kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni "ar NDS SIAMPS ^Xxvin.—LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest F(^ICTORY Slovene Daily BUY in Ohio UNITED VQIW STATES ★ Best Advertising Medium 1 xxvni. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) APRIL 30, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 100 A^merikanci zavzeli Monakovo ^^dijanski partizcini ustrelili iMussolinija; truplo razstavljeno na trgu ^ Jucejem vred našla smrt PHležnica in 17 pobočnikov i 29. aprila—Včeraj so italijanski partizani Mussolini]a, in danes so divje mase ljud- suvale m pljuvale na njegovo iruplo, ležeče sredi mestu, kjer je bil rojen fašizem. ^®kdanji duče je bil zajet od italijanskih partiza- Dongo ob jezeru Como skupno s svojo 25-letno ° in 17 pobočnikov. Ob 4:10 popoldne je bila celot w ' ]e z Mussolini jem vred ustreljena. Kakor se pripo-bivši duče do zadnjega moledoval za milost; besede so bile: "Ne! Ne!' " L? USTRELJEN SKOZI GLAVO; ^ odtrgala del lobanje M 'ianQ J'^^^^'^ijevo truplo je bilo s tovornim avtom pripe-^ in vrženo na trg sredi mesta. Krogla je pre-°^inijevo plešasto glavo skozi levo stran čela del lobanje nad in zadaj za desnim ušesom, z Mussolini jem je bila ubita Mussolini jeva k) *>1 Clara Petacci. z bivšim ducejem je padlo pod 'ijtoy ®^sekucijskega skvada iudi 16 ali 17 vodilnih fa-y kateri so bili nekdaj člani kabineta. Spele so bila pripeljana v Milan, kamoir so danes ameriške pete armade. Takoj se je zbrala mno-Jjjl ^ pet tisoč oseb, ki je planila proti truplom. so bili brez moči Razjarjeni množici bila vržena na odprti trg tako, da so ležala drugega. Postavljenih je bilo par partizanskih 1 '®na ' skušali maso držati nazaj, ampak rai- je pritisnila naprej, tako da so bili stra-jeni stopiti na trupla. Sb etiški poročevalec James E. Roper piše, da ko je -»19 se je množica zagnala naprej in ga skoro , trupel. Ko so partizanski stražniki ustrelili v Ijj. ^°^ožaj dobili delno pod kontrolo. , , "jj ^°'°čevalec dalje piše: v sgodaj zjutraj je Mussolini jeva glava počivala '^.''^J^rjene priležnice, ki je bila ustreljena s&ozi Črni kodrasti lasje so bili očividno vlečeni po ISk • % uj nadomestil nekdanji slavo padlega duceja obraz je bil prsteno siv in njegov pod-in ohlapno. Na sebi je imel nekakšen vojaški ^ ob . ® jahalne hlače italijanske milice z rdečim ro-ial . Ampak o pompu, s katerim se je nekdaj kovača, ki je postal diktator Italije, ni bilo Pok ^j®9ovo truplo, ki je bil ponovno osuvano, ^^**0 z blatom. Obut je bil v visoke škornje, am-^®bali So bili povaljani. do časa je skočil kdo iz množice in stekel gledal, da je gotovo skočil na truplo biv- U-i-. Po(} j^®^*Janski partizanski poveljnik, ki je znan sa-h. , ®nom Eduardo, je omenjenemu časnikarju po- Clii. ____11___ «jr________•___X__"51 _i___ ^Jo zgodbo o Mussolinijevi aretaciji in ekse- i!' H J, ■ ^ da je bil Mussolini aretiran in prignali v itSl zbežal v Švico, sem poslal v Dongo deset mož NX'oI?"' i« Ml je nahajal v neki koči izven Donga s Ko je videl prihajati italijanske vojake, prišli, da ga osvobodijo, in je ves vzhičen Mtj' T ^^si Dongo. Imel sem poveljstvo dva tisoč mož provinci, in ker nihče izmed nas ni hotel, da Novi grobovi JOHN PREBIL Kot smo v soboto poročali, je podlegel srčni hibi John Prebil, star 67 let, stanujoč na 1019 E. 72 Pl. Doma je bil iz vasi Hudi vrh, fara Bloke, odkoder je prišel v Cleveland pred 41. leti. Pri American Steel & Wire Co. je delal 37 let. Bilje član društva France Prešeren št. 17 SDZ in društva Srca Jezusovega. Tukaj zapušča soprogo Antonijo, rojeno Zaje, tri sinove: Josepha, Pvt. Rudolpha in Pfc. Victorja, ter tri hčere: Mrs. Antoinette Schindler, Mrs. Frances Hribar in Dorothy, dva vnuka in več ožjih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. S. C. 1/c FRANK CRTALIC Poročali smo že, da je umrl v petek večer Joseph Crtalič, v soboto zjutraj pa je umrl sin S. C. 1/C Frank, ki se je nahajal v veteranski bolnišnici v Brecks-ville, Ohio. Rojen je bil v Cleve-landu in je bil 24 let star. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ kot oče. Pri mornarici se je nahajal nad dve leti in je bil pred mesecem dni odpuščen iz službe. Udeležil se je več bojev in enkrat je bila ladja, na kateri se je nahajal, torpedirana. Odlikovan je bil z dvemi bronastimi zvezdami. Tukaj zapušča soprogo Helen, mater Pauline, brata Pfc. Joseph in sestro Josephine, poročeno Samsa, ter več sorodnikov. Skupni pogreb očeta in sina se bo vršil v torek ob 9:15 uri zjutraj iz Joseph žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče. ' * * v ENSIGN RAYMOND W. LAUTHER V letaisKi nesreči v AJbemarle Sound, North Carolina, je zgubil svoje mlado življenje Ensign Raymond W. Lauther, čigar starši živijo na 1116 E. 74 St. Truplo bo poslano v Cleveland. Pogreb oskrbuje Joseph Žele in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali pozneje. Vest, da je Nemčija kapitulirala, je bila preuranjena Zavezniške sile so okupirale Benetke in Genovo OSVOBOJENI SUŽNJI NA BEGU K RUSOM MOSKVA, 25. aprila. Sovjetski časnikarji poročajo, da so ena najbolj ganljivih strani borbe v Berlinu prizori, ki se nudijo sovjetskim silam, ko na stotine osvobojenih ruskih in poljskih suženjskih delavcev skuša najti pot skozi razvaline med padanjem topovskih krogel do ruskih linij. v soboto zvečer se je razširila vest, da je Nemčija naznanila brezpogojno kapitulacijo, da pa je pripravljena kapitulirati le Ameriki in Angliji ne pa Rusiji. Ponudbo za kapitulacijo je poslal potom Švice nacijski notranji minister in gesta-povski šef Hlnamler, se je glasila dotična vest. V tej zvezi je prišlo iz Moskve in Londona poročilo, da je bUa ponudba take kapitulacije točna, da pa sta jo Amerika in Anglija odločno odklonili. Nemčiji je bilo sporočeno, da ako hoče kapitulirati, mora to storiti na celi črti ali pa nič. Kakor se je zvedelo pozneje, je prvo poročilo o ponudbi za kapitulacijo dal v svet senator Connally^ ki je ameriški delegat na svetovni konferenci v San Franci-scu. V soboto mal#fpp osmi uri zvečer pa je predsednik Truman formalno naznanil, da je stopil v telefonsko sti-ko z gen. Eisenhower jem in da je slednji izjavil, da so vse govorice o nemški kapitulaciji brez podlage. Splošno se opozarja, da je kapitulacija Nemčije v obstoječih razmerah skoro nemogoča, ker niti Himmler niti nihče drugi danes ne more več govoriti za Nemčijo in njene oborožene sile, oziroma kei; Nemčija sploh nima več prave vlade. Vsa znamenja kažejo, da mir v Evropi uradno ne bo naznanjen, dokler ne bodo odložile orožja razbite sile nemške armade, ki so raztresene po raznih delih Nemčije in drugod po Evropi. ZED. DRŽAVE PLAČAJO STROŠKE KONFERENCE WASHINGTON, D. C. — Uradno se poroča, da bodo stroški konference Združenih narodov v San Franciscu znašali okrog $1,400,000 in da bodo Zed. države plačale vse stroške z izjemo osebnih stroškov, katere bodo imele delegacije tujih držav. Čete maršala Tita so 43 milj od Trsta RIM, 29. aprila-—Zavezniške čete so danes zavzele Benetke, Milan and Genovo. Nemški odpor v severni Italiji je za praktične svrhe prenehal obstojati. Britska osma