»UTRUJENA« STAVBA TEHNIČNIH ŠOL
Temeljita obnova že letos
Seplembra 1911 se je v tehritni srednji šoU ob Aflter-čevi zaiek) prvo leto pouka in na tej ioii še danes vsako leto tfaod uiencev nabirajo teoretttno in pnJttiino zna-nje. Šob je veUka, saj meri okrog 6.600 kvadntnih metrov. Za udUce je namenjeirii 4.600 kvadratarih metrov, za delavnice pa 2.000. Trenutno je v JoU prosto-ra za 3.200 sretfajeiokev.
Seveda pa zob časa zgradbi ni pnzanesel, pa tudi nov način izobraževanja postavlja nove zahteve. Solo je treba obnoviti, saj prav zaprav večje obnove ni »doživeia« že vrsto let. Iztrošena je oprema, instalacije, veliko prepo-trebnih prostorov za srednje usmerjeno izobraževanje manjka, zato bi bilo treba začeti kmalu delati.
-Vili Belič, naš nekdanji »župan«, direktor Solskih delavnic v šoli ob Aškerčevi je na šoli že skoraj štiri desetletja in njene probleme in pomanjkJjivosti več kot dobro pozna. Že v letih 1979 in 1980 je bila v šoli obnovljena cdotna centraina kurjava in obenem je bila šola pnključena na ljubljansko vročevodno omrežje. To pa je šele začetek in že to je pred petimi leti stalo 25 milijonov dinarjev. Za dela, ki jih bo treba opraviti v naslednjih letih pa bo potrebno še veliko več denarja. Za obnovo šole in tudi njeno razširitev se zavzemata tudi mestna skupščina in izobraževalna skupnost, kar pomeni, da bo morda kakšen dinar le lažje izbrskati.
Popolne obnove so potrebne vse inštalacije: vodovod, kanalizacija in odtoki, obnoviti je treba pode, vrata in pročelje. Poleg tega pa bo treba tudi dozddati nekaj prostorov, da bodo učenci imeli vse potrebno za nemoten in kakovosten pouk. Če samo pogledamo, kako težko je organizirati pouk telovadbe, saj šola nima telovadnice in tako mora 3.200 učencev gostovati v telovadnicah po vsej Ljubljani. In ne nazadnje nujno potrebujejo tudi kuhinjo in jedilnico, saj so številni učenci od doma po cele dneve - ob sendviŠh, brez toplega obroka.
Tako je poleg obnovitvenih del v načrtu tudi dogradi-tev šestih telovadnic, ureditev jedilnice ter gradnja zaklo-nišč za skupno 1.500 oseb. Z uresničitvijo vseh teh načrtov, bo v šoli skupno več kot 11.400 kvadratnih metrov površin in s tem tudi za več učencev - 4.000.
Po letu 1948 bo to tako prvi večji »poseg« v srednjo
tehnično šolo ob Aškerčevi. Leta 1948 je bilo zadnjikrat obnovljeno pročelje, poleg tega pa je bila zgradba povi-šana za eno nadstropje.
Pri obnovi pročelja prav gotovo ne bo lahko, saj je zgradba spomeniško zaščitena, kar pomeni, da bčdo' hoteli svoje reči in tudi uveljaviti svoje zahteve na Zavo-du za spomeniško varstvo. To bi lahkopomenilo tudi zavlačevanje obnovitvenih del.
Seveda bo največji problem zbrati dovolj denarja. Sodelovati bodo morali tako rekoč vsi, ki so s šolo kakorkoli povezani. O težavah je seznanjena tudi Go-spodarska zbornica, vsaj nekaj bodo morale prispevati tudi tiste delovne organizacije, ki iz te šole dobivajo svoje kadre, vključiti se bodo morale posebne izobraže-valne skupnosn in še kdo. Celotna naložba bo namreč vredna nekajkrat po 100 milijonov dinarjev, kar danes
Kljub temu, da ima zgradba zdaj že skoraj tričetrt stoletja pa je čas še ni toliko načel, da se je ne bi splačalo obnoviti in dopolniti prostorov. Če bi hoteli namreč sezidati nove šolske prostore z vsemi potrebnimi »priti-klinami«, bi bilo prav gotovo potrebnega veliko več denarja in časa.
Cas pa je seveda zelo pomemben, saj zavlačevanje potneni siromašenje vzgojnoizobraževaliiega programa usmeritev na šoli, kjer so zdaj ostale še strojna, kemijska in lesarska smer ter Solske delavnice. Vili Belič je trdno odločen, da bodo začeli delati še letos. Treba je prihraniti čas- in čas je denar.