« > h m Q D u V) u o Miši ne ujame urnost, marveč spretnost. Hrvaški pregovor m Številka 21 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT 25. Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec petek, maja 2001 CITAT TEDNA Dazu kann man nur sagen: No na. Dr. Egon Kapellari o Haiderjevi izjavi, da ni bil sovražnik slovenske narodne skupnosti Novi krški škof: Učiti se hočem slovensko Stran 3 Pestra sklepna prireditev Pretekli petek, 18. maja, je vabila Višja šola za gospodarske poklice v Šempetru na slavnostno zaključno prireditev, ki je bila v znamenju evropskega leta jezikov. Pestre kulturne prireditve so se udeležili poleg staršev tudi številni častni gostje. Izrazna plesna skupina (na sliki) je številni publiki približala komunikacijski fenomen jezik. Foto: Štukelj POLITIKA Nova pritožba Vouk bo glede ravnateljev vložil pri ustavnem sodišču Pritožbo s podporo NSKS. Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN Radišani se borijo za šolo Deželna vlada želi jeseni zapreti ljudski šoli na Ra-dišah in v Medgorjah. Stran 6 KULTURA Matjaževe! pomlajeni Za novega predsednika MoPZ Kralj Matjaž so člani izvolili Adriana Mandla. Stran 10 SPORT Visok cilj kapetana SAK Lojze Sadjak hoče v tekoči sezoni postati najboljši strelec v moštvu. Stran 15 Politika ---------------------25.maiaM Ravnatelji: Vouk bo vlo Komentar Zaostruje in ustrahuje ogled eno leto nazaj. Koroška se je pripravljala na praznovanje 80-let-I niče plebiscita, dunajska in celovška politika pa se je morala ubadati s sankcijami štirinajsterice EU, katerih glavni vzrok je bil Haider. Pri plebiscitni proslavi je narodna skupnost sodelovala, sankcije pa je Avstrija srečno preživela, mdr. tudi po zaslugi manjšinskega vprašanja. Temu primerno so se vladni politiki na Dunaju in v Celovcu kazali prijazne do avstrijskih narodnih skupnosti. Sklenili so ustavno določilo, gradiščanski Hrvati so dobili dvojezične napise, koroški Slovenci pa pogodbo o financiranju Glasbene šole. Danes po enem letu. Politično ozračje je dokaj bolj zaostreno. Glavni krivec naj bi bil Rudi Vouk, ker je uspel s svojo pritožbo pri ustavnem sodišču. To, da sta resnična krivca KHD/KAB, ki hujskata proti odločitvam najvišjih avstrijskih sodnikov in s tem dokazujeta njun nerazčiščen odnos do osnovnih pravil pravne države, v javnosti sploh ne pride do izraza - po načelu: kriva je žrtev in ne tisti, ki jo ima na vesti. Pri tem deželni glavar nenehno naliva olje na ogenj. Njegove in KHD-jevske agresivne napade na Vouka je treba odločno zavrniti, kakor je treba jasno zavrniti nedavne napade KHD na Sadovnika, ker je zahteval razširitev odločbe glede topografskih napisov. Poleg tega je Haider v svoji zahtevi, da naj bi se narodna skupnost odpovedala izterjanju pravic po pravni poti, dokaj protisloven. To najbolj ve tudi sam, saj se je, ko je bila FPÖ še v opoziciji, v zadevi ORF pritožil celo pri evropskem sodišču v Strassbourgu, ker s svojimi zahtevami ni uspel pri avstrijski vladi. Ni dvorna, da se deželni glavar kot izkušen politik in pravni strokovnjak ne bi zavedal vseh teh protislovij, ki jih javno uganja. K temu še pridejo njegove proti-manjšinske odločitve glede ravnateljev. Podobno velja za določilo v zakonskem osnutku glede OR, po katerem naj bi bile slovenske oddaje samo tam, kjer so slovenski napisi. Prav tako ne gre prezreti, da si je po vzorcu KHD/KAB izbral za pozdrav novemu krškemu škofu Schwarzu prav pravljico o „diskriminaciji” nemških vernikov, kar je bilo vse drugo kakor slučajna, nepremišljena poteza. Odgovor na vprašanje, zakaj se kljub temu spušča v to igro, je lahko samo ta: očitno mu gre za načrtno zaostrovanje in ustrahovanje - z namenom, da bo vsem jasno, da se lahko nasprotniki narodne skupnosti zanesejo na njegovo simpatijo in podporo. Janko Kulmesch ■ Dvojezični šoli Diča vas in Loče sta z dekretom definitivno dobili enojezični ravnateljici. ■ Odpira pa se tudi še druga fronta, ki zadeva naše višje šolstvo in okrajne nadzornike. ■“■v eželni glavar Haider je 1 podpisal dekret, s kate-rim je definitivno imenoval ravnatelje nekaterih dvojezičnih šol. Novi ravnatelji so: mag. Johanna Trodt (LŠ Lope), Johanna Kunovjanek (LŠ Diča vas), Hanzi Millonig (LŠ Bistrica v Rožu), Romana Dovjak (LŠ Djekše), Fini Kraut (LŠ Dobrla vas), Josefine Greiner (LŠ Galicija), Friedrich Leitner (LŠ Kazaze) in Jožica Mak (LŠ Sele). Dvojezično kvalifikacijo imajo vsi ravnatelji/ravnateljice -razen ravnateljic na ljudskih šolah Diča vas in Loče. Kakor smo že večkrat poročali, sta se za ti dve ravnateljski mesti potegovala tudi učitelja Miran Schönberg (Diča vas) in Joško Wrolich (Loče). Oba imata dvojezično kvalifikacijo, še več: bila sta edina dvojezično kvalificirana od tistih, ki so prišli v ternopredlog okrajnega šolskega sveta Beljak, vendar nista bila uvrščena na prvo mesto. Uvrščeni ’ pa sta bili enojezični učiteljici Trodt (Diča vas) in Kunovjanek (Loče). Tako je bilo samo še potrebno, da potrdi odločitev okrajnega šolskega sveta pri- stojni šolski referent Haider. Tako se je tudi zgodilo. Pri tem se je lahko opiral na lani jeseni sprejeti zakon o objekti-vizaciji, za katerega sta glasovali FPÖ in ÖVP. Kakor je znano, ta zakon za ravnatelje dvojezičnih šol ne predvideva obvezne dvojezične kvalifikacije. Haider je večkrat poudaril (mdr. na nedavnem zborovanju KHD/KAB v Velikovcu), da tako obvezno določilo deci-dirano odklanja, ker naj bi po njegovem mnenju „diskriminiralo enojezične kandidate”. Sedaj ko je z dekretom definitivno imenoval enojezični ravnateljici za Loče in Diča vas, zgodba še ni zaključena. Odvetnik Vouk bo v imenu prezrtih kandidatov z dvojezično kvalifikacijo vložil pri ustavnem sodišču pritožbo, ki jo podpira tudi Narodni svet. Po njegovem prepričanju nasprotuje odločitev 2. odstavku 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pripadnikom narodne skupnosti elementarni pouk v slovenščini. Vrhu tega se zastavlja vprašanje, kako lahko ravnatelji