armada je zavzela Benetke in poslala svoje kolone proti reki Piavi, ki se izteka v morje samo 70 milj od jugoslovanske meje. Udarec osme armade do Pia-ve je Angleže postavil v pozicijo, da prično z ofenzivo po glavni cesti, ki vodi naravnost v Trst. Glasom zadnjih vesti o operacijah čet maršala Tita so iste vdrle v Reko in sedaj prodirajo proti Trstu, od katerega so oddaljene samo 43 milj. Ameriška peta armada je dospela v Milan, potem ko so italijanski partizani osvobodili mesto, in je videla truplo Mussoli-nija in njegovih pobočnikov na javnem trgu sredi mesta. Druge ameriške edinice so dospele v Genovo, katero so italijanski partizani osvobodili dva dni poprej. Rojstno mesto nacizma padlo skoro brez odpora RAZŠIRILA SE JE VEST, DA JE HITLER UMRL V BERLINU LONDON, 29. aprila. — Neka švicarska radijska postaja je objavila nepotrjeno vest, da je Adolf Hitler umrl danes opoldne na svojem podzemskem glavnem stanu v Berliivji in da je bil ob njegovi smrti navzoč propagandni minister Goebbels. Istočasno se poroča, da je neki visok uradnik britskega zunanjega ministrstva izjavil, da Hitler umira ali je že umrl, in kadar bo padel Berlin, se bo vojna v Evropi za praktične svrhe končala. Neko poročilo iz Stockholma pravi, da je Hitlerja zadela možganska kap, ki ga je popolnoma paralizirala, da pa je nacijski firer še vedno živ. ZADUŠNICA V sredo ob 10. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala zaduš-nica z vojaškimi obredi za pokojnega Pfc. Anthony L. Prime ml., ki je v akciji zgubil svoje mlado življenje. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. PARIZ, ponedeljek, 30. aprila.—Tanki in ar tiler ij a ameriške sedme armade so snoči skoro brez vsakega odpora okupirali Monakovo, rojstno mesto nacističnega gibanja. Medtem ko ameriške čete mesta, ki šteje 825,000 prebivalcev, niso v celotni zasedle, pa poročila s fronte javljajo, da je zavzetje na praktične svrhe dovršeno dejstvo. , Ameriške čete stoje danes v pivski kleti, kjer je Hitler leta 1923 delal načrte in poizkusil svojo prvo revolto proti nemški republiki. Edinice ameriške sedme armade so včeraj tudi zavzele Oberammergau, malo mesto 27 milj severozapadno od Innsbrucka, kjer so se v predvojnih časih vršile mednarodno' slovite pasionske igre. TRETJA ARMADA OSVOBODILA 27,000 ZAVEZNIŠKIH VOJNIH UJETNIKOV Tanki ameriške tretje armade so včeraj v udaru severovzhodno od Monakova zavzeli veliko taborišče za vojne ujetnike v Moosburgu ter osvobodili 27.000 zavezniških vojnih ujetnikov, med katerimi je bilo največ ameriških letalcev. To je ena največjih skupin vojnih ujetnikov, ki je bila do sedaj osvobojena na zapadni fronti. Ameriška deveta armada, ki je zadnja dva tedna počivala ob Elbi, je včeraj dobila povelje gen. Eisenhower j a, da stopi v akcijo in je tekom dneva zavzela mesto Zerbst, 47 milj južnozapadno od Berlina, potem pa je udarila proti jugu, kjer se bo očividno strnila z ruskimi silami, ki so se glasom zadnjih vesti nahajale 11 milj južno od nemške prestolnice. Britska druga armada je prekoračila Elbo in zavzela Lauenberg, ki leži 20 milj vzhodno od Hamburga, medtem ko je kanadska prva armada prekoračila reko Ems in udarila proti severu, kjer se nahaja samo sedem milj od severne nemške luke Emden. Nekdanji nasprotnik komunistov stoji na čelu avstrijski vladi Premier koalicijske vlade je socialni demokrat dr. Kari Renner ^ obljubljal "cesarstvo," . v ^^izanesejo s smrtjo ^^ilo bilo povedano, da se ga bo sodilo, je bil **epaden. Ampak naši možje so oba zaslišali in ju obsodili na smrt. Ko je Mussolini slišal smrtno obsodbo, je zaklicali 'Rešite mi življenje in dal vam bom ce-carstvo!' "Toda procesni odbor, sestoj eč iz mož Garibaldi j eve brigade in častnika od milanske partizanske komande, je takoj podvzel korake za izvršitev obsodbe. "Mussolini in njegova priležnica sta bila skupno ustreljena v koči. Ko so vojaki namerili puške nanj, je Mussolini moledoval: 'Ne! Ne!' To so bile njegove zadnje besede. Pri eksekuciji njegove oči niso bile zavezane." RUSIJA OBNOVILA ZAHTEVO ZA PRIZNANJE SEDEŽA POLJSKI SAN FRANCISCO, 29. aprila. — Tu se je danes zvedelo, da je zunanji sovjetski komisar Molotov obnovil zahtevo, da se varšavski poljski vladi prizna sedež na konferenci Združenih narodov. Kakor se razume, je Molotov dal razumeti, da Rusija ne bo glasovala za sprejem Argentine na konferenco, ako se ne bo priznalo provizoričnega poljskega režima, kateremu je naklonjena Moskva. , Zed. države ni Anglija sta baje še vedno odločeni nasprotovati sprejemu varšavskega režima na konferenci, dokler se ne reorganizira v smislu jaltskega sporazuma. MOSKVA, 29. aprila — Avstrija, katero je Hitler pred sedmimi leti anektiral k rajhu, je danes dobila pro-vizorično vlado, kateri stoji na čelu kot kancelar in zunanji minister socialni demokratski vodja dr. Kari Renner. Renner, ki je 75 let star, je bil avstrijski kancelar od 1919 do 1920, ter je bil avtor avstrijske r^epublikanske ustave. Po zadnji vojni je vodil odločno opozicijo proti komunizmu v Avstriji. V sovjetski enciklopediji, ki je izšla leta 1941, je bilo njegovo politično delovanje močno kritizirano. Tri stranke zastopane v koalicijski vladi Poročila sovjetske agencije Tass in Dunaja pravijo, da bo koalicijska vlada, ki je bila formirana na Dunaju, izvršila "resto-racijo neodvisne Avstrije'' v soglasju s sporazumom, ki je bil dosežen let^, 1943 na moskovski konferenci zunanjih ministrov velike trojice. V koalicijski vladi, kateri stoji na čelu dr. Renner, so zasto- pane tri stranke, in sicer socialno demokratska, krščansko socialna in komunistična. Novi kancelar Renner je bil zadnji predsednik svobodnega sveta avstrijske republike, pred-no je bila Avstrija leta 1938 od strani Hitlerja anektirana k Nemčiji. Od tedaj naprej je bila Avstrija znana pod uradnim imenom ' 'Ostmark." VAŽNA SEJA Nocoj ob 8. uri se vrši važna seja celotnega odbora korpora-cije za nove domove na pogorišču. Seja se vrši v prostorih Medkulturne knjižnice na E. 55 St. in St. Clair Ave. Na udeležbo so vabljeni tudi lastniki zemljišč, ki se nahajajo na pogorišču. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 30. aprila^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVN OST "lUrpdnikftva poŠta Owned and Published by THE AMERICAN /CGOSLAV PRINTINO AND PCBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENIJE — HE^ERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)____________»e.50 for Half Xear — (Za pol leta)_____________3.50 Por 3 Month# — (Za S mesece)______________3.