Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ '/« „ • — fl. 80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. . V, „ • — fl. 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Štv. 42. V Mariboru 15. oktobra 1868. Tečaj II. lovori slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu zastran vpeljanja učnega slovenskega jezika v vino-rejsko šolo v Mariboru. Govor dr. Vošnjaka: „V poročilu deželnega odbora je izrečen uatnen vinorejske šole: Naj se razširi urana vino-reja, kletno gospodarstvo, sadjereja itd. v spodnjem Štajar-skem in naj se v tem podučujejo teoritično in praktično mladi ljudje posebno kmetijskega stana v vinorejski šoli in tako rekoč popolnoma izobrazijo. Da se ta namen ko naj bolj dosegne, da se namreč g.ispodarstveno znanje ko naj bolj razširi med ljudstvo spodnje Štajarske, se od onih mladih ljudi, ki bodo hoteli v vinorejsko šolo hoditi, samo zahteva, da znajo to, kar se uči v ljudskih šolah in sicer v_ šolah s tremi razredi, kakoršne se navadno v spodnjem Štajarju nahajajo. V ljudskih šolah se učenci učijo brati, pisati in računati, neki se tudi naučijo 200—300 nemških besed, ktere vendar spet v kratkem pozabijo ker nimajo priložnosti jih rabiti. Ker se v vinorejsko šolo v Mariboru bodo prijemali le učenci 17 let stari, je celo naravsko, da so ti že večidel onega pozabili, kar so se v ljudskih šolah naučili in zatoraj bo se pri njih spet moralo pri abecedu začeti. Podučevati bi se isključivno le moralo v narodnem jeziku in ker je vinorejska šola za spodnje Štajarsko, toraj za slovensko ljudstvo spodnje Štajarske odločena, tirja že pravica, da mora biti učni jezik v vinorejski šoli tudi slovenski. To zahteva tudi drugi ozir. V popolnoma vredjeni gospodarski ali poljedelski šoli v Krottenhofu je učni jezik nemški. Zavod je odločen za nemški del štajarskih prebiva vcev; nič ne rečem proti temu, da je ta zavod celo nemški, da je lepše in popolnejše vredjen kakor vinorejska šola v Mariboru, ker je nemških prebivavcev na 8tajarskem več, kakor slovenskih. Vinorejska šola v Mariboru pa je odločena za spodnje Štajarsko, kjer se posebno slovensko ljudstvo peča z vinorejo; pravica toraj zahteva, da kakor je v gospodarski šoli v Krottenhofu učni jezik nemški, naj bo v Mariboru slovenski. Predlagam toraj naj se pristavi k temu oddelku končni stavek: Učni jezik je slovenski. G. H e r m a n je o tej zadevi govoril tako le: Zvednost uči in je tudi celo naravska stvar, da škole, posebno niže, obiskuje naj več ljudi iz onega kraja, v kterem se nahajajo. Predložena šola pa se naj napravi pri Mariboru tedaj celo za slovensko ljudstvo in posebno za kmetijsko mladino. Ni tedaj nič bolj prostega, naravskega in samo po sebi razumljivega, kakor to, da je učni jezik on jezik, kterega go vori ljudstvo, za ktero se ta šola snuje. Iz odborovega poročila iu iz govorov, ktere smo ravno čuli, se vendar celo nasprotno kaže. Naravnost se je izreklo da nimamo pričakovati, da bi se tukaj gledalo na naše zah-tevanje narodnih šol. Namen vinorejske šole ne zahteva tujega jezika, temoč ga celo zavrguje. Kako bi mogoče bilo, da bi slovenski mladenč tukaj mogel pri nemškem učenju se kaj naučiti ? ker ljudski šoli še se dozdaj, kakor in zato še on ono malo nemških besed, kterih se je v šoli naučil, v kratkem spet pozabi. Po predloženem glavnein načrtu ne bo koristila vinorejska šola ljudstvu spodnjega Šfajarja, koristila bi mu vendar in mnogo koristila če bi bil učni jezik slovenski. Obiskovali bi jo tedaj tudi lahko prebivavci mest in trgov, ker sini teh tudi govorijo in razumejo slovenski proti temu ko slovenski kmetijski sini ne razumejo nemški. O zmožnosti, urnosti kakega jezika, gospoda, pa nima odločevati niti deželni zbor, niti ministerstvo, naj manj pa nemška večina deželnega zbora. Kar se tiče literature in šolskih knjig, se bodo že priskrbile, tudi se že nahajajo in kar še ni, se bode storilo; ali kdo bi pisal knjige če se ne potrebujejo? Mora biti