Južnoafriška policija pravi, da so bili štirje črnci ubiti, ko so skupine demonstrantov oblegale stanovanja črnskih policijskih agentov.
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: TRST - Ulica Filzi 10 - Agencija: DOMJO 227 - Tel. 831131 Centrala (0401 61446 - Telex: 460264 BANKRD
Vabilo delničarjem
na redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 v prvem zasedanju dne 19. aprila 1985 ob 9. uri, v drugem zasedanju
V SOBOTO, 20. APRILA 1985
v istih prostorih in ob isti uri z naslednjim dnevnim redom:
1. branje poročila upravnega sveta;
2. branje poročila nadzornega odbora;
3. predložitev družbene bilance poslovnega leta 1984 in zadevni sklepi;
4. razno.
Opozarjamo, da bodo na podlagi člena 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962 delničarji imeli pravico glasovanja na občnem zboru samo v primeru pologa svojih delnic pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora.
UPRAVNI SVET
E. V.
Sezona SSG v Trstu se bo kljub težavam redno zaključila
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Tomek Vetrih: Zeleni cvet
Gorica se nam tokrat predstavlja z novo pes-; niško zbirko, v katero je prelil vsa svoja čustva in utrinke, vse svoje trpke in grenke trenutke mladi goriški pesnik Tomek Vetrih. Zeleni cvet — tak je namreč naslov temu pesniškemu izboru — pa spremlja uvodna misel Franke Ferletič, ki se je v to pesniško melodijo poglobila z vsem srcem in do dna pobrskala po slehernem pesnikovem kotičku.
Ime Tomeka Vetriha pa nam ni neznano, zasledili smo ga že v Pastirčku, v Planiki — glasilu Soriških skavtov — poleg tega pa je že leta 1977 izšla njegova prva pesniška zbirka Kapljice, v kateri je zbral svoje že objavljene pesmi, njim pa je pridružil še nove iz svojega rokopisnega gradiva. Če smo v tej prvi zbirki bili priča nekemu življenjskemu zagonu, neki uresničitvi najzakot-nejših pesnikovih želja, se nam to upanje v ZELENEM CVETU nekoliko zatemni. V neizbežno vsakdanjost le redkokdaj posije svetloba, njegov čustveni svet je že malodane odrevenel, postal je silno zatrt, žalost pa je s svojo tančico prekrila vse, kar je pesniku doslej pomenilo upanje in izhod iz življenjske stiske: »Zatemnitev okrog mene se širi / vse je pred mano megleno... / v srcu zabode me žalost / in v sebi čutim starost« (Zatemnitev). Sanje in iluzije, ob katerih je v preteklosti gradil svoj ljubezenski svet, so se razblinile, ni jih več v njegovem vsakodnevnem biva-t nju, njegova intima je odeta v ledeno mrzlino, ljubezensko doživetje mu je silno daleč, na neznanem otoku, »sredi severnega morja« (Severno
Tržaški likovnik mlajše generacije Edi Žerjal le s svojimi številnimi razstavami in odlično tehniko gotovo ena markantnejših osebnosti naše likovne ustvarjalnosti v zamejstvu.
Za občudovalce njegovih grafičnih stvaritev le bil sobotni večer pomemben kulturni dogodek, saj je v priznani tržaški galeriji Cartesius °dprl razstavo 30 novejših jedkanic.
V	teh delih je Edi Žerjal poglobil motiv, ki hiu je zelo pri srcu, to je motiv človekovega od-hosa do preteklosti, oziroma do prvih zapisanih dokumentov, ki pričajo o človeški zgodovini.
Prav zato se je Edi Žerjal posvetil likovnemu upodabljanju človeškega zapisa kot ohranje-valca in opisovalca človeške zgodovine.