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)___ Por 9 Month# — (Za ■ mecec«)__ ..»7.50 _ 4.00 - BJ5 Por Europe. Bouth America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)__________18.00 Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________IfiO entered aa Second Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. POT TITOVE JUGOSLAVIJE (Ta članek je izšel v "Vjesniku" od 9. februarja 1945) II. V skupni borbi ustvarjena je nova, Titova Jugoslavija, katera temelji na načelih demokracije, enakopravnosti in federacije. V njej seje razvil nov jugoslovanski patri j otizem in ljubezen napram novi državi, katero ustvarjamo. Iz najširših narodnih mas, katere so pokazale rodoljub je v tej vojni, črpa svojo moč in svoje sile. Na tej podlagi se bo gradila še v bodoče. Vsi politični in ekonomski ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti od strani narodne vlade, merijo na to, da se uničuje podlaga, iz katere bi mogle ponovno rasti proti-narodne klike in protifašistični režimi, da se zagotove demokratske smeri naše narodne borbe. Narod je potom svojih zastopnikov pri oblastvih krepko vzel sodbo v svoje roke; on sam gradi svojo državo. Zgodovina nam je namenila, da to nalogo gradbe države izvršujemo pod izredno teškimi razmerami. Vsa zemlja je opustošena, domovi so požgani, celotno gospodarstvo je uničeno. Mi imamo še vedno svoj glavni namen, da pomagamo z vojsko. Ali mi ne smemo ostati na pol pota, pač pa moramo na polju zgradbe zmagovito korakati naprej. Mi se ne smemo zadovoljiti z doseženimi uspehi, ker to bi ne bilo vredno naših junakov, kateri so doprinesli tolike žrtve. Zmaga ni daleč, toda zahteva največje napore, mobilizacijo vseh sil in smotrena mora biti njihova vporaba. Zmago je treba kovati v borbi, v delu, v medsebojni pomoči in v edinstveni zgradbi. Njo morajo kovati vsi narodi in vsi državljani naše zemlje v plemenitem tekmovanju: selo s selom, občina z t»bčino in okraj z okrajem. Samo skupno delo bo zavarovalo vsem našim narodom srečnejšo bodočnost. Tisti r^apor in tiste smotre, katere smo pokazali v borbi do zdaj, moramo razvijati še nadalje. To je pogoj za končno zmago. Nikdar ne smemo pozabiti, da nas čakajo na tem potu težave in velikanski napori. Ne smemo pozabiti, da imamo še svetovalce, ki govore; "Vrnimo se' na staro." Njihove glasove slišimo od različnih strani in njihove akcije imajo različne oblike. Od slabotnih diverzij zaostalih skupin in slug fašizma od "diplomatske" igre preživelih političnih "veličin." Od fašističnih najemnikov in vojnih špekulantov do reakcijonarnih klik. Vsi ti, pa naj se javljajo odkoderkoli in naj bodo v kakoršno koli krinko zaviti, so čudovito složni v tem, da se zadrži potek zgodovine in da se prepreči naša zmaga. In baš to hoče ona izbegovalna klika, katera naziva naš pokret komunističen, in oni trgovec, kateri zakriva blago in denar ali navija cene, in oni špekulant, kateri bogati, medtem ko naši borci prelivajo kri in dajejo življenje za svobodo ljudstev. Vsi ti žele, da se povrne staro. Proti narodnim sovražnikom moramo biti na straži; vsako njihovo akcijo moramo uničiti v korenu. V tem mora sodelovati, kakor do zdaj, ves narod in vse organizacije narodnega osvobodilnega gibanja. To zahteva od nas interes borbe in izgradnja nove Jugoslavije. Danes mora biti že vsakemu jasno, da je edina pot, po kateri gre naša nova zajednica, federativna demokratska Jugoslavija, v notranji izgradnji, a v sodelovanju na mednarodnem polju z demokratskimi silami more zagotoviti vsem našim narodom politično in ekonomsko demokracijo: to je pot nove Jugoslavije, katera hoče zagotoviti vsem narodom srečo in blagostanje. Rezultati, kateri so že doseženi v notranji izgradbi, kakor tudi ugled, katerega uživa Titova Jugoslavija v zunanjem demokratskem svetu, pokazuje, da ona ne predstavlja sanj nedosegljivih upov. Nasprotno: to je stvarnost, katero v polnem zamahu ustvarjenja grade naši ljudje. Moji pomisleki Cleveland, Ohio. — Ko imam kaj prostega časa, kaj rad pregledujem razne časopise in či-tam dopise rojakov in rojakinj, ki izražajo svoja mnenja. Tako želim tudi jaz enkrat izraziti svoje mišljenje. Čital sem naprimer .dopis društvenika, ki piše, da so na neki priredbi SNPJ društva plesali trije ruski plesalci, katerim je navzoče ljudstvo ploskalo. Dalje piše, da so šli tudi trije od omenjenega društva v Rusijo, da bi jih tam nekaj poučevali, kar pa da se jim ni obneslo. Ker ne pove pod kakšnimi pogoji so omenjeni trije šli v Rusijo, niti vzroka njih povrat-ka, je težko reči, če se jim je potovanje tja obneslo ali ne. Ako so sprevideli, da ni ruski način življenja dober za delavca, naj bi oni, ki so bili tam in videli razmere na lastne oči, povedali, da bi širna javnost vedela kaj več o notranjih razmerah velike slovanske dežele, na katero danes ves svet gleda z največjim občudovanjem. Tudi jaz sem bil med tistimi srečnimi, da smo se v prvi svetovni vojni borili za čast Franca Jožefa, in radi česar sem po ne lastni volji prišel med Ruse. Toda, čeprav smo bili v vojni, in sem bil takorekoč sovražnik Rusov, nismo bili Slovenci, kolikor sem mogel spoznati, posebno zapostavljeni po Rusih. V gotovih slučajih smo imeli večjo zaslom-bo kot pa domači vojaki, to pa zato ker smo bili Slovenci zmožni pisanja in čitanja, Rusov pa je bilo veliko, "ki so bili nepismeni (vzrok temu je menda bila izobrazba, katere so bili v tako veliki meri deležni pod cariz-mom). Vse kaj drugega pa so imeli za povedati oni, ki so bili ujeti v Italiji, ki se je od nekdaj šteje za tako krščansko deželo. Zgodbam o nečloveškemu in "ne-krščanskemu" postopanju z ubogimi ujetniki, bi človek komaj mogel poslušati in verjeti, da ni videl na lastne oči posledice "nežne" oskrbe, ki so jo bili reveži deležni. Ko bi nekateri naši kaplančki, ki so jo pripihali v zadnjem trenotku na varno v Ameriko, na lastni koži občutili le trohico trpljenja, ki so ga ti ujetniki prestali, in katerega so, po raznih vestih iz domovine, deležni danes tudi starčki, ženice, dekleta in fantje, potem sem prav siguren, da se ne bi na vse pretege repenčili po časopisju z potvarjanjem resnice o položaju v domovini. Saj je vendar že na kupe izjav po raznih osebah iz vseh stanov in vseh krajev Jugoslavije dospelo v Ameriko, ki s lastnoročnimi podpisi, dokazujejo svojo avtentičnost. Ta uboga para, ki je bila prepuščena sami sebi, da se bori kakor ve in zna, ker ni bila toliko srečna, da bi, kot visoka gospoda, pobrala svoja kopita in šila in jo popihala v dobrodošli objem velikodušne Amerike ali Anglije, si je v dolgih štirih letih neprestanega in skoro nadčloveškega odpora, priborila vsaj del svobode. Solnce ji je začelo sijati, pa hoče, da bodo tudi drugi narodi vedeli česa je uboga in osamljena jugoslovanska para zmožna. Ona hoče, da se bo po svetu zvedelo, da je velika večina za svobodo izpod tujega jarma, ter da je le majhna peščica še vedno na uslugo sovražnemu povelju. Čudno, da ni na dan kakšnih resničnih izjav posameznih prebivalcev, ki bi se potegovali za one, katerih nečedno početje s tako ihto opravičujeta dva zve- sta poročevalca v clevelandskem časopisju, ki bi napravila največjo dobroto vernemu ljudstvu, ko bi se držala svojega poklica in bila iz dna srca in duše hvaležna, da jima je bila sreča mila, da danes sedita na udobnih stolčkih in imata sita trebuha, mesto, da bi se skrivala po jugoslovanskih gozdovih in grizla plevel, da bi si utešila glad, ki gloda prazne želodce njih ovčič, ki sta jih proti pravilom njih poklica zapustila, da sta sama sebe redila. Da preidem zopet k pogovoru o Rusih. Zakaj pa je peščica re-akcijonarcev tako proti Rusiji? Mar ne zato, ker so Slovani, ker ne marajo biti sužnji nemškemu nacizmu in italijanskemu fašizmu? O, dobro je znano, da ko bi Rusi podpirali one jugoslovanske ski%)ine, ki so se udinjale sovražnikom celeg^ sveta, da ne bi bilo v očeh teh reakcijo-narjev večjih ljudi kot so Rusi. A ker so Rusi že od nekdaj na strani preprostega ljudstva, pa so seveda ničvredni. Pa kaj zato? Pravila so taka, da večina vedno vleče in tako vlečejo Rusi svetovno pozornost na se in bojujoča jugoslovanska para bo tudi potegnila pravico na svojo stran in odkazala zasluženo nagrado izdajicam, pa najsibo, da imajo tak ali tak ovratnik ali pa nobenega. Prav nič čudno se mi ne vidi, da je klika javnih junakov (ki se prav dobro razumejo na beg za ohranitev svoje kože, pa ma-gari.