prej potreba, morajo se prej snovati šole, in potem bodo rodoljubi knjige tudi pisali in kar še Slovenci v tem nimajo, najdejo pri svojih sonarodih. Znano je, da češka literatura ni zaostala za nemško, da je polska literatura jednaka nemški, iu da so Jugoslovani imeli literaturo in jezik, ki je bil tako popoln, kakor stari grški prej, ko še je nemški jezik začel biti jezik, in znano je, da imajo vsi Slovani skupaj naj vekšo literaturo, in če se slovanskega jezika učijo, če se le jednega narečja naučijo, se tudi lahko naučijo drugih narečij in odpre se jim zemlja, na kteri biva 80 miljonov, zemlja, ki obseže pol Evrope, in ni jim treba iskati pri ptujem ljudstvu svojega kruha. Zdi se mi vendar, da se hočejo Slovenci ponemčiti, da se zato nemški jezik vpelje v šole. Na to sem že pri adre-snem besedovanju odgovoril, da ta tirjatev ni prava in sem tudi vzroke povedal. Večina naroda je vsikder za narodnost, kjer ni zapeljana. — Drugače tudi ne more biti. Namen odborovega poročila gre do tega, da se vinorejska šola rabi kot orožje, po kterem se bo odpravljala naroduost. Ali je to praktično izvrševanje tako visoko cenjenega §. 19 osnovnih postav? Ali je to prosto polje, na kterem se vsi narodi morejo prosto razvijati, kakor se repe v vaši adresi? To ni pot, po kteri bi se napravil mir. Če se zabrani vpe-ljanje slovenskega jezika kakor učnega, se bo to imelo za veliko brezozirnost, iu bo imelo svoje nasledke. Vi delate proti vaši lastni koristi. Vi nam očitate, če se mi drugam kamo oziramo — Vi nas k temu silite! Gospoda moja, jaz še bi vam lahko nekaj povedal na vašo lastno srečo. Tu se ni mogoče porazumeti, kakor je že rečeno, ker vi nočete misliti na tuje okolščine, in ker vi, če dojdete v naš kraj, obiskujete samo ponemčenti mesta, dežele pa ne poznate. V spodnjem Štajarskem se morebiti nahaja 1—2 procentov čistih Nemcev, 4—5 procentov ponemčenih Slovencev in 94 procentov trdih Slovencev. Pretežko je podučiti tako veliko množino; bilo pa bi pravično, če bi se jej razjasnilo, in vsem razjasniti, traja predolgo. Mi se obračamo do pravice in višega razumljenja vlade iu zahtevamo, da nam dojde na pomoč po eksekutivni poti. Po njihovem večnem komaudiranju in grajanju, po njihovem smeha vrednem zahtevanju, po tem da hočejo vse naj bolj vedeti in povsod biti kulturonosci, po njihovem vsiljenju jezika, so Nemci že tako daleč došli, da je vsi narodi črtijo, tako da se nemščina povsod nazaj riva in da je moralno celo zagospodinjila. V korist svojega naroda bi jaz takemu zahtevanju nasproti stopil in se vprašal: Kar meni ni prav, tega tudi ne storim drugemu narodu in kar v ijucism šoli še se dozdaj, kakor je že rečeno, noben slo-i venski mladeneč ni nemščine naučil, ker zvun šole doma uimajje meni sveto, to tudi čislam pri drugih narodih, se z kim vaditi, ker se po vseh vaseh samo slovensko govori, I Jaz podpiram predlog dr. Vošnjaka. Dr. Prelog je o šolski zadevi tako govoril: Dr. Weis3 pravi v knjigi „Ein treues Bild des Herzogthums Steiermark',, — „N e k d a j je bil celi Š t a j a r slovenski" in to je celo mogoče in resnično, ker dokazov še se nahaja zadosti, ker še se dandanašnje nahajajo slovenska imena v zgornjem Štajarskem in v tukajšni okolici. Po čem pa ste se že skoraj dve tretini Štajarske ponemčile? Po pouemčevanju, in kteri so bili glavni pomočki ponemčevauju? Uradi in šole. Samo po tem, da se je v šole vpeljal nemški učni jezik je bilo mogoče, če ravno počasu, napredovati v ponemčevauju. Zdaj se snuje spet šola v Mariboru in sicer za naj nižje stanove, t. j. za viničare in kmete dolnje Štajarske in spet se hoče v to šolo vpeljati nemški učni jezik, t. j. hoče se spet po tem pomočku dalje ponemčevati, da bi se tako cela dežela spremenila v nemško. Gospoda moja, tega pa vendar ue-boste dosegli, ker slovenski narod je že zbujen, se čuti kakor slovenski in je ponosen na to, da je slovenski „ker Slovani imajo prihodnost!" Ce se v vinorejski šoli v Mariboru