nadzorujejo pouk na dvojezičnih šolah, za kar jih obvezuje kon, če na drugi strani splet za to nimajo kvalifikacije. Odpira pa se še druga fron ta - na področju imenovanji ravnateljev za Slovensko gin1' nazijo, Dvojezično TAK if šentpetrsko Višjo šolo za gos podarske poklice ter imen» vanja okrajnih šolskih nadzd nikov. Kakor nam je poveds podpredsednik deželnega šolskega sveta Rudi Altersbei ger, je kolegij deželnega šol skega sveta z glasovi FPÖ i( ÖVP sklenil določilo o objekti vizaciji, ki prav tako ne predpi suje dvojezične kvalifikacije „Edino, za kar so bili priprav Ijeni akceptirati, je to, da se rf potrebno kvalifikacijo opozo samo z okrožnico. Nevarnost ki iz tega sledijo, nikakor m gre zanemarjati. Eno je za konska obveza, povsem neka drugega pa so neobvezni okrožnice,” poudarja Alters berger v pogovoru za NA-‘ TEDNIK. Podpredsednik deželneg šolskega sveta bo pustil de ločila, ki jih je sklenil koleg deželnega šolskega sveta pravno preveriti. Janko Kulmesd Gonja KHD proti predsedniku NSKS Vzrok gonje KHD: Sadovnik zagovarja razširitev uredbe o dvojezični topografiji. KHD v letakih in po internetu hudo napada predsednika NSKS Sadovnika. Očita mu, da naj bi prekršil dogovor ob okrogli mizi, ker je nedavno zagovarjal v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM razširitev uredbe o dvojezični topografiji. KHD poziva Haiderja, da naj skupno s presednikoma SPO in OVP m 11 M opomni zastopnike narodne skupnosti, da se naj držijo dogovora, sprejeta ob okrogii mizi. „Če bi osrednji organizaciji koroških Slovencev vztrajali pri razširitvi dvojezične topografije, se KHD ne čuti vezanega na ta dogovor,” poudarja KHD. r Bernard Sadovnik Sadovnik čestital novemu škofu Predsednik NSKS je novemu krškemu škofu dr. Aloisu Schwarzu pisno čestital. Poudarja, da se je „Sveti oče z imenovanjem Vaše osebe dobro odločil” in da njegovo prizadevanje za pot dialoga navdihuje narodno skupnost z optimizmom. „Veseli nas, da hočete nadaljevati pot škofa dr. Egona Kapellarija in želimo Vam obilo uspeha in božjega blagoslova,” tako predsednik NSKS v pismu novemu krškemu škofu. Politika ) pritožbo s podporo NSKS 3a e. za )loi •0(l' mj! jirfl' ir pa in» zof ;d3 eg1 oei šd j it ?kti dp' :ije rav j ri zo: osi P za skč zri ers JAi eg dc leg e« s d je fu 10 ;e n- ro ri- la 3- ll- ia m ja d- 3- Novi krški škof Alois Schwarz (levo) in njegov predhodnik Kapellan, ki se je vrnil v svojo štajersko domovino. „Hočem se učiti slovensko” ■ Alois Schwarz, novi krški škof: „V Cerkvi bo imela slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje zanesljivo domovino.” lovenska narodna skup-nost je nezamenljivega po-mena za kulturno življenje v koroški deželi in družbi. V Cerkvi bo imela tudi v prihodnosti svojo zanesljivo domovino. Prosim za razumevanje, da še ne znam govoriti v njenem jeziku. Bom pa se ga kmalu naučil.” Po teh besedah je novi krški škof Alois Schwarz prebral naslednje tri stavke v slovenščini: »Ne govorim slovensko. Na žalost! Hočem se učiti slovensko.” Zastopniki medijev, ki se jim je novi krški škof Schwarz nekaj ur Po tem, ko je postalo njegovo imenovanje definitivno, predstavi skupno s svojim predhodnikom Kapellarijem, so te besede sprejeli nadvse pozitivno. Obisk novinarske konference je bil v Primerjavi s političnimi odličen, čeprav nihče upravičeno ni mo-Qel pričakovati, da bo novi škof Podrobneje seznanil javnost s svojimi načrti za vodenje krške škofije. Posebej velja to še za kočljivo narodnostno vprašanje, Prav tako pa za vprašanja, ki zadevajo odnose in sodelovanje krške škofije s Cerkvijo v Slovenji ter slovenska prizadevanja za svropsko vključevanje. Kljub temu so bile prve besede škofa Schwarza zelo spodbudne za slovensko narodno skupnost. ■ Jörg Haider, koroški deželni glavar, je v „pozdrav“ škofu Schwarzu načel temo o „diskriminaciji” nemščine v Cerkvi. naj bi prišlo do emocij in napetosti. Haider: „Kaj more nekdo iz Heiligenbluta za to, če mora prenašati slovensko mašo, pri kateri ne razume nobene besede?” Vzrok za ta šentlipški dogodek vidi v tem, ker je bilo mesto krškega škofa nezasedeno in Kapellari ni več skrbel za krško škofijo. Da je ta Haiderjeva trditev iz trte zvita, tega niso potrdili samo domačini. Zelo jasno ga je zavrnil Kapellari sam. Na tiskovni konferenci skupno s svojim naslednikom je poudaril: „Te Haiderjeve trditve so napačne.” Prav tako je zanikal, da v preteklih treh mesecih ne bi bil prisoten na Koroškem. Nenazadnje pa je glede vedno spet izrečenih trditev, da naj bi bila nemščina dikriminirana, menil: „Kot krški škof sem vodil na tisoče pogovorov, vedno spet pa sem moral ugotoviti, da to ne drži. V dvojezičnih farah je božja služba - z redkimi izjemami, npr. v Selah - vedno dvojezična. Drži, da znajo Slovenci tudi nemško in da morajo mdr. tisti, ki ne prihajajo z dvojezičnega ozemlja, slediti delu bogoslužja v jeziku, ki ga ne razumejo. Vendar gre za to, da imajo Slovenci v Cerkvi svojo domovino.” Janko Kulmesch Nikakor pa niso bile spodbudne pozdravne besede, ki jih je novemu krškemu škofu namenil deželni glavar. Bile so, milo rečeno, več ko neprijazne. Kakor poroča celovška redakcija Avstrijske tiskovne agencije (APA), ga je Haider pozval, da se naj hitro seznani z vprašanjem dvojezičnosti - vendar ne z ozirom na dejstvo, da potrebuje narodna skupnost, kakor je obljubil Schwarz, „zanesljivo domovino”. Postavil se je na stran tistih, ki -s KHD/KAB na čelu - že vsa desetletja rovarijo proti „diskriminaciji” nemščine v dvojezičnih farah, in poudaril: „Spoštovati je treba tudi občutke večinskega prebivalstva.” Bivšega krškega škofa je pohvalil kot moža, ki je znal posredovati v konfliktnih primerih, in menil: „Kapellari nikakor ni bil sovražnik slovenske narodne skupnosti, dal pa ji je zelo jasno razumeti, da mora skupaj živeti z večino.” Konkretno se je Haider pritožil zaradi birme, ki je bila preteklo soboto v Šentlipšu. Svečanost je vodil škofijski kancler Michael Krištof, sodeloval