če vse druge vrag vzame), proti Mr. Louis Adamiču. Mr. Adamič jim je trn v peto, kajti 3 svojim razumnim nastopom in ovojim vplivom v višjih vladnih krogih, jim je preprečil že marsikatero nakano. D o'č i m Mr. Adamič izroči podatke enostavno brez vsakršnega hinavstva ali potvarjanja, pa tem "bran-cem" ni dosti do točnosti in pravilnosti o predloženi zadevi, glavno je, dk je njih namen dosežen. No, srečni smo, da imamo v naši sredi take ljudi kot je Mr. Adamič in še nekaj drugih, ki so ves čas od začetka zvesti načelom pravičnega delovanja za blagor preprostega ljudstva, ki je bilo v uri nevihte zapuščeno samo. Pa še drugič kaj več. Louis Pire. KJE JE ANTON MAHNE? Ako se kje v Clevelandu, O. nahaja Anton Mahne, doma iz Kope, pri Velikih Laščah, in ima v stari domovini brata Alojza Mahne, bi rada izvedela zanj hči Frančiška, sedaj Chesnic, bivajoča v Ameriki. Ako kdo pozna Antona Mahne, naj ga opomni, da se naj zglasi ali piše Franku Barbiču, 19511 Musko-ka Ave., Cleveland 19, Ohio, ali naj vpraša zanj v carbarns na 12900 St. Clair Ave. ob 6:20 zvečer, kjer ga kličejo Barbik in to od torka do petka. Zapisnik seje JPO.SS, ki se je vršila 9. marca 1945 v prostorih SN-?J v Chicago, 111. (Nadaljevanje) Poroča Jože Grdina, ki je prvič na seji odbora JPO-SS. Doslej sta zastopala SMZ br. Be-nevol in zafem br. Cesnik. Zastopstvo pri JPO-SS je prevzel na minuli konvenciji Slovenske moške zveze, ki se je vršila septembra 1944. Poroča, da je njih gl. odbor na svoji polletni seji, ki se je vršila v januarju 1945, soglasno sklenil, da naš JPO-SS ostane kot do sedaj in se nikamor ne pridruži ali združi, pač pa ostane samostojna organizacija še naprej in denar, ki je bil nabran in se ga še zbira, naj gre v tisti namen, za katerega je bil zbran, to je: za Slovence. Nadzorstvo čez ta nabrani denar ima odbor JPO-SS, ki skrbi, .da pride v roke pomoči potrebnim Slovencem v stari domovini. To je, kar se tiče poročila od strani SMZ, ako bo potrebno, bo še posegel v razpravo pozneje. — Poročilo se vzame na znanje. S tem so poročila odbornikov, odnosno zastopnikov končana in predsednik naznani, da je zdaj na dnevnem redu najbolj važna točka in ta je, da izvemo, kako je katera organizacija ali podrejena podružnica glasovala. Pozove br. Zalarja, tajnika JPO-SS, ki ima na rokah uradni seznam glasovanja, da poroča o izidu glasovanja. Njegovo poročilo se glasi: Pri seji, vršeči se 14. novembra 1944, je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje, da-li naj se naša pomožna akcija (JPO-SS) pridruži novo ustanovljeni organizaciji War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent. In sklenjeno je bilo, da se vprašanje pridružitve izroči organizacijam in podružnicam, včlanjenim v JPO v odločitev. V smislu imenovanega sklepa sem razposlal potrebne glasovnice organizacijam in podružnicam, ki tvorijo JPO-SS. Tukaj sedaj podam rezultat glasovanja: Za pridružitev k WRFASSD so glasovale sledeče organizacije : Slovenska narodna podporna jednota, Ameriška bratska zveza, Slovenska dobrodelna zveza. Jugoslovanska podporna zveza Sloga, Družba sv. Družine in Slovenska ženska zveza. Slednja je glasovala pod pogojem, da bodo v združenem odboru zastopane organizacije, ki sedaj tvorijo JPO. Za pridružitev so glasovale tudi sledeče podružnice: 1, 2, 3, 6. 8, 13, 15, 17, 21, 22, 29, 30, 32, 33, 34, 35, 38, 40. Za pridružitev je glasovala tudi podružnica št. 4, Sheboygan, Wis., pod pogojem, da ima JPO-SS zastopstvo v novem združenem "odboru ter da to zastopstvo skrbi, da se bo denar, ki je v "blagajni JPO-SS, porabil za pomoč Slovencem. V istem smislu je glasovala tudi podružnica št. 1 Joliet, 111. Proti pridružitvi je glasoval gl." odbor Kranjsko - slovenske katoliške jednote in pa Slovenska moška zveza. Ravnotako so glasovale protf- sledeče podružnice: 5, 10, 11, 20, 26, 28 in 31. Odgovorile niso sledeče podružnice: 9, 12, 14, 16, 18, 19, 24, 25, 27, 36, 37 in 39. Za pridružitev je torej odglasovalo 8 organizacij in 19 podružnic; skupaj 27 glasov. Proti 2 organizaciji in 7 podružnic. Glasovalo ni 12 podružnic. Predsednik izjavi: Bratje in sestre, slišah ste poročilo tajnika Zalarja o izidu glasovanja o vprašanju združitve. V smislu tega izida je predlog za združitev JPO-SS z WRFASSD sprejet z veliko večino. Za besedo se priglasi Josip Zalar, ki stavi sledeči predlog: Da ee ugoui vsem, to je, da bo obojestransko najbolj prav, naj se denar, ki so ga zbrale organizacije in pa podrejene podružnice, ki so glasovale za pridružen je, izroči organizaciji, kateri se žele pridružiti, toda denar, katerega so zbrale organizacije in podrejene podružnice, ki so glasovale proti, pa naj ostane v blagajni JPO-SS in se ga porabi, za kar je bil nabran. Jože Grdina podpira predlog br. Zalarja. Br. Jurjovec je mnenja, da to ni v skladu z našim zapisnikom iz prejšnje seje; takrat se je br. Zalar izjavil, da se bo pokoril večini, zato se mu zdi zdaj to neumestno. Against An Enemy Within Declaration ofWaron Cancer. A (C QOOfOOO' ^ 3 Br. Zalar nato izvaja, da zahteva, da denar, ki ga je plačala KSKJ in oni, ki so glasovali proti pridružitvi, ostane v blagajni JPO-SS in se ga porabi za to, za kar je bil nabran. Br Cainkar omenja tozadevno razpravo prejšnje seje ter opozarja br. Zalarja na njegovo izjavo rekoč: Ali niste vi, br. Zalar, takrat, ko ste bili vprašani, če se boste pokorili večini, izjavili, da se boste pokorili večini? Nakar br. predsednik Cainkar izroči vodstvo seje sestri Erjavec ter se odstrani, da gre po dotični zapisnik. Na to opazko br. Zalar odgo-, vori, da se dobro spominja, kaj je rekel, toda smatra, da je njegova dolžnost zagovarjati pravice organizacij in podružnic, ki so odglasovale, da JPO-SS ostane samostojna organizacija kot je in da se nikakor ne pridruži. Dalje omenja, da je njegova želja, da se ta vprašanje pravično reši, tako da bo v obojestransko zadovoljnost; to se da lahko napraviti, če se njegov predlog odobri. K besedi se priglasi John Gornik ter tolmači, da je tisto glasovanje glavni odbor Slovenske dobrodelne zveze razumel tako, da kar je bilo dosedaj nabranega denarja, ostane kot je; le kar se v bodoče nabere, gre lahko temu odboru v New Yorku, a dosedaj nabrani denar pa ostane v blagajni JPO-SS. V tem smislu tolmači glasovnico, ki je bila poslana na glavni urad SDZ. Gl. odbor SDZ je odglaso-val na prvo vprašanje, a o drugih dveh vprašanjih, ki sta bili še stavljeni v tisti glasovnici, pa niso