Komisija literarne nagrade »VSTAJENJE« — Prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, ured-n'k Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli *n prof. Zora Tavčar — se je sestala dne 2. aprilu 1985 v Trstu in pregledala 15 knjig, ki so jih v Preteklem letu izdali zamejski in zdomski u-stvarjalci. Odločila je, da podeli literarno nagrado »VSTAJENJE« za leto 1984 tržaškemu avtorju Saši Martelancu za knjigo novel in črtic Melodi-)a’ ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: °*° dobi nagrado zaradi osebno doživete priče-V£dhosti, saj prikazuje kos povojne slovenske tr-
morje). Ob tem grenkem spoznanju, da ljubezni ni, pa v pesniku vzraste in zaživi hrepenenje po nepozabnem svetu; pri svojem begu v tujino pa se spomni na ptico, ki s svojim letom obide številne kraje in ji tiho pravi: »bodiva si kot eden, / dokler ne odletiva proč od tod, v nebo« (Galeb). Ljubezenski motiv, ki še vedno ostaja težišče Ve-trihovega pesništva, pa spremlja še zatekanje v naravo, bodisi v planine, kjer »občuduje lepoto in obožuje mir« (Planine v pomladi), ali pa v kmečki svet, kjer je vse tako pristno in osvežujoče, kjer se vse zahvaljuje Bogu za obilne sadove (Kmečki praznik). Sploh pa lahko mirno trdim, da je ves pesniški opus odet v globoko religiozno čustvo, ki se nam mogoče zdi na prvi pogled nekoliko naivno, a ga pesnik sprejema s prepričanjem in zavestnostjo. Ze iz uvodne pesmi blesti plemeniti krščanski nauk, ki nas vodi na pot razdajanja in ljubezni do bližnjega: »Daj, da bom ljubil tudi druge ljudi, / ki ne vedo, da ti si nekje« (Molitev).
Da bi svojo poezijo motivno še bolj izpopolnil in obogatil, nam Tomek Vetrih odkriva svoje korenite vezi z nacionalno in rodbinsko problematiko. Kot pripadnik slovenskega naroda čuti namreč dolžnost, da svojo zavest še bolj okrepi, da se v svojih pesmih spomni na padle Slovence (Slovenska vas), da pogumno upre svoj pogled v prihodnost in odločno brani slovenski jezik pred vsakršnim nasilstvom (Naša pot).
V	tančico žalosti pa mu je ovita rodbinska lirika, ko se v tišini spominja očetove smrti, ki mu
Tako je ogled teh tridesetih del Edija Žerjala odrgnil zastor nad obdobjem, ki ga premalo poznamo in premalo raziskujemo. Mnoge Zerjalove grafike, ki s svojimi skrivnostnimi znaki in barvami starinske patine prevzamejo gledalca, imajo namreč za osnovni motiv likovnega zapisa glagolico. Pisavo, ki bi morala Slovencem priklicati v zavest pravzaprav edinstveno zgodovinsko vlogo, ki sta jo opravila sveta brata Ciril in Metod tudi za kulturno rast naših prednikov. Motive, ki jih je Žerjal upodobil, je črpal iz naše bližnje okolice, Istre in s Krasa, kjer so se predvsem v kamnitih zapisih ohranili številni glagolski zapisi, ki pa jih le redkokdo pozna.
Nedvomno gre za razstavo, ki pomeni pomemben kulturni dogodek. Odprta bo do 26. aprila.
žaške zgodovine v ključnih doživljajskih trenutkih. Odlikuje ga izredna občutljivost za krščanske in narodne vrednote. Poudariti je treba tudi kultiviranost jezika in sloga.
Avtor že dolgo ustvarja v zamejskem prostoru in je dobil nagrade in priznanja za slušne igre in novele.
Svečana podelitev nagrade je bila v ponedeljek, 15. aprila, na sedežu Društva slovenskih izobražencev ob 20.30.
Denar za nagrado je tudi letos poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
je zadala hudo življenjsko rano. Od časa do časa pa se pomudi še v sredi svojih nečakov, med katerimi v svetu igre za trenutek pozabi na trpkosti in težave, saj mu oni vlivajo moči in poguma za prihodnost.
In to naj bi bil moj pogled v pesniško izročilo Tomeka Vetriha, v katerem se prepleta vrsta doživetij, občutkov, pristnost človeške topline, ki s svojo silo in močjo prikriva tiste oblikovne in stilistične pomanjkljivosti pesnika-samouka, ki sicer občutljivo doživlja ujetost v življenjski vrtiljak, a obenem prikazuje neko tujost klasičnim in avantgardnim oblikam pesniških tokov.