pa je tudi pristojni župnik Franček Kramberger. Po Haiderjevi izjavi naj bi bila svečanost „skoraj samo v slovenščini”. Zaradi tega Dr. Jože Marketz NOVI ŠKOF______________ Pričakovanja dr. Marketza Ravnatelj slovenskega Duš-nopastirskega urada dr. Jože Marketz je že več let v rednem stiku z novim krškim škofom dr. Aloisom Schwarzem. Predvsem ga pozna tudi kot dolgoletnega sodelavca, ki so ju povezovale podobne delovne pristojnosti. Kakor dr. Marketz, je vodil tudi dr. Schwarz Dušno-pastirski urad, in sicer na Dunaju v letih 1987-1997. „Kakšna bo njegova pot glede narodnostnega vprašanja, ne morem reči. Sam se o tej zadevi pogovarjam z njim že več let, kako bo na to reagiral kot škof, pa bomo videli,” tako dr. Marketz za NAŠ TEDNIK. Osebno se zdi ravnatelju slovenskega DPU zelo pomembno, da bo upošteval slovenski del koroške Cerkve kot subjekt in ji zagotovil pravico soodločanja. Dr. Marketz: „To pričakujemo in bomo skušali tudi uveljaviti.” Sicer pa ravnatelj DPU ocenjuje novega krškega škofa zelo pozitivno, ker „pozna, kako se odvija krščansko življenje tako v mestnih kakor podeželskih farah.” Sam je kmečki sin in je kot duhovnik zelo tesno sodeloval z župniki, dekani in župnijskimi sveti. Dr. Marketz v pogovoru za NAŠ TEDNIK: „Ko je postal dunajski pomožni škof, jih ni pustil same, z njimi je delil skrbi in skupno skušal obnavljati podobo Cerkve, ki je pred novimi izzivi.” Ravnatelj DPU posebej izpostavlja tudi zelo človeški pristop, ki ga ima novi krški škof do ljudi in njihovih problemov. Prav tako velja kot zelo dober pridigar. „Osebno mi je rekel, da hoče biti ljudski škof, za škofovo geslo pa si je izbral: Beseda je meso postala,” tako ( ravnatelj slovenskega DPU za NAŠ TEDNIK. -Kuj- SODELOVANJE TAK/SGZ Računalniški tečaji v Celovcu Dvojezična trgovska akademija ima zelo sodobno opremljene računalniške učilnice. Hkrati v Celovcu ni ponudbe za računalniške tečaje za Slovence, ki živijo v Celovcu ali bližnji okolici. Zato sta se TAK in SGZ dogovorili, da naredita takšno ponudbo. SGZ organizira tečaje, TAK daje na razpolago prostore. Prvi tečaj za začetnike je bil aprila. 18. junija se začne 8-urni tečaj Internet in e-mail (4 večeri po 2 uri). Vodja tečaja bo Franc Opetnik. Prijavite se lahko v pisarni SGZ, tel. 0463/-508802 (glej prireditve). Popravek, v prispevku „Umetnik Rudi Benetik dela z mladimi v Borovljah“ (prejšnji NT, str. 16) se je pripetila neljuba pomanjkljivost oz. napaka: pravilno je, da poučuje na dvojezični ljudski šoli v Borovljah v 3. b razredu Nataša O raže, Thomas Sabotnik pa v 4. razredu. Za napaki se opravičujemo. SAVINJSKO-ŠALEŠKA REGIJA Podpora za dovoz na avtocesto čez Lipico Župani občin Savinjsko-Šaleške regije poudarjajo, da bi morali o tej pobudi obvestiti tudi ministra za promet Presečnika. Predsednik Slovenske gospodarske zveze dr. Matevž Grilc je v pismu Alenki Avberšek, direktorici Savinjsko-šaleške območne zbornice, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije, opozoril na večletna prizadevanja za izgradnjo optimalne povezave na avtocesto Dunaj - Salzburg. Prav tako tudi na dejstvo, da je avstrijsko ministrstvo za promet in infrastrukturo pred kratkim dalo nalog za izdelavo študije in predlogov o prometnih tokovih med. Koroško ter Štajersko in Slovenijo. Grilc se je v pismu direktorici Avberšek odločno zavzel za most čez Dravo pri Lipici. „Brez tega priključka nadaljnji gospodarski razvoj ne bo mogoč, kar kaže dejstvo, da v občini Pliberk števi- lo delovnih mest upada.“ Nadalje poudarja: „Prosimo Vas, da v Vaši regiji mobilizirate gospodarstvo, da se bo zavzelo za krepitev prometne povezave čez Holmec, Pliberk in za most čez Dravo pri Lipici.“ Direktorica Avberšek je željo predsednika SGZ takoj posredovala županom Savinjsko-šaleške regije. Ti dovoz čez Lipico zelo pozdravljajo. Tako npr. tudi župan občine Gornji grad Toni Fti-felj, ki v svojem odgovoru poudarja: „Pobuda dr. Matevža Grilca je zanimiva in potrebna z vidika gospodarske in občinske povezave. Pobudo podpiramo v celoti in smo pripravljeni tudi sodelovati pri aktivnostih.“ -Kuj- Qobudo SGZ podpi- \ I ramo v celoti in smo pripravljeni so- t delovati tudi pri aktiv- r nostih. | TONI RIFELJ, ŽUPAN OBČINE ! GORNJI GRAD I I Slovenske turistične agencije na obisku pri SGZ V četrtek, 10. maja je bila na Koroškem skupina 14 turističnih agencij iz Slovenije. Z njimi je prišlo tudi nekaj novinarjev. SGZ jih je povabila na t.i. promocijski izlet s ciljem, privabiti več obiskovalcev iz Slovenije na eno- ali večdnevne izlete na Koroško, s tem da bi se poslužili ponudbe članov SGZ iz gostinstva in turizma (kosila, prenočitve). Takšne izlete bi lahko vodile naše dobro kvalificirane turistične vodnice. Ob izletu so gostje dobili poleg kulturnih in zgodovinskih informa- cij tudi sliko o koroških Slovencih, dobili pa so tudi mapo z raznimi informacijami o gospodarski in kulturni ponudbi koroških Slovencev ter kontaktne naslove. Kot turistični vodnik je spremljala skupino ga. Sonja Wakounig. Poslovodja SGZ, ga. Hobel, je izrazila upanje, da bodo agencije v prihodnje organizirale več izletov na Koroško. Obiskovalci so bili s programom zelo zadovoljni. Vodje nekaterih agencij poprej še nikoli niso bili na Koroškem. Matevž Grilc je sprejel zastopnike slovenskih turističnih agencij. RAZPIS delovnega mesta za svetovalca za stranke (front-office) Posojilnica-Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom. Vaše kvalifikacije in osebne sposobnosti: zaključena šolska in bančna izobrazba, dobro obvladanje obeh deželnih jezikov ter izkušnje v prodaji bančnih produktov zaželene prodajno-akvizicijska spretnost pri odnosu s strankami samoiniciativnost, veselje do navezovanja stikov in angažiranost Nudimo vam: zanimivo in samostojno delo, možnost za nadaljnjo izobrazbo in delokrogu primerne dohodeke po učinku. Pisne prošnje z običajnimi dokumenti, ki se obravnavajo seveda zaupno, pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje gospa Kunčič Hauptplatz 16 9170 Ferlach/Borovlje ( ( ( f r f 1 r c j' r I r r i c c f s \ r t s i Programi Evropske unije kot pomoč za regionalni razvoj Slovenska gospodarska zveza (SGZ) je vabila v Dom v Tinjah na zanimiv in koristen posvet o programih EU. P"^ redstavljene so bile mož-nosti za izvedbo projektov * v okviru programov Interno III, Leader+ in Ziel 2. Pro-9ram Ziel 2 je -že odobren, dru-9a dva programa pa bodo odobrili v kratkem. Vsi ti programi bodo potekali do konca leta 2006. Do tega termina bodo verjetno že vse vzhodnoevropske bržave, ki mejijo z Avstrijo, Postale članice EU. Ker sedanje članice EU niso pripravljene dišati proračuna z dodatnimi vPlačili, bodo verjetno sredstva Za takšne in druge programe ostala enaka, vendar jih bo treba razdeliti bistveno več uporabnikom. Zato je pričakovati, da tako ugodnih pogojev za izvajanje raznih projektov iz sred-j£ štev EU ne bo več. Tem po-nnembneje je izkoristiti sredstva, k' so na razpolago do leta 2006. " taterreg III je eden od treh za i našo regijo najpomembnejših Programov EU za pospeševanje sodelovanja čez nacionalne me--i i6- Program omogoča obmejnim območjem držav članic EU in °bmejnim regijam sosednih bržav (npr. Koroška - Slovenija) čezmejno sodelovanje na raznih Področjih. Za obdobje 2000-2006 so za sodelovanje s Slovenijo določena tri prednostna področja: gospodarska kooperacija; razvoj človeških virov ter regionalna kooperacija; trajnostni prostorski razvoj. Za vsako prednostno področje So predvidene razne vsebinske dejavnosti. Projekte lahko vložita vse neprofitne organizacije, razna združenja s področja kmetijstva, gospodarstva in tu-rizma, tehnološki parki, regionalne zveze, šole in izobraževalne ustanove, kulturna in športna društva itd. Podpore se lahko namenijo za okrog 75% vrednosti projekta, Pri čemer polovico sredstev pri-sPeva EU in polovico deželna vtada ali pa zvezna vlada, odvis-n°vod vrste projekta. Se posebej velja poudariti, da bo mogoče tudi prijaviti projekte področja kulture, športa in ®olskih partnerstev ter projekte, - ki imajo za cilj izboljšanje so- PIŠE LIZA HOBEL POSLOVODJA SGZ sedskih odnosov in odpravljanje zgodovinskih predsodkov. Projekte je treba vložiti pri regionalnem društvu Carnica Borovlje, ki ima vlogo svetovalca in koordinatorja oddelka 20 deželne vlade. Za vsak projekt v Interreg III je potreben partner iz Slovenije, s katerim je treba izdelati in izvesti del projekta. Zanimive možnosti omogoča tudi Leader+. To je program, ki je usmerjen v razvoj podeželja. Regionalne zveze Carnica/Rož, Južna Koroška in Labotska dolina se skupaj potegujejo za oznako Leader-regija. Doslej je ta program lahko uporabila samo Carnica oz. Rož. Če bodo koncept teh treh regionalnih zvez v Bruslju odobrili, bo lahko tudi cel okraj Velikovec izvedel ta program. Čeprav se v tem programu lahko realizira cela vrsta kmetijskih projektov, ki so zunaj tradicionalnih kmetijskih subvencij, omogoča Leader+ tudi zelo zanimive možnosti za druge projekte, katerih cilj je okrepitev gospodarskega položaja podeželja, torej projekte, ki ustvarjajo v regiji nova delovna mesta in nove vire zaslužka tako za kmete kot za druge poklice. Projekti Leader+ se lahko izvajajo v povezavi z drugimi projektnimi nosilci po Avstriji ali pa transnacionalno z drugimi Leader-regi-jami EU. Sodelovanje s Slovenijo je mogoče, vendar na slovenski strani tega programa ni. Cilji programa Leader+ so: • ohranitev, razvoj in okrepitev podeželja kot življenjski in gospodarski prostor • izdelava konceptov za trajnostni razvoj podeželja • ohranitev ekonomske osnove podeželskega prebivalstva in s tem preprečitev odselitve • upoštevanje enakopravnih možnosti pri izobrazbi in na delovnem trgu za ženske, brezposelne in ljudi, ki so na delovnem trgu zapostavljeni • utrditev regionalne identitete in s tem povišanje motivacije za aktivno sodelovanje • pospeševanje regionalnega potenciala in inovativnih sil v regiji. Predvidene višine podpor so približno enake kot za Interreg III. Nositelji projektov so lahko organizacije iz kmetijstva, turizma, gospodarstva, neprofitne organizacije in društva ter regionalne zveze. Ziel 2 je program, ki se ga poslužuje gospodarstvo. Ima tri prednostna področja: gospodarstvo (obrt, industrija in s proizvodnjo povezane storitve), turizem in regionalni razvoj, izobrazba za gospodarstvo. Pospešujejo se inovativne investicije, raziskovanje in razvoj novih proizvodov, kooperacije, inovativne investicije za zaščito okolja - predvsem za branše elektronika, strojegradnja, gradbeništvo in lesna gradnja. Celoletni turizem, profiliranje regij, inovativne investicije za posebne ponudbe v turizmu, so drugo prednostno področje. Izobrazba in izboljšanje kvalifikacije so tretje prednostno področje programa. Podpira se izboljšanje kvalifikacije vodilnih in strokovnih sodelavcev (glej tudi članek o subvencijah EU za izobraževanje sodelavcev). Podpore za stroške šolanja se dajejo do 75%. Za vse programe se lahko obrnete na SGZ (tel.: 0463/ 508802). SUBVENCIJE EU Za izobraževanje sodelavcev Stalno izobraževanje sodelavcev je pomemben dejavnik za uspešen razvoj podjetja. V okviru programov EU Ziel 2 in Ziel 3 se lahko podjetjem vrnejo stroški (do dveh tretjin) za izobraževanje. Pogoji so naslednji: Za program Ziel 2: Za naslednje skupine sodelavcev: vodilni sodelavci in strokovni delavci -dobivajo subvencije za stroške pridobivanja višje kvalifikacije na področju komunikativnih kompetenc, vodenja in menedžmenta, vodenja delovnih procesov, uvajanja sistemov za nadzor kvalitete; tuji jeziki (posebno še v zvezi s širitvijo EU), računalništvo, marketing, uvoz in izvoz itd. Vajenci in pomožno osebje so izvzeti. To velja za naslednje branše: elektronika, soft- in hardver, prenos podatkov, strojegradnja, lesarstvo in lesna gradnja, kemija, raziskovanja in razvoj. Vlogo za koriščenje sredstev EU iz Ziel 2 je treba pred šolanjem vložiti pri Deželni vladi, oddel. 