ne bode učilo v slovenskem jeziku, se sini prostih ljudi ne bodo celo nič naučili. Slovenski kmetijski in viničarski sini, se v ljudskih šolah učijo le v svojem jeziku. Res pa je, kar je že dr. Vošnjak rekel, da če se ravno kakih sto nemških besed naučijo, jih vendar v kratkem spet pozabijo, ker nimajo priložnosti se v nemščini vaditi. Če pa bi se tudi v vse ljudske šole vpeljal nemški učni jezik, se ga vendar noben ne bi naučil, kar jaz iz lastne skušnje vem. Ko sem jaz v ljudsko šolo hodil, se je vse v nemškem jeziku učilo, učitelj je bil trdi nemec, učil nas sicer je, mi fantje vendar nismo rezumeli jega 011 pa nas ne. Učili smo se brati, pisati, rajtati in celo nemški katekizem na pamet, zastopili pa nismo niti besedice. Tri leta sem zgubil v tej šoli, naučil sem se sicer nekoliko brati pisati in rajtati, nemščine vendar celo nič, še le tedaj, ko sem prišel v nemško mesto, sem se upočas, naučil nemški. Slovensko ljudstvo se na deželi ne more naučiti nemškega jezika, če pa tedaj 17 let stari fantje, ki ne vedo nemški, dojdejo vcelo nemško šolo, ne bodo nič zapopadli, kar se bo učilo in se zato tudi ne bodo mogli nič naučiti. Prvo leto bo tedaj za nje celo zgubljeno in potem še se le morebiti toliko naučijo, da bodo nekoliko nemške knjige razumeli, ča pa bi se res slovenski fant prvo leto toliko naučil, da bi že drugo nemško učenje nekoliko zastopil, se vendar ne bo naučil toliko nemškega jezika, da bi razumel vse potrebne tehnične izraze, ker teh se ni mogoče naučiti v tako kratkem času, posebno ne za 17 let starega slovenskega fanta, ki je že privajen slovenskemu jeziku, in slovenski misliti. V poročilu se dalje nahaja, da bi naj učenec o tem, kar se je v vinorejski šoli naučil, tudi druge ljudi doma podu-čeval, kako se namreč to ali ono bolj in lože pridela. Kako pa bo slovenski učenec to mogel storiti, če nemških izrazov, ktere se je v nemški šoli naučil ljudstvo nebo razumelo? Slovenskih besed nima za svoj poduk, ker se je samo nemških naučil, kterih pa slovenski kmet ne razume, praktično bo mu morebit znal kaj pokazati, razložiti pa mu nikdar ne bo mogel. Sploh je Jedaj potrebno, da če se že hoče za Slovence v spodnji Štajarski kaj storiti, se mora vpeljati v vi-norejsko šolo slovenski učni jezik ker drugače smo prisiljeni reči : Za nas, za našo korist se noče nič storiti! Po 19. §. tretji točki osnovnih postav se lahko zahteva, da se pri nas mora po vseh učilnicah učiti slovenski ne nemški. Tamo stoji: Vsakemu narodnemu plemenu se morajo dati potrebni pomočki, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen se učiti drugega deželnega jezika : Po tem paragrafu bi mi tedaj imeli pravico zahtevati, da se za nas celo napravi slovensko vseučilišče. Mi vendar samo zahtevamo slovenski učni jezik v vinorejski šoli, ktera se bode napravila za vinorejce v spodnjem Štajarju, v kterera so veči del ali skoraj vsi prebivavci Slovenci in ktero bodo tedaj veči del samo Slovenci obiskovali, če tedaj hočete da bo ta šola Slovencem kaj koristila, morate vpeljati slovenski učni jezik v to šolo. Nočem dalje razvijati, kako daleko še bo to segalo, če se Slovencem ne bo celo nič dalo, če nas še nadalje ne bote hoteli pripoznati ; spomenoti vas vendar moram na to, da se tudi na nas ozirate, da spoznate, da je slovensko ljudstvo v Štajarski postalo množica (faktor), s kterim boste tudi morali rajtati. Tudi jaz podpiram predlog g, dr. Vošnjaka. Gospodarske stvari. Gnojenje in povlaceaje senokogenj. Po skušnjah, ktere je napravila gospodarska učilnica v Vorms-u o gnojenju in povlačenju senokošenj, seje na jedni, celo jednake dobrote šenokošnji, ktero so na četiri kose razdelili, opazilo sledeče : A. na nepognojenem iu nepovlačenem kosu je izraslo 754 fuutov sena. Stroškov ni bilo. B. na pognojenem s mešauco (kompost) vendar ne povlačenem kosu seje dobilo 1666 funtov sena: Stroški so bili 6 gld. iu 60 kr. C. na povlačenem vendar ne pognojenem kosu se je dobilo 1541 