Majda Cibic
 O----
GOSTOVANJE UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA »EMIL ADAMIČ« V ZAMEJSTVU
Zbor bo nastopil v Gorici in Trstu
20. in 21. aprila
Po večletni odsotnosti bo spet med nami učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Zbora ni treba posebej predstaviti, saj je vsem zamejskim Slovencem prav dobro znan, ker je že večkrat nastopal v Trstu in v Gorici. Ustanovljen je bil pred 60 leti v Trstu in prav letos praznuje zbor visoki jubilej 60. obletnico neprekinjenega uspešnega delovanja na glasbeno-kulturnem področju. Velika zasluga zbora je, da je približal slovensko pesem mnogim mladim generacijam in privabil med se mnogo mladih. Zbor šteje okrog 50 pevcev in pevk, ki prihajajo na vaje iz cele Slovenije; v zboru so prisotni pevci iz Štajerske, iz Prekmurja, Gorenjske, Dolenjske in Primorske. Mnogo pevcev je šolnikov, zlasti učiteljev. V svojem dolgoletnem in uspešnem delovanju je zbor nastopil po skoraj vsej Evropi in ponesel slovensko pesem med slovenske rojake v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Večkrat je zbor nastopil tudi v zamejstvu in pel rojakom v Trstu, Gorici, Tržiču in Vidmu. Zbor je v tem dolgem obdobju vodilo več dirigentov, ki so zelo znani med slovensko publiko kot Srečko Kumar, ki je bil prvi dirigent in je goriški rojak doma iz Kojskega v Brdih; sledili so še Milan Pertot, Pavel Sivic, Rado Si-
V	petek, 19. aprila 1985, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu
SVEČANA PROSLAVA OB 75-LETNICI USTANOVITVE GLASBENE MATICE V TRSTU
Vabljeni!
moniti, Marko Munih, Branko Rajšter in drugi. Sedaj vodi zbor Mirko Šlosar.
Zbor prihaja zopet med nas, 60. obletnico obstoja in delovanja želi proslaviti med nami. Nastopil bo dvakrat, in sicer v soboto, 20 .aprila, ob 20.30 v Gorici, naslednjega dne, 21. aprila, popoldne pa v tržaškem Kulturnem domu ob 17. uri. Lepa slovenska pesem vedno vžge naša srca, če pa prihaja iz tolikih grl, s tako navdušenostjo in ljubeznijo je še toliko večji užitek. Zato bomo v soboto in nedeljo napolnili Kulturni dom tako v Gorici kot tudi v Trstu in naj lepše skupno z zborom proslavili visoki jubilej. Vse naše najiskrenejše čestitke naj gredo dirigentu Mirku Slosarju in vsem pevcem in pevkam ob 60-letnici z željo, da bi še mnogo let nadaljevali po tej poti in prispevali k razumevanju in ljubezni med narodi s pesmijo, ki je izraz pristne in dobre duše.
Marko Raulin
Pomemben likovni dogodek
Literarna	nagrada	»Vstaje
Ssk je v Nabrežini sestavila volilni program
■	nadaljevanje s 1. strani
anketirancev ugotovila, da so ceste pomanjkljive. V Sesljanu in v Vižovljah ter v Stivanu se je visok odstotek izrekel za kanalizacijo, v Sesljanu pa je 52 odstotkov označilo med pomanjkljivostmi pokopališče. Tu velja pripomniti, da sta bila na številna vprašanja možna dva odgovora in se zato število odstotkov ponekod ne ujema.
Kar zadeva javne objekte so se anketiranci skoraj plebiscitarno izrekli za prostore za kulturno dejavnost (58,7 odstotka), razen Šempolaja, kjer se je 85,7 odst. izreklo za športne objekte za mladino. Zanimivo je, da opazijo pomanjkljivosti v zvezi s šolo le trije odstotki občanov, vendar skoraj izključno v Medji vasi in v Stivanu, torej tam, kjer sta šoli obstajali, a ne delujeta več.