6, v obliki t.i. Bildungsplana za sodelavce. Tečajev po 8 x 45 min., konferenc ipd. ter izobraževalnih ukrepov, ki stanejo manj kot ATS 3.000,-, ni mogoče subvencionirati. Ziel 2 še ne teče dolgo in zato je še dovolj denarja na razpolago. Pokrije do 65 % stroškov, razen vožnje in bivanja. Da bi se šolanj udeležilo čim več žensk, iz sredstev EU pokrijejo tudi stroške za njihovo plačo med časom šolanja. Ziel 3: Po istem sistemu deluje tudi program podpor v programu Ziel 3, z razliko, da je ta program namenjen naslednjim skupinam delojemalcev: ženske - vse; moški - nad 45 let; nekvalificirani moški pod 45 let samo, če nimajo zaključene poklicne izobrazbe oz. samo osnovno šolo. Ziel 3 velja za vse branše. Vloga za subvencijo po Ziel 3 se vloži pri AMS/Delovnem uradu. Vsi ostali pogoji so isti kot za Ziel 2. Nadaljnje informacije lahko dobite pri SGZ ali pa direktno pri Deželni vladi, oddel. 6, mag. Harald Hügel, tel.: 0463/536-30667 (za Ziel 2) in pri IFA, mag. Birgit Albaner, tel.: 0463/50538-16 (za Ziel 3). Trenutno je v obeh programih še dovolj sredstev na razpolago. Izkoristite te možnosti in povišajte kvalifikacijo vaših sodelavcev (oz. kot uslužbenec informirajte vaše podjetje o teh podporah, če se želite poklicno izobraževati). ŠE ŠTIRI LETA Do 2005 naj bi bila kanalazija zaključena Dobrla vas. Do leta 2005 naj bi celotno občino Dobrla vas kanalizirali. Večji del gospodinjstev je že priključenih na kanalizacijo, letos bodo dokončali kanal še v Podgradu ter začeli graditi kanalizacijo proti Metlovi. Metlovčane bodo priključili v letu 2003. Šele nato bodo na vrsti vasi Humče, Kaza-ze, Pribla vas in Mokrije. Na kanal na Metlovo se bodo priključili tudi Pliberčani, kaže da tudi občani z Bistrice. 300 m2 VEČ Ljudska šola v Škocijanu je večja Škocijan. Pred kratkim so se učenci ljudske šole lahko preselili v večje prostore. Zaradi manjkajočih prostorov so morali poučevati tudi v kletnih prostorih. Zato se je občina odločila, da prostore poveča, za 7,9 mio. šil. je potem uspelo šolo povečati za 300 m2 . ŽELEZNICA 2000 V Škocijanu protestirajo s črno zastavo Škocijan. Ker HL AG ni upoštevala želja občine in ljudskih iniciativ, ki so zahtevali, da naj bi speljali železnico 2000 skozi občino Škocijan pod zemljo v predoru, so pred občinskim uradom razobesili črno zastavo. Ljudske iniciative pričakujejo, da bi povzročala železnica preveč hrupa, kar bi negativno vplivalo na turizem. TO SOBOTO Nekdanji mladinski dan v Bilčovsu Bilčovs. Nekdanji mladinski dan, ki se tokrat imenuje „Praznik življenja“ bo to soboto, 26. maja, ob 17. uri v Bilčovsu. Na Radisah se branijo proti zaprtju svoje šole Ker imata ljudski šoli Radiše in Medgorje/Mieger manj kot 30 učencev, jih želi deželna vlada s koncem letošnjega šolskega leta zapreti. Radiše. Novelizacija koroškega šolskega zakona (deželni zbor jo je sklenil meseca aprila) predvideva zaprtje vseh ljudskih šol, ki imajo manj kot 30 učencev. Le v izrednih primerih lahko deželna vlada odobri obstoj majhne šole, ki pa mora imeti vsaj 20 učencev. Na dvojezičnih ljudskih šolah na Radišah in v Medgorjah število učencev znaša pod 20, kar bi pomenilo, da ju bo treba s koncem tega šolskega leta zapreti. Ustrezno pismo deželne vlade je prispelo pred kratkim na mizo žrelskega župana Franza Fels-berbegerja, ki ni bil ogorčen le nad vsebino, temveč tudi nad ostrim stilom, ki med uradi sicer ni običajen. __ Protest. Župan Felsberger je sprva prosil za stališče ravnatelja šol Sigija Kolterja (Radiše) in Janka Tolmajerja (Medgorje), ki sta o načrtih deželne vlade obvestila tudi starše učencev. Na zborovanju šolskega foruma so se potem vsi starši izrekli proti zaprtju in župana prosili, da se naj zavzame za obstoj obeh šol. Alternativa bi namreč bila, da bi morali dvojezične učence z Radiš in Medgorij z avtobusom prevažati v Podkrnos/Gurnitz, kjer pa je šola že zdaj skorajda polna in novi učenci ne bi imeli prostora. Enojezični učenci bi imeli možnost, da obiskujejo šolo v Žrelcu. Ekspozitura. Starši in učitelji pa odklanjajo tudi drugo možnost, namreč da bi šoli Radiše in ^aprtje šol bi imelo ^negativne posledice na razvoj cele „ra-diške regije“! RAVN. LJUDSKE ŠOLE MEDGORJE OBČ. ODBORNIK JANKO TOLMAJER Medgorje postali ekspozituri šole Žrelec. Ravnatelj ljudske šole Medgorje in žrelski občinski mandatar Janko Tolmajer (SPÖ) je dejal, da bi imelo zaprtje šol, ki sta edini javni ustanovi v teh krajih, negativne posledice za razvoj cele „radiške regije". Vrhu tega so obe šoli pred kratkim obnovili, šola v Podkrnosu pa je premajhna, da bi sprejela vse dvojezične učence. Alternativa je le ljudska šola Žrelec, na kateri pa ni dvojezičnega pouka. Župan Franz Felsberger je deželno vlado pisno informiral, da občina šol ne želi zapreti. Odločitev je zdaj torej edino pri deželni vladi. Silvo Kumer ^levilo učencev na-Orašča, kar priča o zdravem razvoju naše šole. RAVNATELJ LJUDSKE ŠOLE RADIŠE SIGI KOLTER Z^bčina Žrelec je VZproti zaprtju šol in podpira zahteve staršev in učiteljev. ŽUPAN OBČINE ŽRELEC FRANZ FELSBERGER VIDRINKE NA HUMCU Humec pri Pliberku. Vidrinska dekleta, ki jih vodi Traudi Rudolf, so pred kratkim vabile na prvi samostojni koncert, ki je bil v romarski cerkvi na Humcu. Simpatična dekleta, ki so že na številnih prireditvah dokazale svoje pevske sposobnosti, so na koncert povabile še Mlado Podjuno MePZ Pliberk, Frauenchor Plarmonie, Obrtniški moški zbor ter Šmihelski kvintet. Po uspešnem koncertu so Vi-drinke vabile še na zabavo in ”* l r "i! | 4! i\ i j A i i i 1 4M q 4 V okrepčilo v klubsko hišo Humške Vidrinke so znane s številnih nastopov po Koroškem, pred kratkim pa skupnosti. so imele svoj prvi samostojni koncert. Dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije imajo partnerske stike z osnovno šolo v Medvodah v Sloveniji, ki so jo tudi letos spet obiskati. Dijaki so iskali sledove in pripovedke srednjega veka Projektni dnevi in tedni Kugyjevega razreda Slovenske gimnazije „ Celovec - Osoppo - Preska. Ze v lanskem šolskem letu so dijaki Kugyjevega razreda navezali stik s partnersko šolo v Preski (občina Medvode), ko so se dijakinje in dijaki prvič srečali pri Ku-9yjevem spomeniku pod Vršičem. Jeseni so bili na obisku v Celovcu učenke in učenci Osnovne šole Preska (Medvode), v ^•"ugem tednu maja pa so bili dijaki Kugyjevega razreda pri vrstnikih v Preski. Tema, o kateri so razmišljali dijakinje in dijaki ob srečanjih, so bjle pripovedke iz regij, v katerih živijo, in sledovi starega veka v našem okolju. Tako so na Koroškem brali pripovedke (npr. 0 kralju Matjažu, o podkanjskem 9radu) in si ogledali staro, sred- njeveško jedro Celovca in cerkveni utrdbi Gospe Svete in Kamna v Podjuni. Med bivanjem v Preski so obiskali škofjeloški grad in staro mesto, romarsko cerkev Crngrob, brali in gledali pripovedke o ajdovski deklici in o Jeter-benku. Dijakinje in dijaki so stanovali pri družinah, tako da so spoznavali tudi današnji utrip vsakdanjega življenja vrstnikov. Projekt smo razširili tudi na Furlanijo. Za tri dni so dijakinje in dijaki bivali pri družinah partnerske šole v Osoppu. V Attimisu so si ogledali arheološki srednjeveški muzej, ruševin starih gradov, ki so stali ob pomembni trgovski poti med Čedadom in Ge-mono, pa zaradi slabega vremena niso videli od blizu. Z odličnim vodstvom po srednjeveškem muzeju in kreativnimi vajami - srednjeveški ples in glasba - so dijaki podoživeli življenje pred več stoletji. Iz vsega, kar se je nabralo v projektnih tednih - fotografije, izbrane pripovedke, lastna besedila, ples in glasba, risbe -, je nastala predstavitev projekta (multi-medijska z govorom, plesom in glasbo). 17. maja so dijakinje in dijaki obeh Kugyjevih razredov prezentirali projekt Srednji vek na gradu v Wolfsbergu ob prireditvah med tednom znanosti (Scien-ceWeek). Ob letošnji akademiji v avli Slovenske gimnazije bo 8. junija predstavitev projekta o pripovedkah in srednjem veku. Miha Vrbinc NA GLAVNI ŠOLI Učenci so zbirali za Madagaskar Šentjakob v R. Navdušeni učenci in učenke glavne šole Šentjakob v Rožu so pod vodst-v°m ravnatelja Alojzija Stickra dokazali, kar zmorejo mladi Ijud-je. Po vsej občini in fari so prodajali čebulice/gladiole in zbrali dovolj denarja za eno „Koroško dišo" na Madagaskarju (šil. 50.000,-). Temu zgledu sledijo tudi druge šole, župnije, društva in ustanove, tako da počasi nastaja Prava „Koroška vas“ na Madagaskarju. O drugih akcijah v po-(Uoč siromakom na Madagaskarju bomo še poročali. Učenci glavne šole v Šentjakobu so čebulice najprej polnili v vrečke (na mizi), nato pa so jih prodajati po občini. Foto: KK ZABLATNIKOV DAN Simpozij je poimenovan po etnologu Pavletu Zablatniku Etnologija v živo Letošnji Za-blatnikov dan, ki je postal tradicionalni letni posvet naših etnologov, bo jutri v soboto, 26. maja, v Kulturnem domu v Pliberku. Pričetek simpozija bo ob 9. uri. Sprva bodo razpravljali o čezmejnem sodelovanju pri ra-ziskavanju, nato pa boste lahko izvedeli mnogo novega mdr. o hišnih imenih v Šentanelu in na Bistrici, o nošah v Podjuni in Mežiški ter Dravski dolini in o neznanem Mojstru Nonče vasi, katerega sledove najdemo v različnih farah. OPERETA IN IZLET Dobrolčani za binkošti v Regensburg Za binkošti, od 2. do 3. junija, se bodo Dobrolčani zlet v Regensburg povezali z ogledom operete „Die Fle-____ dermaus“, v ka- Mario Pod. teri poje do- rečnikpoje mačin in nek- na operi v Re-danji vodja Me- aensburgu. PZ Srce Mario Podrečnik. Prispevek na osebo znaša 1.400,- šilingov (hotel, avtobus, ogled mesta in vstopnica). Prijave: 0664/570 70 10. SCIENCE WEEK Selški učenci proučevali lipo Ljudski šoli Sele-Fara in Sele Kot sta pretekli teden vabili na skupni projektni dan pod geslom „Linde-Li-pa“. Učencem je uvodoma predaval mag. Klaus Krainer o ekološkem in biološkem pomenu lipe, nato pa so si učenci lahko tudi ogledali lipo pod mikroskopom in se tudi likovno ukvarjali z lipo. Projektni dan so zaključili s predstavitvijo del in petjem. osebne prazni-' ^ ■ ke naslednjim 'l Mariji Kumer z Lj-------Brega pri Dobu, 85-letnik:Alojz Ivanki Picej iz Krištof iz Vidre Šmihela, Valen-vast tinu Sriencu iz Večne vasi, Gretki Knelwolf iz Podkraja, Mariji Mütter z Bistrice nad Pliberkom, Mariji Roschman iz Senčnega kraja in Angeli Čik iz Libuč. Posebne čestitke pa veljajo Stanku Krautu iz Šmihela, ki slavi 75-letnico, in Alojzu Krištofu iz Vidre vasi, ki je prelistal 85. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravjajn osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 40. pomlad je pred kratkim slavila dr. Marija Novak. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav tako 40. pomlad je v Brežah slavila dr. Magdalena Hribernik. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Minuli torek, 22. maja, je slavil rojstni dan dr. Zdravko Inz-ko. Članu predsedstva NSKS iskreno čestitamo in želimo mnogo osebne sreče in poklicnega uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu obhajala rojstni dan Gabi Frank. Naši sodelavki od srca čestitamo in ji želimo mnogo osebne sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijateljice in prijatelji. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Kati Piček iz Semislavč in Stanku Vrečarju iz Stranj. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V soboto, 26. majnika, bosta obhajali dve osebnosti javnega življenja okrogla rojstna dneva. V Šentjakobu v Rožu bo 75 bivši župan Hanzi Gressl, pri Tomanu v Svini vasi pri Celovcu pa bo prekoračil 70. leto Miroslav Šnabl, kulturnopolitični pionir naše narodne skupnosti. Obema iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Herma in Marko Trampusch iz Doba pri Pliberku sta prazno- ČESTITAMO vala 40-letnico poroke. Ob lepem jubileju jima še posebej čestitajo otroci z družinami. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Ani Paulitsch, ki je slavila 50-letnico življenja. Slavljenki za ta posebni jubilej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Selah na Šajdi je te dni slavil 30. pomlad Edi Oraže. Glasbeniku in priljubljenemu zborovodji iskreno čestitamo in želimo naprej vse najboljše. Včeraj, 24. maja, je slavila rojstni dan Marija Križnik iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo znanci in EL Šmarjeta. V Celovcu je minuli ponedeljek praznovala rojstni dan Martina Traunik. Priljubljeni vzgojiteljici od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav tako 60-letnico je slavil Jozej Pruntsch iz Mokrij. Tudi njemu za lepi življenjski jubilej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Na Obirskem je obhajal osebno slavje Izidor Oraže, po domače Poderšnik. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prihodnji ponedeljek, 28. maja, bo na Blatu pri Pliberku obhajal rojstni dan Vinko Kušej. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje „Klub 26". Pred kratkim je v Holbičah pri Škofičah slavila 75-letnico Angela Pitschek. Slavljenki za ta visoki polokrogli jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. Prav tako 75-letnico je pred kratkim slavila Mara Miro iz Celovca. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Vogrčah je praznovala 25. pomlad Helga Polesnig. Čestitamo in vse najboljše! Jutri, 26. maja, bo praznovala rojstni dan Margareta Han-scho, po domače Pelkova Greti ČESTITKA TEDNA Bolniki so ji še posebej pri srcu |k I jen obraz je |\l vedno prija-I M zen in nasmejan, njeno srce pa iz čistega zlata. Po poklicu je bila medicinska sestra in je do svoje upokojitve z vso ljubeznijo stregla bolnikom v bolnici Wolfsberg. Pa tudi po upokojitvi ne odreka svoje pomoči bolnikom: Če kdo potrebuje bolniško oskrbo, Lenčka Kralj iz Borovij pri Pliberku vedno rada priskoči na pomoč. Prav tako jo poznamo kot odlično šiviljo in veziljo (Stickerin), zlasti še, kar zadeva cerkvena oblačila. Le komaj kdo tudi ve, da je mitra slovenskega škofa v Beogradu mag. Stanka Hočevarja Lenčki na stvaritev. Nenazadnje je Lenčka Kralj zelo vestna sodelavka Slovenskega društva upokojencev Lenčka Kralj Pliberk. Opravlja naloge vaške zastopnice za kraje Šmarjeta, Borovje in Senčni kraj. Rada se udeležuje vseh vrst srečanj, ki jih pripravlja društvo upokojencev, nanjo se lahko vedno zaneseš. Preteklo soboto, 19. maja, je Lenčka Kralj obhajala 60. življenjski jubilej, za kar ji veljajo naše najlepše čestitke. Naši zvesti bralki želimo obilo božjega blagoslova, sreče in osebnega zadovoljstva predvsem pa tudi, da bi ji Vsemogočni podaril čim več zdravja. Bog Vas živi in na mnoga leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk. -Kuj- z Vrha pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. V Branči vasi pri Bilčovsu je obhajala osebni praznik Hani Ogris. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Zofi Smrtnik iz Dvora pri Šmihelu, ki je slavila jubilejno obletnico življenja. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NT. Na Potoku pri Bilčovsu je slavila 93-letnico Leni Pečar. Slavljenki za ta visoki osebni praznik prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Mlinar iz Škocija-na, Sonji Vrbinc iz S rej pri Škocijanu, Ani Fantič iz Kamna v Podjuni, Jožefu Drobe-schu iz Male vasi pri Kamnu, Pavli Luschnig iz Galicije, Klo-tildi Görz iz Straše vasi pri Škocijanu in Bennu Steinerju s Pustrice nad Grebinjem. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga ■zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upkojencev se pridružuje uredništvo NT. V Remšeniku je prelistala 60. list življenjske knjige Sofi Li-pusch, za kar ji prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Selah pri Cerkvi je obhajala osebni praznik Nani Kelih, v Trebljah pri Šmarjeti v Rožu pa Frančiška Tratnik. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. 30. pomlad praznuje na svojem novem domu v Bruslju mag. Tatjana Schauer-Tram-pusch iz Doba pri Pliberku. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in dobri znanci. Uspešna športnica v lahki atletiki Magdalena Kulnik iz Že-luč pri Bilčovsu je te dni na celovški univerzi zaključila študij matematike in zemljepisa. Novopečeni magistri iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav danes obhaja rojstni dan Gottfried Michor, po domače Bulijev Fridi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam pevcev domačega cerkvenega zbora ter drugih znancev se pridružuje uredništva NT. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. 9 Rož - Podjuna - Žila SENTPETER PRI ŠENTJAKOBU TISKOVNI SKLAD Prireditev v znamenju jezikov Tradicionalna akademija Višje šole za gospodarske poklice kot zrcalo šole. Pevska skupina pod vodstvom Hanzija Stickra Foto: Štukelj P,,Nretekli petek so dijakinje in dijaki, profesorski zbor ter [ združenje staršev spet vabili na zaključno šolsko prireditev, ki je bila letos v znamenju svropskega leta jezikov. Dijaki so pred začetkom slavnostnega večera obiskovalcem Predstavili šest projektov na temo iozik. Skupno z učitelji so osvetlili fenomen jezik iz različnih zornih kotov - od vloge materinščine pa fja do že izumrlih jezikov. Pozdravne besede je sprego-voril ravnatelj Stefan Schellander, ki je opozoril na razne projekte v letošnjem šolskem letu. Med dru-9im šola že drugo leto sodeluje Pn evropskem projektu s Srednjo Sostinsko šolo in Srednjo ekonomsko turistično šolo v Radovlji-ci ter s šolo Liceo scientifico ,,ln-Qeborg Bachmann” v Trbižu. Če-frti letnik je uspešno izvedel pro-jekt v Londonu in raziskoval angleško hrano ter pijačo, šola je fudi sodelovala v okviru Science week@Austria v Šmohorju in dru-9od. Ravnatelj je tudi čestital nčenkam Majdi Furjan, Terezi Hrabarji in Eriki Roblek, ki so os-v°jile prvo mesto na šolskem tekmovanju v predmetu politična vz- goja in jim izročil odlikovanja Deželnega šolskega sveta. Bogat kulturni spored so oblikovali pevke in pevci pod vodstvom Hanzija Stickra- skupina deklet je z izraznim plesom približala fenomen jezik, besedila v raznih evropskih