funtov sena. Stroški so bili 1 gld. 20 kr. D. na pognojenem iu povlačenem kosu se je dobilo 3127 fuutov sena. Stroški so bili 7 gld. 20 kr. Iz tega se lahko vidi, kako zlo je koristno senokošnje gnojiti in povlačiti. ISiičelarstvo priponi aga k obroditvi sadu. Dokazano je, da bučele mnogo pripomorejo do obroditve ko-ristuih rastlin, ker so vzrok, da se cvetje bolj in lože obro-divi iu sicer tim lože, čim bliže se nahajajo rastline poleg ulujaka. V sadovnjaku, poleg kterega se nahajajo bučele, bo vsikdar več sadu izrastlo, kakor v drugem ravno tako obdelanem ali vender od bučel oddaljenem sadovnjaku. V Nemški so naj glasovitejši sadovnjaki v srednjih in dolnjih krajih reke Reua. V teh krajih pa tudi ima vsaki gospodar v sadovnjaku bučelnjak. Res sicer je, da so ti kraji že od nature za sadjorejo mnogo boljši, kakor oni v južni iu severni Nemški ; imenito pa je vendar zmirom to, da tamo nikdar ne zmanka sadu, kar se v drugih krajih mnogokrat zgodi. Ta prikazen na Renu se pripisuje samo bučelarstvu, ktero se tamo zlo goji. čim bliže ulnjaka imajo bučele cvetje, tim rajše delajo iu ravno s svojim marljvim delovanjem činijo, da sad bolj obrodi. Angleški natoroznanec Darwin pravi, da je od 100 stebel bele detelje, ktero so obletale bučele, dobil 3290 kal ivih semenskih zrnic, v tem ko od 20 drugih stebel, od kterih so se bučele odganjale, ni ne enega samega zarodnega zrn ca dobil. — To isto se je tudi pokazalo pri rdeči detelji. Gospodarji postavite tedaj v vaše sadovnjake ulnjake z bučelami iu imeli boste dvovrstno korist! ivilorejii v Slavoniji. Grof A d o 1 f P e j a k o v i č je vpeljal na prigovarjanje barona Brettoua svilorejo na svojem posestvu Refalu japan-skih svilnih črvičev tako imenonanih „Bambix Zamamaja" ki še so le pred kratkim došli v Evropo iu ki se redijo s hrastovim listjem. — Letošnja prireja jajec [teh čfvi-čeh je zvunredno dobra in obilna in zatoraj je ogerska vlada skoraj vse skupila, da jih razdeli po večih krajih v deželi, da se vpelja splošno ta dobra iu ne draga sviloreja. Grof Pejakovič, kterega je vodila ta jedina misel, da priskrbi svoji očetnjavi nov in dober zaslužek, ni gledal na velike stroške, samo da se je vpeljal ta koristen zavod tako, kakor mu ga je predložil v tem izvrsten inženir Th. Stern, pa je dozdaj tudi edin te verste v celi Avstriji; mora pa se tudi po pravici reči, da so v tem zavodu vse potrebne stvari za svilorejo, tako izvrstno napravljene, da boljše biti ne morejo. Nova krma za svilne črviče. Gospoda Rački in Stieber na Moravskem sta skusila svilne črviče krmiti z listjem onega osata, ki se pri nas škrbinka ali mleč (Gansedistel, sonehus oleraeus) imenuje. Črviči so to listje prav radi žrli iu prav zdravi ostali, ko so drugi zlo bolehali za zlateuico, kteri so se krmili s morbinim listjem. Politični ogled. Iz štajarskega deželnega zbora. V 22. seji dežel, zboru 3. oktobra je došla na vrsto nova šolska postava, o njej je poročal dr. Flekh. V generalni debati so govorili naj prej Ca meri ki je navlašč došel zavolj tega v Gradec in ki je spet posebno napadal duhovne virilne glase in sploh njih upljiv pri šolah.— Herman odgovori prav dobro Carneri-ju in ga je prav izvrstno pobil. Reče mu tudi: Od tujega kulturčiua iz Wildhausa slovenski narod nič noče vedeti. Tujci le izsrkajo našo deželo in naš narod, jemljejo od groša goldinar iu ne od goldinarja groš. — „Svet se je že davno odvračal od liberalizma, ki se le goji z zakljanjem narodnosti, obropanjem deželnih pravic in žrenjem škofov in papeža". — Če je šola slaba, temu ni kriva duhovščina, temoč le država, ktera zapoveduje, kako in po kterih knjigah se mora učiti v šolah. Pred vsem se naj poboljša slabo stanje učiteljev. Baron Buol v dolgem in skoz in skoz tehtnem govoru brani svoje konservativno-katoliško stališče. Hudi napadi od strani Rechbauer-ja na njega niso podrli logičnih jego-vib dokazov. Tudi F. Brandstetter, poslanec mesta mariborskega se je oglasil pri