glasovali; to je ostalo nekako odprto vprašanje. Zato se bo on (Gornik) udeležil sedaj glasovanja in glasoval po svoji ražsodnosti. Istotako izjavlja tudi br. Fr. Wedic, zastopnik Družbe sv. Družine, namreč, da je bil pri njih ravno tak sklep kot pri Gornikov! organizaciji. K razpravi se priglasi sestra Zakrajšek, ki pravi, kako so pri njih razumeli glasovnico. Stavljena so bila tri vprašanja: prvo, da-li smo za pridružitev, drugo da-li naj JPO ostane samostojen kot do sedaj, a tretje, da-li naj se JPO razpusti in združi z WRFASSD. Iz tega je razvidno, da edina organizacija, ki je pravilno volila, so bile Progresivne Slovenke, ki so odgovorile na vsa tri vprašanja. K besedi se priglasi sestra Erjavec, ki poroča k temu sledeče: Ko se je vršila polletna seja gl. odbora SŽZ v mesecu januarju, sem prečitala pismo tajnika JPO-SS, v katerem so bila stavljena vprašanja za združitev JPO z relifno organizacijo WRFASSD, nakar se je vršilo glasovanje in J org«' pet za združitev nizacijo WRFASSD, yg# va pa proti. Tiste, i poza združitev, so to gtsv tem, ko je bil s predlog Ijen pogoj, da v slučaj ^ tve imajo v zdruze 0 zastopstvo organizacij tvorijo JPO-SS ter s gs-stopnikom in zastopD ^ jč loži odgovornost za ® j # bil nabran pod JP®' 3om, da bo razdeljen ^ jg W lifa za Slovence, za prispevan. _ p. K besedi se gelj, ki pravi, da po # mnenju glasovnica P vilno sestavljena, ^ moralo biti samo za ali "proti. Doda, da J® takoj spočetka, ko . j-goci vUTVRFASSD M Pittsburghu, da bo pniaS""' riitSDurgnu, pan v tem odboru ^tjo kako so bili tam naV jo niki JPO imenovani v . . riQ b&P L'gf ve organizacije, P"^ . .gije," ga niso sprejeli nom se je smatralo, da tično postane del no zacije. tol" V to poseže br. ^ mači njih glasovaW . ggj@, pet br. Rogelj, ki večina vedno večina*je za to, mo gori označeni .J- mo gori označeni " " Navaja, da so raztreseni—tudi p® a-btiL T/ rsizpravo na, ki vpraša. K , v ta združeni odbor gr ku ■ prispevali Hrv^^ pr®^'«i) O tem hoče pojasni j^gosl" ^ je on bil že zdavnaj .^jg, in je še in da zelo jgiati se ni pričelo skupn 2 ko j v začetku, ne P (Dalje prihoM^'^ , Domoco '■ del*'"*" Spodbuda vojm ) - . cije menjavanja ^ ^gv^^-mV' Washington. power komisija 12 krajevnim o" naj zahtevajo, v cije menjavanj" vodstva vseh v3i skrbe za to, da bo ci, ki odFK)veck, V/g,,, Ci, KI . ,. prašani glede vzro ^ jglJ glaša, da so menj®^ posebno pogosta okrajih, ter da se J so razgovori "ob jjf&l' tere morajo voditi vp kovnjaki, često na dftlKvr.e. da SO .i f jem poslu, ali P® i vzroke, zakaj de -g v tako da je bilo gih slučajih pod^^e ENAKOPRAVNOST % STRAN 3 Wica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič ^^'^Ijevanje) ^Thorsteina je zbodlo ^ morala zapustiti? Iiji],; ponovil te besede, t*- ezki pomladni ve-oebeških poljanah, grdo, ^ L^ Pa, da ni tako. k ^^ti dobri Ijud-ne upajo v kraj, ijjj. alelujo,' pa vendar Poljske lili-' %e,'' ^ šumi j a v g>ača?" ^ samih Pogovarjata. % sta bila ' dana; sovor dosti ^snji dan je primernejši ka-®Pomini." 3iti tr prestraši. "stai^g A ° /^alo časa na-postaja N? ^ ■ kolikokrat mi ^ do teden? štela Hano, '®1i pj,j.. ®'^da brez tebe li ^^0 ka/ i^ebeške po-? 'C" me je Gizela It Vppjv® P® Harro?' ta-L ^(»dar tudi bog. Da-\ si, ubila bogu, sisWbl: "2!?"dmujrezmm ^ življenje." ^ srebrni glas bezeg, ki ek.^gih. __i_v. položi na zapestje \ - - ^ ® stisnjenimi ^%jQ J ^ otroku mo- [>. iQ y ' 00 trajalo vse bo še dovolj Slišal sejti" je odvrnil visoka, vit. ^ ^ "^aČn ^ in veli- ^ '*^0 nagubane ' fc "aguDancenim S®' Vsi L, obljubljali ti besedo. Čutila sem, da se me je nekaj dotaknilo, in govorila sem . . "In želim ti iz srca, da bi bila zmerom zelo srečna," je tiho dejal Thorstein. "Nikoli brez tebe, Harro. Zmerom te bom morala iskati. In če bi bila. že mrtva kakor nocoj v sanjah, bi se morala vrniti in te poiskati. O, Harro, toliko dobrega si mi storil. Brez tebe-bi mi bile zrasle v srcu koprive, osat in strupene rastline. Ali še veš, kako si me naslikal v slavnostni dvorani? Glej, tako bom hodila, dokler bom živela, in še ko bom mrtva, bom nosila svojo ljuebezen in jo nekoč prinesla bogu." "Dušica, nehaj. Ne veš, kaj govoriš. Ne, ne, ne, pojdi k svojemu očetu, — ti, otrok — Dušica." Šel je naprej z dolgimi, ponosnimi koraki. Rožamarija pa mu je počasi sledila,- kakor bi se bila izgubila v sanjah. Knez in kne-žnja sta prihajala med rožami, lahno večerno zlato seje že svetilo na nebu. Skupaj so šli po visokih, strmih stopnicah do solnčne ure. Knez je izprego-voril še nekaj bežnih besed o jutrišnjem odhodu in najboljših železniških zvezah. Šli so skozi orožarnico, kjer je Harro prej odložil plašč. Nobenega služabnika ni bilo tam. Knežnja se je smehljala, Rožamarija pa je bila tako bela kakor njena obleka. Harro seje poslovil od knežnje, ji poljubil roko in zamrmral še nekaj besed. Tudi on je bil bled, ali pa je bilo to samo zato, ker je prišel po vsem pomladanskem lesketu v to senčno dvorano? "Upam, da se drugo leto spet vidimo, grof Thorstein, in ne pozabite nas ..." In zdaj se skloni Harro tudi nad roko Rožemarije, ki je na smrt bleda in poskuša prenašati največjo bolečino svojega življenja kolikor mogoče hrabro. "Še enkrat—tisočkrat hvala za vse, in zdaj želim vaši visokosti najlepšo mladost . . . vse dobro in . . ." "Tako ne smeš reči." Njegove besede sojo zadele kakor meč. — "Jaz sem za tebe zmerom, kar sem bila, in kakor sem te doslej ljubila, te bom ljubila zmerom." Ovila je svoje mlade roke okoli njegovega vratu — komaj je tako visoko segla—in pritisnila ihteč svojo zlato glavo na njegove prsi. vsi drža- ANILO IN ZAHVALA ®fcein naznanjamo žalostno vest vsem so-'^^®liem in znancem, da je kruta smrt iz-®'®de našega prelj ubij enega očeta in sta- Mtua KOLAR ° Natisnil svoje blage oči dne 25. marca cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vi-(Hj * »la niarca izročili materi zemlji v večni l8g2 y pokopališče. Pokojni oče je bil ro-ig, ^ Rakeku pri Cerknici. '^*10 zahvalo izrekamo Rt. Rev. Msgr. B. J. opravljene cerkvene obrede; dalje naj-ki so krsto dragega očeta okrasili z 4k,! Se i ^ cvetjem, vsem, ki so darovali za sv. ma- > K K 1 v \ za pokoj duše, ter vsem, ki so ga ijin Posebno zahvalo izrekamo Mr. John ki SO prišli aa pogireb iz Ravenna, b** ^^8 Srca Jezusovega, kot tudi pogrebnemu in Sinovi ga izvrstno urejen pogreb. \j' g. ' Odšel si v večnost, odkoder ni več vr? dober in skrben oče, in spomin na Teb bomo ohranili dokler tudi mi ne pri-L ^ Počivaj v miru v l^adni ameriški grudi! ^ °«*ali: L ^*ch, Mrs. Anna Schmitz, in Mrs. Emily Tedaj je Harro še bolj preble-del, jo potisnil z nežno roko od sebe in jo odvedel k očetu. Tiho je rekel: "Visokost, tisočkrat vas prosim odpuščanja. Tega nisem hotel in vedel. In zdaj moram stati pred vami, ki ste mi izkazali največjo dobroto v življenju, kakor človek, ki je zlorabil zaupanje . . "Harro, tako vendar ne smete oditi od nas. Verjamemo vam . . "Tisočkrat hvala vaši visokosti za to besedo." In Harro ježe na stopnicah. Knežnja ni odvrnila svojih oči, v katerih je plapolal zlovešč ogenj, od Rožemarije, ki se je vrgla na majhen divan in grenko zaihtela. O, Rožamarija, zakaj si pozabila na svojega višnjevega mo-žička? PETNAJSTO POGLAVJE Pisma Brauneck, 6. septembra 19— Ljuba moja Marion! Kielski teden je zdaj minil. Zelo zanimiv je bil in marsikaj seje dalo videti. In slišati tudi. Žal me morje ne mara, in ne morem ti reči, kako sem vesela, da mi ni treba več gledati večnega lesketanja, večnega naraščanja in upadanja vode! Od svoje zadnje nesreče—moj bog, če se to še enkrat zgodi, bom morala ves čas prebiti v postelji!