Na področju socialnih storitev je po mnenju anketirancev najbolj pomanjkljiva skrb za ostarele (43,7 odst.), medtem ko je nekaj več kot 20 odstotkov anketirancev zabeležilo zdravstvo, socialno skrbstvo in javne prevoze. V zvezi s prevozi je treba omeniti, da so ta odgovor množično zabeležili prebivalci Mavhinj, Medje vasi, Prečnika, Slivnega, Šempolaja, Trnovce in Vižovelj, torej vasi, v katerih je ta storitev zelo pomanjkljiva.
Naslednje vprašanje je zadevalo javna dela in tu je 78,5 odsto anketirancev mnenja, da je treba čimprej zgraditi kulturni dom v Nabrežini,
44.6 odsto se jih je izreklo za muzej kamnarstva, 12,8 odst. pa za gradnjo druge telovadnice. V Devinu sta se dve tretjini anketirancev izrekli za dograditev Bridarjeve hiše, v kateri bodo sedeži domačih društev, za dograditev nogometnega igrišča v Vižovljah pa se je izreklo samo 7,2 odst. anketirancev.
V	zvezi z zazidljivimi zemljišči je 38,6 odstotka anketirancev mnenja, da jih je v občini dovolj,
23.6 odst. meni, da jih je premalo, samo 10,3 odst. pa, da jih je preveč.
Zanimivi so podatki o turizmu. 45,4 odst. anketirancev meni, da je turizem pomemben gospodarski dejavnik, ki bi pripomogel k razvoju ce-
lotne občine; 19,7 odst. je mnenja, da je turizem pomemben samo za maloštevilne operaterje, kar
16.3 odstotka pa, da je to samo izgovor za novo množično priseljevanje v občino. Za to, da se brez turizma občina ne more razvijati, se je izreklo samo 11,5 odst. anketirancev.
Kar zadeva kmetijstvo, kaže izid ankete na skoraj soglasno podporo tej dejavnosti. 38,6 odst anketirancev je namreč mnenja, da predstavlja kmetijstvo vir dohodka in mu je treba omogočati razvoj, ne da bi s tem bremenil družbo 32.6 odst. pa meni, da je to osnovna gospodarska dejavnost, ki predstavlja stvarno možnost zaslužka v domačem kraju in jo je treba zato podpirati. Z mnenjem, da se s kmetijstvom okoriščajo samo nekateri, soglaša 10,7 odst. anketirancev, samo 6 odst. jih meni, da je kmetijstvo dejavnost za prosti čas, z mnenjem, da je teritorij last vseh in ga je treba zaščititi ter preprečiti, da bi ga s kmetijstvom umetno spreminjali, pa soglaša samo 4,7 odstotka anketirancev.
O drugih gospodarskih dejavnostih se je večina (45 odsto) izrekla za obrtništvo kamnarske stroke in v zvezi s tem je bila vrsta pripisov, češ da bi morali pri novogradnjah uporabljati več domačih kamnitih okvirjev za okna in vrata; sledijo drugo obrtništvo (25,7), kamnarska industrija (21,8) in papirnica (18,8). Za trgovino na drobno in debelo, drugo industrijo, ribolov in gojenje školjk se je izreklo manjše število anketirancev.
Nadvse zanimivi so podatki o dolžnostih, ki naj bi jih imele krajevne konzulte. Kar 69 odstotkov anketirancev je mnenja, da bi morale konzulte seznanjati občinsko upravo z vaškimi problemi, 42 odstotkov pa, da bi morale vzpostavljati stike med občino in občani. 21,8 odsto meni, da bi morale nadzorovati občinske storitve v vasi,
21.4 odstotka bi želelo, da odločajo o razvoju vasi, samo 3,4 odstotka pa, da odločajo o ureditvi teritorija. Skratka, občani želijo, da bi bile konzulte vezni člen, nikakor pa jim nočejo pripisati pravice do odločanja, kar je v nasprotju z mnenjem, da rajonski sveti doslej niso delovali, ker niso imeli možnosti, da odločajo.
Med raznimi predlogi, ki so jih anketiranci zabeležili na anketni poli ali na priloženih lističih naj povemo, da izstopa predvsem potreba po napeljavi metana v občino, v nekaterih vaseh pa so prišle do izraza lokalne potrebe, kot na primer gradnja kapelice v Cerovljah.