tej priliki. On spada med tiste poslance, kte-rim teče jezik, kakor mlinsko kolo; zbornica se vsakokrat ustraši, ko se on oglasi k besedi, ker prvo četrt ure nikdo ne ve, ali govori za ali soper nasvet. Govoril je soper Kai-serfelda in Schreiuerja in jima očital, da nista prava liberalca, in če bi ljudstvo zdaj volilo, bi ju morebiti ne volilo. Schreiner mu odgovori prav ostro. Še enkrat povzdigne Brandstetter svoj glas, ali zastonj. Po geralni debati se začne specialna, ki se pri tej seji ni mogla dovršiti. V 23. seji dežel, zbora 4. oktobra so se naj važnejše stvari, ki bi se morale na vse strani premisliti in dobro pretehtati, odločile v nekih minutah, ker konec deželnega zbora je bil pred dvermi in „Reichsrath" se bliža. Tudi v tej seji se je navedlo mnogo prošenj od vseh strani slov. Štajarja za upeljanje slovenskega jezika v šole in urade in za zjedinjenje slovensko. Po tem je bilo posvetovanje o deželnem proračunu za leto 1869. Sopet smo imeli lepo priliko se prepričati, kaj imamo mi Slovenci pričakovati od nemške večine v dežel, zboru v Gradcu. Skozi 50 let je bil na Gradškem vseueelišču učitelj slovenskega jezika s pičlo plačo 420 gld. na leto. Ko je učitelj Kvas umrl, se ta služba ni več razpisala. Herman tirja, naj se ta služba spet razpiše in se naj postavi v deželni račun 420 gld. Dokaže prav izvrstno, daje sila potrebno, da se slovenski dijaki v Gradcu učijo slovenščine ali vse je bilo zastonj. Hermanov predlog je s puhlimi dokazi spodbijal O. Schmidt, marenberški poslanec, in če ravno celo nič ni dokazal, se je Hermanov predlog vendar zavrgel, kakor sko-rej vsi predlogi slovenskih poslancev. In vendar še se Nemci čudijo, zakaj se hočejo Slovenci ločiti od njih! Dr. Langer je sprejel prošnje iz ptujskega in št. Lenart-skega okraja, ki so neki podpisane od 40 županov za upeljanje nemščine v šole. Ta prošnja pa se tudi obrača proti advokatom in notarjem, naj delajo za manjše plačilo in proti uradnikom naj hitreje rešujejo vloge. — Tako tedaj naši nasprotniki vse v eno prošnjo mečejo, da zmotijo ljudi in si vlovijo nekoliko podpisov. Rodoljubi pazite! V 24. seji dežel, zbora 5. oktobra je cesarski namestnik Mecsery naj prej odgovoril na vprašanje (interpelacijo) do vlade, ktero je dr. Vošnjak vloži] v 13. seji dežel, zbora zastran narodne ravnopravnosti na Stajarskem. Po glasovi-tem §. 19 smo si nekaj vendar obetali, ali ta odgovor, kterega še morebiti občasu svojim bralcem ozuanimo, nam v kratkem rečeno, celo nič ni obljubil, narodna ravnopravnost ostane tudi za naprej — v §. 19. — O zedinjenju Slovencev c. k. namestnik celo ni nič rekel. — Po tem se je nadalje posvetovalo o šolski postavi. Dr. Vošnjak predloži, da se ne bi prepuščalo srenjskemu šolskemu svetovalstvu predlaganje, okrajnemu šolskemu sveto-valstvu pa ne odločevanje zastran učnega jezika. Predlog so vendar podpirali samo slovenski poslanci in b. Buol. — Ko se je govorilo o tem, ali bi ostal katehet brez volitve v okrajnem šolskem svetovalstvu, je O. Schmidt bral svoj govor in hudo napadal sploh katoliško duhovščino in katoliško crkev. Da je kot protestant tako nesramno govoril in sodil o katoliških zadevah in samo svoje pastorje hvalil, se je zameril vsem nasočim. G. Kais er te ld mu odgovarja prav dobro in je v svojem dolgem govoru zagovarjal katoliško duhovščino in rekel — res prav čudno, ker je zmirom bil soper konkordat — da on nikoli ni bil te misli, da bi se šola popolnoma ločila od crkve. — Govoril je tudi jjroti onim liberalcem, kterim je ta postava preveč klerikalna itd., ker se je vendar opustil v angleško zgodovino in mnogo govoril o angleški ustavi, je govor postal zlo dolgočasen. — Po tem je govoril g. Herman in rekel Kaiserteldu, da bi bolje bilo če bi se bolj podučil rajše o avstrijskih razmerah, kakor o angleških. Schmidtu pa reče, kako se more on predrznoti kot protestant in ptujec o našem katoliškem du- janca. To so posledkj, da vedno v Avstrijo zovemo ptujce, ktere