—še bolj sovražim Brauneck. Po ten; dvorišču s tremi galerijami vleče, veter žvižga in tuli, kakor bi se pogubljene duše potikale povsod. No, s takšnimi razvedrili kakor zadnje leto, se že da vzdržati. Spet sem bila v Wiesbadnu, in prav za prav sva se s sestro imenitno zabavali, dokler ni postala zadeva za sestro nekoliko nerodna. — Saj veš, sedela je med dvema stoloma. Vprašuješ me po Rožimariji. Kaj naj ti povem drugega, kakor to, da rase in rase? Mene je že prerasla in po strani moram zaviti vrat, če se hočem z njo pogovarjati in ji gledati v obraz. Kazalo je, da bo lepa, toda iz tega ni bilo nič. Dolga je in bleda, da se mora zmerom kje naslanjati, in človek se neprestano boji, da ne bo omahnila nanj! Mene to medlo bitje draži. Tudi kar smo gospo Hardensteinovo, —saj se še spominjaš tega spomenika na grobu svojih dragih? —z nežno silo odstraniti, ni postala nič živahnejša. Meni je bila ta ženska neznosna zaradi svojih modrih govorov in po-božnosti. Pod njenim vplivom je postala Rožamarija tako neznosno pobožna. Sicer pa ima mala že precej za ušesom ... S petnajstimi leti, in to malo pred birmo, je imela ljubezensko afero z našim sosedom in ga je spravila v tako neroden položaj, da se na naše obžalovanje zdaj sploh nič več ne prikaže. Seveda se mu je morala zdeti zmešana punčka hudo smešna. Po tem dogodku je bila na Braunecku nekaj časa pobožnost tako zelo v modi, da se skoraj ni dalo vzdržati. Knez, ki je že od nekdaj precej mistično navdahnjen, se je te bolezni tako nalezel, da sem ga nekega dne dobila, ko je bral z Rožomarijo knjižico svetih pesmi!!! No, ta j doba je, hvala bogu, za nami, in i tudi Rožamarija se je precej iz-! pametovala. Z njo sem bila v Badnu pri svakinji Heleni, ki jo je pošteno vzela v šolo ter ji dala brati Nietzscheja in Hackla. — Moj bog, ta zmešnjava v njeni glavi, ki že tako ni preveč nadarjena! Helena se je zgrozila nad njeno poinanjkljivo francoščino in to je bil tudi povod, da smo se srečno iznebili gospe Harden-steinove. Čez zimo smo imeli majhno, gibčno Francozinjo, ki je tudi meni pomagala čez marsikatero dolgočasno uro. Žal je bil pomladi neki knezov nečak iz Avstrije pri nas in mala Francozinja ni bila preveč previdna. Knez je vzel zadevo preveč tragično in mademoiselle de Rose-morte je morala pobrati svoje kovčege. Potem smo pa postali pozorni na Miss Grangerjevo, ker je tudi angleščina Rožemarije nujno potrebovala izboljšanja, in ta si je pridobila kneza zaradi tega, ker je učila trinajst let v isti družini in je veljala za zelo pobožno. Zastonj sem poskušala, da bi mu to osebo zagnusila! Toda naposled nismo našli nič primernejšega, in kakor kaže, se Rožamarija njene bolezni doslej še ni nalezla. To zimo jo bomo imeli v Berlinu in hodili z njo v gledališče in na koncerte. Ples ji je zdravnik zaradi slabega srca prepovedal. Tako se mi vsaj na plesih ne bo treba z njo dol-gočastiti. — Ali si zvedela naslov Parižan-ke, ki prodaja čudežno sredstvo Opomini glede raci-joniranja Meso, sir, maslo, konzervirane ribe in mleko Rdeče znamke T-5 do Z-5, in A-2 do P-2 so veljavne vsaka za 10 pointov. T-5, U-5, V-5, W-5 in X-5 potečejo 28. aprila. Procesirana jedila Modre znamke C-2 do X-2 so veljavne, vsaka za 10 pointov. C-2, D-2, E-2, 'F-2 in G-2 potečejo 28. aprila. i ■ Sladkor Sladkorna znamka štev. 35 za 5 funtov sladkorja je veljavna do 2. junija. Gasolin Znamka A-15 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. junija. Znamke B-6, B-7, C-6 in C-7 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu vsakega kupona ža,ve in licenčno številko. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj. Tajerji Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za nove tajerje. Na vozilih za komer-cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvq. Kurilno olje Znamke štev. 1, 2, 3, 4 in 5, so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavna do preklica. Servicemen Honor Roosevelt Zakrajšek, hčere; Cpl, Laddie, na Pacifiku, sinovi; ^ ^iwcivSi Cpl. Mathew Molk, Schmilz in Andrew Zak V Franciji; I . f i''''4 ,■-'? za izboljšanje polti? Nujno te prosim zanj, ker se mi delajo gubice pod očmi, in ne smem čakati tako dolgo, da bodo to vsi opazili. Oh, ta Brauneck! Nič čudnega ni, če se delajo gube v tem živem dolgočasju! Ne pozabi svoje Šarlote Brauneške. Ljubi Harro! Tudi na moje zadnje pismo nisi odgovoril, čeprav sem upala, da mi boš poslal vsaj nekaj besed. Srečna bi bila. Toda morda si obljubil mojemu očetu, da mi ne boš pisal. Tako pa vedi vsaj to o meni, da mislim nate zmerom z isto hvaležnostjo in ljubeznijo. Komu naj bi rekla odkrito besedo, če ne tebi? Kar je gospa Hardensteinova šla, sem tako zelo sama, toda to veš že iz mojih prejšnjih pisem, če si jih dobil. Dokler pišem, mislim zmerom, da govorim s teboj kakor v starih časih. Tudi danes ti bom povedala nekaj, kar me je zelo razveselilo. Odkrila sem, da se vidi z debelega stolpa, če se gre v njegovo zgornjo sobo—sobo čarovnice—, čez gozd. In tam je zadnji teden nastala drobna, bela črta, kjer je bilo drugače znierom jasno nebo. Biti mora zidov je tvojega novega doma. Društveni koledar Yank Looks at Coblenz 19 4 5 5. maja, sobota. — Croatian Pioneers, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. maj^ nedelja. —Pevsko društvo "Planina" priredi koncert ob 4:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. 6. maja, nedelja. — Croatian Pioneers Bowling Tournament V avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 13. maja, nedelja. — Ženski odsek kluba Doma zapadnih Slo-vencev^^ 6818 Denison Ave., priredi plesno veselico. 27. maja, nedelja. —Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, na Denison Ave. 27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, pro- slava 50-Ietnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. junija, nedelja. — Proslava 6. obletnice Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Avd. 1. julija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na vrtu Slovenskega društvenega doma, na Recher Ave. 8. julija, nedelja. — "Slovenski dan" na prostorih Slovenske-da društvenega doma, na Recher Ave., prireja Centralni odbor organizacij za pomoč Jugoslaviji. 15. julija, nedelja. — Piknik društva "Nanos" štev. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, — 6818 Denison Ave. mi* ' I' A Ione American soldier of the Third army looks at a wrecked trolley car in front of a damaged cathedral in the ancient city,of Coblenz. This historic Rhine bastion fell before the irresistible drive of the Third army of Lt. Gen. George Pat-ton. JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-[afno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ,. DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans ❖ t Scbmitz in Andrew Zakrajšek, zelja. 