Zadnje vprašanje je bilo namenjeno oceni sedanje občinske uprave. Kar 38,1 odstotka anketirancev je tu izbrala srednjo pot in je ocenila, da je uprava delovala poprečno, 30,9 odstotka pa je dobro ocenila to delo. Skratka, skoraj 70 odstotkov zmerno pozitivne ocene, kar je po mnenju sekcije Slovenske skupnosti vsekakor zadovoljivo glede na težave, v katerih je morala ta uprava delovati. Da je uprava delovala slabo, meni samo 13,3 odstotka anketirancev, 2,1 odstotka pa je to delo ocenilo kot zelo dobro.
O izidu ankete se je na seji razvila poglobljena razprava, ki se je končala z ugotovitvijo, da je bila anketa nadvse koristna za poznavanje problemov občine in na tej osnovi so bile sestavljene osnovne točke volilnega programa, ki ga bodo predstavili prihodnji teden, ko se bo tudi uradno začela volilna kampanja za letošnje občinske volitve.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 20. aprila 1985 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 21. APRILA 1985
ob 9.30 v dvorani SKD IGO GRUDEN, Nabrežina št. 89 z naslednjim
DNEVNIM REDOM
1. poročilo upravnega sveta;
2. poročilo nadzornega odbora;
3. razprava o poročilih in obračunu, odobritev poročil, obračuna in porazdelitev čistega dobička:
4. volitve nadzornega odbora, predsednika nadzornega odbora in določitev honorarja nadzornikom;
5. določitev najvišjega zneska posojila, ki se ga lahko posredno ali neposredno podeli posameznemu zavezancu;
6. določitev višine doplačila na deleže za nove člane;
7. določitev ozemeljskega delokroga Hranilnice in posojilnice;
8. sklep o preknjiženju rezerve s posebno namambo v redno rezervo;
9. slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.	UPRAVNI	SVET
ZAKLJUČEN JE CIKLUS »VEČERNIH KONCERTOV« V GORICI
Z izvajanjem Dvoraka, ki ga je predstavil | Kvartet Pražak (Vaclav Remes in Vlastimir Hol-bek - violina, Josef Kluson - viola in Josef Pražak - čelo), iz katerega je s klavirskim sodelovanjem Riccarda Caramella nastal kvintet, se je v Gorici zaključil ciklus »Večernih koncertov« v organizaciji KD »Lipizer« in pod pokroviteljstvom goriške občine in posojilnice ter RAI.
Prefinjeno stilistično iskanje, uglajeno izvajanje, čistost zvoka vse to smo preverili na večernem koncertu v goriškem Avditoriju 3. aprila letos.
Prelepa, čeprav težavna, je bila izvedba Kvarteta v F duru op. 96, ki ga je skladatelj sestavil 1893. leta med bivanjem v Združenih državah Amerike in v katerem izsledimo, poleg običajnih motivov iz češke folklore, tudi teme »starega Zapada« in črnskih spiritualov. Čeprav ima delo nekam ljudski značaj, je vendar kvartet tudi pri takem izvajanju uspel ohraniti izredno izvajalno prefinjenost, zraven pa še ritmično živahnost, nenadnost modulacij in muzikalično izvirnost, ki so odlike tega skladatelja.
V	drugem delu nastopa je kvartet, obogaten z nastopom pianista, odigral Kvintet v a duru op. 81. Lepota te skladbe je vsa v njeni svežini, ki izhaja iz češke ljudske pesmi, v živahnosti ritmov, v melodijah ki niso le češke, ampak tudi poljske, ukrajinske in nasplošno slovanske. Tudi pri tem izvajanju so se glasbila izredno ujemala.
Izven programa je občinstvo bilo deležno še izvedbe I. movimenta iz Kvinteta v Es duru op. 44 skladatelja Schumanna, kar je sprejelo z velikim odobravanjem.
Dr. De Nicolo je zanimivo razložil glasbene sestavke. Med občinstvom smo opazili goriškega župana dr. Scarana, prefekta dr. Pierangelija, direktorja RAI dr. Fiorensolija, za »Nagrado mesta Trst« dr. Buffulinija, ki so s svojo prisotnostjo počastili zaključni večer ciklusa.
L.Q.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni irednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151