če bi kaj vredni bili, bi gotovo doma obdržali. Ker je čas že bil zlo kratek, so se zadnji paragrafi samo po številkah imenovali, in ker nikdor ni nič soper govoril, so se vsi odobrili. V 25. ali zadnji seji dežel, zbora 6. oktobra so še se neke stvari, kakor postava, kako bi se podigla živinoreja, rešila vžitnina itd., hitro rešile in k slednjemu je dr. Heschel poročal o prošnjah za zedinjenje Slovencev in o protestih nekterih mest in trgov. Poročevalec navede mnogo napak v prošnjah in predloži, da se vse te prošnje naj izročijo deželnemu odboru pa ne vladi. Na to se vzdigne g. Herman blizo tako-le : Ko smo stavili vladi našo interpelacijo, smo vedeli, da jej to ne bo vgodno in da se proti njej bodo vzdigli glasovi iz srede našega naroda, iz onih o °/0 ptuječnih, ki so narodu tuji postali. Velika večina naroda pa je na naši strani, ker ni zapeljana. Nasprotne adrese so večidel nespodobno pisane, slovenske pa celo pošteno in mirno zahtevajo svoje pravice ; kultura tedaj ni na strani nasprotnikov. Smo mi krivi, da ti potujčeni ljudje zarad svoje hude vesti in straha pred Slovani skoraj norijo ? Drava bo še zmirom tekla in Vi še bodete zmirom kupovali vino pri nas, mi pa železo pri Vas, čeravno vsi Slovenci imamo svojo cesarsko namestnijo in svoj deželni zbor v Ljubljani. (Nemir med Nemci.) Po tem graja znani protislovenski list v Gradcu („Tagespost"), ki zmirom hujska proti Slovencem. Protislovenske adrese so tirjali birokrati in ptujci, posebno ona v Ptuju je od nekega tamošuega advokata: Ta hudobija, ktera šunta slovensko ljudstvo, da prosi proti svojemu maternemu slovenskemu jeziku, se bo maščevala nad svojimi roditelji in zapeljani narod sam bo zastarelo krivo vero svoje sužnosti maščeval. (Veliki nemir med Nemci.) G. Hermana to vendar celo ne moti in on nadaljuje mirno. Dokaže, da Nemci in nemškutarji Slovencem ni ene knjige, ni enega slovenskega časnika niso podali. Nasprotne adrese dokazujejo le samo to, kako daleč je že seglo spridenje. Tujci so sijvse prisvojili in nočejo, da bi jih kdo motil v vživanju. če se narod tudi sili k polni mizi, se pravi : Vi kalite mir! — Popraša, kaj bi Vi rekli, če bi se Vam na Nemškem tako godilo, kakor nam na Slovenskem ? Slovenski narod v tisočletni sužnosti ni zgubil svoje narodnosti. Ne bo se zato vresničilo prerokovanje enega Vaših prvih liberalcev, da v pedesetih letih nobenega Slovenca več ne bo. Narod zbujati v novo življenje je toliko, kakor še ga enkrat stvariti. In slovenski narod bo od smrti vstal in se z edin i I. Ne ene koče ne ene vasi ne bo več požrl nemški liberalizem. Slovenska dežela je lepa in rodovitna, sega od Drave do jadranskega morja, slovenski narod je lepe rasti in prirojene inteligencije. Slovensko je dandanes „nobel". (Krohot med Nemci). Ponašem se, da so tudi moji preddedje kakor Vaši bili Slovani. Ali je Avstrija že pozabila zakaj se vse ima zahvaliti Slovanom ? Avstrija brez Slovanov ni nič! Slovanska kri in slovansko premoženje še se zmirom rabi, pripoznajo pa se ne. Ste pozabili, da se za vašo omiko in za različne zavode večidel imate zahvaliti slovanskemu denarju; ktere so pa tiste dobrote, ki jih od Vas ima Slovan? Herman še v svojem govoru k slednjemu dokazuje, da Nemci niso sposobni cesarstvo ustanoviti in vladati. Konča pa s temi besedami. Dokler bo trajala ta politika neusmiljenosti in teorija nižjih plemen, dokler še eden narod se mora bati v Avstriji za svojo narodnost, ne bode miru, ne pokoja „Slovenija" je le vprašanje časa (smeh in nemir). Po tem še je govoril dr. Vošnjak, kterega govor prinesemo prihodnjič. — K sledujemu še je govoril cesarski namestnik in deželni glavar in po tem je bil deželni zbor končan, zbor tako živahen, kakor še noben doztlaj v Štajarju in kako živahnega morebiti tudi več ne bo. V Tirolskem deželnem zboru se je 9. t. m. besedo-valo o šolski postavi in ker se je prvih 10 paragrafov tako sprejelo, kakor jih je predložil šolski odbor, se vzdigne