30. aprila, 1945. ' Photo shows servicemen as they drape a'photo of the late President .Roosevelt at the Chicago servicemen's center, as other members of the armed forces look on mournfully. As commander in chief of the armed forces, President Rnosev:»lt becajsie a favorite of the servicemen. i '4 I '4 4 4 $ 4 '} I t X t v t v v t X X Ako iščete delo? Ako iščefe delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČI! X 4 y I I Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti X *? X t t Y t t % f t f '4 4 4 T % 4 v i i 4 4 4 i X stran? ENSK0PR5VN0ST 30. aptila>' TI 8. Otrok Meta Koren (Nadaljevanje ) Vso noč ni zatisnila očesa. Prisluškovala je, kdaj se bp na mizi poleg drugih otrok oglasil tudi njen. In oglasil se je, tiho in slabotno, kakor se včasih sredi noči oglasi sredi temnega gozda samotna ptička. Tedaj se je Mariji prvič stisnilo srce. In potem so bili dnevi, ki so bili za njo ena sama tesnoba. Otrok je bil zelo šibak. Ni mogel sesati, in ko je Marija gledala, kako v sobi, v kateri je ležala ona, drugi otroci iz materinih prsi krepko pijejo svoje življenje, je v njeni notranjosti vse krvavelo. "Mamin fantek, pij!" mu je tiho prigovarjala. "Saj moraš živeti!" Skoraj nasilno ga je hranila. Zdravniki so ogledovali otroka in odkimavali: "Prešibko." Marija sama je vedela, da je njen fantek zelo šibak, toda nikoli ni mogla pomisliti na to, da bi njen otrok ne živel. Toliko si ga je zadnje čase želela in ga klicala v življenje! Postal je del nje same. Če bi ga morala zdaj dati, bi morala dati velik del same sebe. Ne sme umreti! Pazila je nanj. Tako neverjetno hitro se je privadila, da jo je zbudil vsak njegov še tako tihi glas od posteljice poleg nj_e-ne, že prvo noč . . . V V V • Poteklo je nekaj dni. Neko noč jo zbudi njegov tihi jok. Vzame ga v svoje naročje in iz svojih prsi polagoma stiska hrano v njegova usteca. Nenadoma pa opazi, da otrok ne požira hrane. Ustka so ost§Ja odprta, lička so spr /a čisto porumenela in potem pobledela. Ves obraz je bil otrpel, brez diha življenja. Marija se je z brezumno grozo zastrmela v njegov obraz. Ničesar ni razumela. Sekunde so bile večnost. Nenadoma pa je blisnilo skozi njene možgane. "Ne umreti, ne umreti! Fantek, ne umri svoji mami!" Z grozo je zgrabila njegovo telesce in ga divje stresla. Otrok je odprl svoje velike, sive oči, ki jih je na njem najbolj ljubila. Zadihal je. Toda v njegovem grlu je nekaj grgralo. Neprestano. Ko je zaspal, se je v snu nasmehnil — prvikrat. Ali v grlu mu je nekaj grgralo, neprestano grgralo. Vso dolgo noč ga je držala v svojem naročju. Njen otrok je umiral. Vso noč in ves dan. Neprestano ga je držala v svojem naročju in mu govorila vse lepe besede, ki jih je vedela in v svoji notranjosti hranila le zanj. Toda otrok je umiral in vse lepo v njeni notranjosti je umiralo z njim. V njej je vstajala groza in v tej grozi je našla le vedno iste besede: "Mamin fantek, ne umreti, ne umreti! . . . " In vendar je umrl. Vse njene lepe besede, vse njene neihe prošnje niso pregnale smrti. — Vse trpljenje tolikih mesecev je bilo zaman . . . Ko so ji ga polagaU v grob, je nemo in brez solz strmela v malo, belo krsto. Čutila je le eno, da z njo polagajo v grob velik del nje same. Sreča, ki si jo je tolikanj želela, se ji je izmuznila iz rok in se ne povrne nikoli več. Njen otrok je umrl za vedno. (Konec) 9. Zgodba o materi Maksim Gorki Mesto je že nekaj tednov oklepal močan obroč sovražnikov, okovanih v železo. Čez noč so kurili ognje in plameni so gledali iz črne teme na mestna obzidja kakor kopica rdečih oči; zlovestno so plamtele te oči in njih preteče svetlikanje je zbujalo v obleganem mestu mračne misli. Z zidov so videli, kako se čedalje bolj stiska sovražnikova zanka, kako se sence sovražnikov premikajo ob ognjih; slišalo se je hrzanje sestradanih konj, razlegala se je vesela pesem ljudi, ki so bili prepričani, da, bodo zmagali. In kaj je huje poslušati kakor smeh in pesem sovražnikov? Vse potoke, ki so mesto zalagali z vodo, so sovražniki zamašili z mrliči; zgoreli so vinogradi okoli zidov, poteptane so bile njive, vrtovi posekani. Mesto je bilo odprto od vseh strani in skoraj vsak dan so ga sovražnikovi topovi in puške obsipavali s svincem. Po ozkih ulicah so mračno korakale čete vojakov, izmoz-ganih od bojev in gladu. Skozi okna se je razlegalo ječanje ranjencev, kriki blaznosti, molitve žena in otroški jok. Ljudje so se pogovarjali šepeta je, sredi besed so časih utihnili in prisluškovali, ali morda sovražnik že ne napada. Zlasti neprijetno je bilo življenje zvečer, ko sta v tišini ječanje in jok postala še glasnejša, ko so se začele izza skal bližati rdečkasto modre sence in se tihotapili proti mestnemu obzidju, ki je bilo že na pol razrušeno, in ko se je nad rdečim zobovjem gora dvignil mesec in priplaval po nebu kakor izgubljen ščit, poln brazgotin, ki so mu jih prizadeli udarci težkih mečev. Ljudje, ki niso več od nikoder pričakovali pomoči, izčrpani od utrujenosti in gladu, so s strahom opazovali ta mesec, ostre gftrske bove, črne čeljusti skal in bučno taborišče sovražnikov; vse to jih je spominjalo smrti in nobena tolažilna zvezda ni nikjer sijala. Bali so se prižigati luči po hišah; gosta tema je zastirala ulice; po tej temi pa je kakor riba v vodnih globinah blodila ženska, zavita čez glavo v črn plašč. Kadar so jo ljudje videli, so drug drugega izpraševali: "Ali je to ona?" "Da, ona." Potem so se skrili v dolbino vrat ali pa so s sklonjenimi glavami bežali mimo nje. In voditelji straž so jo surovo opominjali: "Spet ste na ulici, Marijana? Pazite, ubiti vas utegne kdo in nihče ne bo iskal krivca!" Ona pa je samo mirno čakala, straža je šla dalje in ni dvignila orožja. Oboroženi ljudje so hodili mimo nje, kakor bi bila mrlič, ona pa se je skrivala v temi in potem spet šla tiho dalje, sama, kakor izgubljena. Zavila je v kakšno skrito ulico, nema in črna, kakor živa nesreča mesta. Žalostni glasovi, ki jih je slišala povsod so jo gnali dalje in dalje, bolelo jo je stokanje, jok, molitve in mračne besede vojakov, ki so izgubili upanje na zmago. Ona, meščanka in mati, je mislila na sina in na domovino. Na čelu ljudi, ki so uničevali mesto, je bil njen sin, vesel in neusmiljen lepotec. Še nedavno je gledala nanj s ponosom, kakor na svoj dragocen dar domovini, ka- kor na dobro silo, ki jo je rodila in hranila, da pomaga ljudem iz mesta gnezda, ki se je v njem tudi sama rodila. Sto nezdrob-Ijivih vezi je priklepalo to srce na mogočno kamenje, na katerem so njeni predniki sezidali domove in postavili mestno obzidje, na zemljo, v kateri so ležale kosti njenih sorodnikov, na pravljice, upe in pesmi ljudi, ki so ji bili blizu. In zdaj to srce izgubilo najdražjega človeka in jokalo. Bilo je kakor mestni tlak, prav tako težko, kakor ta tlak. . Tako je stopala po nočnih ulicah. Mnogi, ki je niso poznali, so se je bali, saj je bila kakor živa smrt, ki je iznenada prišla v bližino. In ko so jo spoznali, so molče šli stran od izdajalče-ve matere. Nekoč je v skritem kotičku