dr. Grebner in reče vimenu leve stranke, da o šolski postavi nebodo nič govorili niti glasovali. Na to prime desna stranka celo postavo brez premembe in besedovanja, po od-borovem predlogu, ki je bil celo nasproti vladinem. Cesarski namestnik reče po tem deželnemu glavarju naj zbor sklene, kar se je tudi taki zgodilo. Ministerstvo notrajnih zadev izdelava neki novo orga- hovstvu soditi. Taki govor mora razžaliti vsakega Avstri- nizacijo, in jo hoče dokončati prej ko se bo začel državni zbor. Ministerskega predsednika se zmirom iščejo, neki hočejo vedeti, da bo grof Adolf Auersberg, drugi da bo grof Traut-mansdorf ali grof W r b n a jun., gotovega še vendar celo ni nič. Pravi se, da bo cesarski namestnik Štajarske Mecz ery šel v^pokoj in da mesto njega dojde g. Kaiserfeld. Češki c. k. namestnik baron Kellersberg je s pohvalo v pokoj postavljen in mesto njega je imenovan general Koller. „Gaz. Narod" pravi, da je adresa in rezolucija deželnega zbora (v Galiciji) vse stranke spet združila. Vsakdo v deželi se čuti olajšanega ker je prepričan, da stoji vsa dežela za svojim zborom proti ministerstvu. To dela vladi nekoliko zadreg, ker v celi deželi ne dobijo nobenega neodvisnega moža, ki bi hotel biti namestnik v Galiciji. Galicija, Solnograško in Kranjska dobijo v kratkem novo organizacijo. Cesar je v Peštu sprejel hrvaško deputacijo in v svojem odgovoru rekel, da bo zastran Reke stavil po svojem ogerskem ministerstvu nove predloge deželnemu zboru oger-skemu in hrvaškemu. Iz Petro grada se poroča, da je car izpustil mnogč vojakov na odpust. V S erbij i je za ministra bogočostja iu uka izvoljen dr. Matič. Iz Bolgarije se je punt že razširil tudi v Macedonijo. Pregnana španjolska kraljica ostane v Francoski. V Turški so zasledili zaroto, ki je imela namen vmoriti sedajnega sultana in na jegovo mesto spraviti jegovega vnuka M u r a t a E f f e n d i j a. Preiskava proti zarotnikom je skrovna. V Spanj olski je začasna nova vlada osnovana, in po-velnik armade je izrekel, da armada ni za to, da bi se v Španiji napravila republika. Uradni časnik „Goreta" piše da se bo v kratkem vpeljalo splošno volilno pravo, svobodna vera in uk, pravica do društev in zborov, tiskovna svoboda, decentralizacija uprave, porotnice iu popolnoma neodvisnost sodnikov. ---- Novičar. Slovenski tabor pri Šenpasu. Dne 18. oktobra t. 1. bo slovenski tabor pri Šenpasu na Primorskem, ki se bode začel ob 2. uri, zahtevanj je predloženo: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino s svojim edinim deželnim zborom. 2. a. V vseh šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in to naj se precej začne ali vsaj v enem letu. b. V Ljubljani naj se vstanovi visoka pravna šola. 3. Naj se uraduje na Slovenskem po vseh uradnijah slovenski in to brez odloga. 4. V ta namen naj se podelijo javne službe le domačinom, kterih je veliko število tudi zunaj slovenskih krajev. Tabor želi: 5. Naj se uraduje v škofijskih iu sploh cr-kvenib uradih po slovenski. 6. Naj se napravijo nektere glavne šole na Slovenskem Goriškem in naj se tira pridruži naj potrebnejši poduk v kmetijstvu. Upamo, da se bode prav mnogo rodoljubov vdeležilo in da bodo vse te točke soglasno odobrene. Da bi se naj upeljal slovenski jezik v šole in urade in se naj Slovenci zjedinili pod edno narodno slovensko upravo, so se sledeče občine poslale prošnje do viš. dežel, zbora v Gradcu: Občina Naršanci, Pristova, Pernožlavci, Cezanjevci, Radoslavci, Banovci, S a line i, Save i, Lahonci, Voračici, Trnovci, Braslavci, trg V o j-nik, občina st. Miklovž, Brcbrovnik, Hermanec, 11 i j a š e v c i, B o r e j č k a, Nova cesta; občina J e r e n i u a, okrajni zastop Šmarje, trg Ljubno, občina C i g e 1 n c a, Šmartno, Frajham,Vojtin a, Sme rečno,Osla,Kal še; spodnja in zgornja st. Jakopska dolina, Ploderšnica, st. Jan ž; Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jan ž pri Drobernici, Otiška, Ve rhe, Zarazbor, sv. Pavel pri Vol-ski, trg Braslovce. Peticij iz celega slovenskega Sta-jarjaje dozdaj došlo više sto, upamo vendar, da še jih bode več došlo če ravno je že zbor sklenjen. V Zagrebu začne v kratkem „stranka prava" 2krat na mesec izdavati političen časopis „Hervat". V Gradcu se je osnovala družba, ktera namenja podig-noti konjsko rejo na Štajarskem. Pravila tega društva je c. k. namestništvo 29. pret. meseca že potrdilo. Po teh lahko k društvu pristopi vsak svoboden državljan stanujoči v Štajarski. Ustanovniki društva plačajo 3 leta poredoma vsako leto 30 gld., družbenikiv pa 3. leta poredoma vsako leto 20 gld. C. kr. oficirje v Štajarski stanujoči lahko pristopijo brez plače. Dramatično društvo v Ljubljani je od narodne večine deželnega zbora v podporo prijelo 200 gld. Odbor tega društva je zato v svoji zadnji seji sklenol večini ljubljanskega deželnega zbora izreči svojo zahvalo iu to pismeno izročiti dr. T o m a n u. Društvo za vinstvo. Trgovska zbornica in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v ta nameu, da se bo širila kupčija s tamošnimi vini in da se bodo pripravljala hranljiva vina, ki se bodo dala izvažati tudi po morju. Nove kmečke čitalnice se snovajo v Kadinu, Rokoli in Lonžeri v tržačkej okolici. Slava ! (Slovenska Matica.) Gg. Erjavec, Ivan Tušek, Vil. Ogrinec in Ivan Zajec so se dozdej radovoljno oglasili, da, hočejo prestavljati Schodlerjevo kujigo-„k n j i ga narave" (Buch der Natur) v slovensčino. Če še se kdo drugi hoče vdeležiti pri tem izvrstnem delu, naj se v kratkem oglasi in naj pove predmet o kterem hoče pisati. —■ Iz Trsta je matičin odbor dobil veseli glas, da g Koseski hoče pripustiti Matici več svojih rokopisov; da ima že pet prestav iz ruskega, v kterih je više 4000 verzov, za tisk celo pripravljenih in da hoče kesnej vse svoje kujige Matici podariti. — G. Orosl. Caf je poslal matici dva zveska narodnih pesem in je v svojem pismu izrekel, da bo „Slovenska Matica" vse jegove slovenske in slovanske rokopise podedovala. — Gg. profesorja Šuman in Majciger na mariborski gimnaziji sta naznanila, da hočeta spisati „slovanski naro-dopis (Ethuografijo), ki ho obsegal 20—25 tiskanih pol, če ga Matica natisne. Liistniea vredništva. G F. J. pri Negovi. Dopis in denarje smo prijeli; dopis dojde v kratkem denarje pa smo taki izročili dotičnemu gospodu. — „S. N." dobite. — „Sadjerejec" bo nam prav dobro došel. Hvala! G. D. v A.-J. Še je zmirom prav došlo. Tržna cena >N a 3 o 3 3 as E ce K- % o : ? S pretekli teden. > _ S fl. | k. fl.|k. 11.'k. H. k. Pšenice vagan (drevenka) . 4¡— 4 45 4 90 4 90 Rži „ .... 3 - 3 10 • : 20 3 10 Ječmena n .... 2 60 -- »J—: — — Ovsa „ .... 1 60 1 90 1 80 1 70 Turšice (kuruze) vagan 2 25 3 10 2 80 8 — Ajde „ 3 — —' — 3 20 — — Prosa „ 3 — 3- 2 40 3 — Krompirja „ 1 20 — 90 1- 1 10 Govedine funt .... -- 18 — 26 _24 - 25 Teletine „ .... — 24 — 28 — 26 26 Svinjetine črstve funt — 30 — 27 — 26 — 26 Drv 36" trdih seženj (Klafter) 10 - 9 — 8 50 10 — 1 o II „ ID ,, ,, . . . • -- 5 50 -- — — „ 36" mehkih „ . 6 — 6 — 6 — 7 50 ., 18" -- 3 60 I — — Oglenja iz trdega lesa vagan — 80 - 60 -45 — 90 „ „mehkega,, ,, — 60 — 50j — 30 — 70 Sena cent .... 1 20 1 20 — 80 1 — Slame cent v šopah 1- — 70 — 90 „ „ za steljo — 80, -.80 — 60 — 70 Slanine (špeha) cent 40- 40 — 42,— 38 — Jajec, pet za .... - 10 -¡10 — 10 - 10 Cesarski zlat velja 5 fl. 52 kr. a. v. Azijo srebra 113.50. Harodno drž. posojilo 62.15. Loterijne srečke. V Gradcu 7. oktobra 1868: T 21 O« 59 22 Prihodnje srečkanje je 21. oktobra 1868. Mežnarska služba pri romarski crkvi sv. križa v Črneški fari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znanje ministnranja, — znanje orglanja in petja všečno, pa vendar ne neobhodno potrebno. Oženjeni rokodelci, kakor šivarji, črevljarji itd. imajo prednost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega meseca ali osebno ali pismeno pri farnem pred-stojništvu v Černečah blizo spodnjega Dravberka. Tiskar Eduurd Janžič v Mariboru.