za mestnim obzidjem zagledala drugo žensko. Klečala je poleg mrliča, negibno, kakor kos prsti in z dvignjenim obrazom strmela k zvezdam. Na zidu sta se nad njeno glavo pogovarjala dva stražnika in njuno orožje je žvenketalo na kamnu. Izdajalčeva mati je vprašala: "Ali je tvoj mož?" "Ne." "Brat?" "Ne, ampak sin. Moža so mi ubili že pred trinajstimi dnevi, sina pa danes." In mati ubitega je vstala in pomirjeno rekla: "Mati božja vidi vse. in zato se ji zahvaljujem." "Zakaj?" V odgovor je dobila: "Zdaj, ko je častno padel v boju za dom, lahko priznam to, kar me je pogosto plašilo: bil je lahkomiseln, preveč rad je imel veselo življenje in bala sem se zaradi tega, da ne bi izdal rodnega mfesta, kakor ga je Ma-rijanin sin, sovražnik boga in ljudi, voditelj naših sovražnikov — naj bo preklet on in telo, ki ga je rodilo!" Marijana je skrila obraz v dlaneh in šla dalje. Zjutraj pa je prišla k branilcem mesta in jim rekla r "Ali me ubijte, ker je moj sin postal vaš sovražnik, ali pa mi odprite, da pojdem k njemu." O (govorili so ji: "Tudi ti si človek in domovina ti mora biti sveta. Tvoj sin ti je sovražnik prav tako kakor nam vsem." "Mati njegova sem in rada ga imam. In mislim, da sem jaz kriva, če je postal taksen, kakršen je zdaj." Tedaj so se začeli posvetovati, kaj naj store, in odločili so se: "Res je, ne moremo te ubiti IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta SEZNAM NABIRALNIH POSTAJ BROOKLYN, New York—665 Seneca Avenue. CHICAGO—Northslde: 3019 N. Damen Ave. (pri Šolarju). Westside: 3936 W. 26th St. (nasproti SANSovega urada). South Chicago: 9710 Avenue L. Roseland-Pullman: 516 W. 115th St. CLEVELAND—Okrožje St. Clair: Slovenski Narodni Dom, 6409 St. Glair Ave. Collinwood: Slovenski Delavski Dgm, Waterloo Rd. Euclid-Nottingham: Društveni dom na Recher Ave. Newburg: 11202 Revere Ave. (pri Mrs. Traven). DETROIT—Slovenski Narodni Dom, 17153 John R; Slovenski Del. Dom, 4375 S. Livernois. MILWAUKEE—Po dnevu: 630 W. National Avenue. Zvečer od 6. naprej: 7th West National Ave., ali pa 9th in W. Mineral St. Za severno stran: Pri Mary Rodich, 2739A, North 29th St. WEST ALLIS—Od 10. do 12. dopoldne: Paradise Theatre Bldg., drugo nadstropje, soba St. 207. WAUKEGAN-NO. CHICAGO—Slovenski Narodni Dom. ST. LOUIS, MO.—4658 Rosa Ave. (Pri Mrs. Speck). PITTSBURGH, PA.—Slovenski Dom. 57th in Butler Sts. NEWARK, ELIZABETH, LINDEN, N. J.—2021 Ingalls Ave., Linden, N. J. WESTMORELAND COUNTY, PA.—Pri Antonu Zornlku, Herminie, Pa. GLAVNO SKLADIŠČE V NEW YOR-KU: Warehouse, WRFASSD, 161 Perry Ave. Za delavce Za delavce ŽENSKE IN MOŠKI za ČIŠČENJE URADOV Nobene starostne omejitve — Dobra plača Ure, da vam najbolj ugajajo Zglasite se pri AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27 St., vogal Superior Ave. zaradi sinovega greha. Vemo, da ga v ta greh nisi zapeljala, in slutimo, koliko moraš trpeti. Toda našemu mestu nisi potrebna za talko — tvoj sin ne mara za te — sodimo, da je pozabil na tebe, satan — ali ta tvoja pot do njega bo kazen, ki si jo zaslužila. Ta pot se n a m zdi strašnejša od smrti." "Da," je dejala. "Strašnejša od smrti je ta pot." Odprli so velika vrata, spustili so jo ven, in dolgo so gledali, kako stopa po rodovitnih tleh, prepojenih s krvjo, ki jo je prelil njen sin. šla je počasi, s težavo so se trgale njene noge od tal, sklanjala se je truplom mestnih branilcev in z grozo odrivala v stran polomljeno orožje. Matere sovražijo orožje napadalcev in priznavajo samo tisto, ki se z njim brani življenje. Kakor bi bila nosila pod plaščem poln kozarec in se bala, da ga ne bi razlila. Ko se je oddaljevala, je postajala čedalje manjša, in tistim, ki so jo gledali z zidov, se je zdelo, kakor bi hkrati z njo odhajal od njih obup. Videli so, kako se je na poti ustavila, in ko je vrgla ogrinjalo z glave, je dolgo gledala na mesto. Tudi v sovražnikovem taborišču so jo zagledali sredi polja, samo, in sence, črne kakor ona, so ^e ji začele bližati, obzirno, počasi. Prišli so k njej in jo vprašali, kdo je in kam je namenjena. "Vaš vodja je moj sin," je rekla in niti eden izmed vojakov ni o tem dvomil. Šli so z njo in hvalili njenega sina. Kako je pameten in hraber. Poslušala jih je ponosno z dvignjeno glavo in ni se čudila; njen sin tudi mora biti tak! Nazadnje je,stala pred človekom, ki ga je poznala že devet mesecev pred rojstvom, pred človekom, ki ga je zmerom čutila v svojem srcu. Zdaj je bil ves v svili in škrlatu, njegovo orožje je bilo posuto z dragimi kamni. Vse je bilo tako, kakor je moralo biti. Dostikrat je sanjala, da bo njen sin takšen, bogat, slaven, ljubljen. (Dalje prihodnjič) Youngest Champ THIS IS THE WAY I CAN USE THEM! Pappy Helped Gale Mikles^ 17-year-old freshman at Michigan State college, is the new national AAU wrestling champion in the 145-pound class. He is one of the youngest athletes ever to win a national wrestling title. His home is in Tulsa, Okla. He promises to be heard from later. -i , X Henry Bush, eight-year-old son of Lt. Com. and Mrs. B. H. Bush df San Francisco, Calif., proudly displays this big bonito he landed off Ocracoke island, North Carolina. Of course his pappy helped a little, too. The bonito is a relative of the mackerel, and sometimes comes in close to land. AMERICAN Heroes by WOODY COWAN i COMDR. JAMES HAILE MINI, U.S.N., already holder of a DFC, has been awarded a Navy Cross for leading a flight of carrier planes against the Japs in the Philippines. He so deployed his command that they severely damaged six major combat vessels. Despite heavy anti-aircraft fire, he made an accurate bomb-run on a battleship, scoring a direct hit with a 1000-pound bomb. War Bonds helped pay for the planes and bombs that enabled the Manila-born officer to render that foe ineffective. His home now is at Vallejo, California. , U.S.Treasury Dtt>artmtnt Za delavce Za delavk THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA ^ HIŠNE služabnice ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do !■ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva-^Zgssi Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nede^l The Ohio Bell Telephon^ Mali oglasi NOVA IZDAJA Angleško-slovenški besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio SNAtlLl^^ za stalno delo od 5.30 zv. do Zglasite se v N. Y. C W. 3rd & St. 5 ur no h EAST END RADIO 791 East 152nd St. Popravljamo vsakovrstne električne predmete Earl B. Cherry Wm. "Bill" Herman KUPUJTE VOJNE BONDE I je vse, kar jezab i šega časa, j teriji. Izkušnja m jpip' j pravljanje zelenja ! la na razpolago- D mE coLo(^„; Bulkley Bldg-' Delavw dobi delo. Dobra P se naj na gj. 1001 E. 74 ; SEZNAM S KOM MORET]S POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vaSemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATLJICE — Operite jih — Strite jih — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandn: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu; na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu -Bonds- Over America Mi % ( ti v akrov, hisas« , gbna ^ stanju; poslopja; drevje. Cena $ - pf industrijskih m nosti pokličite uri popoldne. ,VSElCAf