jezikih pa so brali dijakinje in učitelji. Po sporedu je zaigrala šolska instrumen- talna skupina in navdušila z znanimi rock in pop melodijami. Za režijo pa je poskrbel domači režiser Marjan Šticker. Sklepne prireditve so se udeležili tudi častni gostje, med njimi kancler krške škofije Mihael Krištof, šolski nadzornik Teodor Domej, predsednik Slovenske gospodarske zveze Matevž Grilc in drugi predstavniki. M. Š. Adela Božič, _ Večna vas 100,-; Marija Žagar, Večna vas 50,-; Stanko in Gretka Božič, Večna vas 50,-; Peter Hutter, Večna vas 100,-; Bernardka Srienc, Večna vas 40,-; dekan Kristo Srienc, Večna vas 200,-; dr. Maria Bakondy, Večna vas 100,-; N. N., Mala vas pri Globasnici 200,-; Matilda Gregorič, Podjuna 100,-; Elfriede Mara Gross, Podjuna 100,-; Blaž Kordesch, Podjuna 100,-; Miha Golavčnik, Podjuna 100,-; Janez Perč, Šteben 100,-; Marija Igerc, Šteben _ 50,-; Marija Pitschek, Šteben 100,-; Jožefa Jenschatz, Globasnica 50,-; Ančka Hudi, Globasnica 100,-; Štefan Gregorič, Mala vas pri Globasnici, 500,-j Hema Hudi, Mala vas pri Globasnici, 100,-; Pavel Perč, Šteben 200,-; Barbara Schatz, Šteben 100,-; Peter Metschina, Gora pri Bilčovsu 50,-; Johan Valentinitsch, Gora pri Bilčovsu 20,-; Gregor Metschina, Vesca 50,-; Albert Boštjančič, Branča vas 100,-; Marija Müller, Branča vas 50,-; Anton Kropivnik, Moščenica 100,-; Ana Kropivnik, Velinja vas 100,-; Anton Krušic, Velinja vas 100,-; Miha Zablatnik, Bilnjovs 200,- Prisrčen Bog lonaj! Rožani uživali 1. maj v Matjaževi deželi Skupina iz Sveč in Šentjanža bila na izletu v Budimpešti in ob Balatonu. Lani je bila skupina iz Sveč in Šentjanža za prvomajske praznike v Pragi, letos pa je obiskala Budimpešto, kjer je v 15. stoletju vladal kralj Matjaž (Matija Corvinus). Zanimiv izlet je organiziral Paul Lausegger-Orlik iz Velike vasi. Uživali nismo samo lepot, ki jih nudi ogrska prestolnica, temveč smo obiskali tudi baziliko Estergom, sedež madžarske nadškofije. V njej ima svoje zadnje zemeljsko počivališče znani kardinal Mindczenty, ki je v svinčenih časih našel pribežališče pred komunisti v ambasadi ZDA v Budimpešti. Na poti domov smo se še ustavili ob Balatonu in obiskali opatijo Tihany iz 13. stoletja (slika). Na potovanju sta sveške in šentjanške turiste spremljala prijazen šofer Heribert (podjetje Ste-faner) in simpatična vodička Elfe Baktay, ki smo jo kot Lužiško Srbinjo zelo dobro razumeli tudi v slovenščini. K dobremu vzdušju pa je prav tako prispevalo sončno vreme. Skratka: bilo je tako lepo, da nihče ne bi vedel razloga, zakaj prihodnje leto ne bi spet organizirali podobnega izleta. 10 Kultura LIBUČE Kralj Matjaž postal še mlajši Adrian Mandl nasledil prvega predsednika libuškega MoPZ Kralj Matjaž dr. Matevža Grilca, podpredsednica pa je postala Barbara Grilc - v prepričanju, da bo uspelo v še večji meri nagovoriti mladino in ženske. Z leve: Hannes Košutnik, Adrian Mandl, Reinhold Terbuch, Barbara Grilc, Šimej Igerc, Matjaž Igerc, Matevž Grilc, Mani Košutnik, Janko Kulmesch, Jurij Mandl. Zgoraj: Grilc predaja vodstvo Adrianu Mandlu. Sliki: Fera p^elo, ki ga je v več ko 20-ih 1 letih opravilo „staro" vodst-I—/ vo MoPZ Kralj Matjaž s predsednikom dr. Matevžem Grilcem na čelu, je neprecenljive vrednosti za krepitev slovenske kulture in narodne skupnosti v Li-bučah in okolici. Še posebej velja to za podpredsednika Jurija Mandla, srce in dušo matjažev-cev. Zelo dragoceno pa je tudi delo zborovodje Hannesa Košut-nika, saj je društvo v prvi vrsti znano po krasnih'glasovih pevcev in njihovem ubranem petju. Vendar to ne pomeni, da si društvo ne bi prizadevalo za dejavnosti na drugih področjih. Kakor je bilo iz poročila, ki ga je podal Jurij Mandl na občnem zboru (pretekli ponedeljek, 21. maja, v pli-berškem Kulturnem domu), razvidno, je dejavnost matjaževcev pestrejša, kakor bi v prvem hipu domnevali. Sem spada ne samo legendarno Libuško žegnanje, letos že šestnajsto, temveč sega ta dejavnost od akcij z otroki ter sodelovanja pri cerkvenih obredih vključno pogrebov pa do literarnih prireditev ob obletnici smrti Milke Hartmanove, živetega čezmejnega sodelovanja (npr. pobratenje z moškima zboroma iz sosednje Mežice in Kapel ob hrvaški meji) in zelo dobrega sodelovanja z ostalimi društvi v domači in sosednih občinah. Občni zbor pa ni bil samo v znamenju uspešnih prizadevanj v preteklosti - prav tako je bil v znamenju, kako zagotoviti uspešni razvoj tudi v prihodnosti. V smislu potrebnega pomladka je prišlo do sprememb v vodstvu: dr. Matevža Grilca je kot predsednika zamenjal Adrian Mandl, poleg njega pa sta bila izvoljena v odbor še mlada matjaževca Matjaž Igerc in Mani Košutnik. Nič manj razveseljiv signal za prihodnost je tudi dejstvo, da je prvič, odkar deluje MoPZ Kralj Mat--jaž, uspelo pridobiti za sodelovanje v odboru pripadnico ženskega spola - Barbaro Grilc, ki jo je občni zbor izvolil za podpred- sednico. Nadaljnji člani odbora so Šimej Igerc, Reinhold Terbuch in mag. Janko Kulmesch, za preglednika pa sta bila izvoljena Inge Borotschnig in Tone Jop. Dr. Matevž Grilc je postal z aklamacijo častni predsednik MoPZ Kralj Matjaž. On in duša matjaževcev Jurij Mandl sta sicer predala svojo funkcijo v mlajše roke, kar pa ne pomeni, da ne bosta več pomagala po svojih močeh društvu, ki se lahko ponaša z okoli 240 člani. Društvu, ki hoče tudi v prihodnosti udejanjati smernice, na katerih od vsega začetka temelji njegovo delovanje: izkazati hvaležnost delu starejše generacije, načrtno vključe- vati mlade in ženske, krepiti vaško identiteto in njeno - slovensko - jezikovno podobo ter se zavedati pomena, ki ga ima čezmejno sodelovanje za ploden razvoj narodne skupnosti. Pa Še to: prihodnje leto bomo obhajali 100-letnico rojstva Milke Hartman. Gre za obletnico, ki je velikega pomena za vso narodno skupnost - kaj šele za njene libuške rojake-matjaževce. Temu primerno se hočejo spom-niti tudi pesnice Libuškega puela. Že danes pa vabijo na medtem že tradicionalno prireditev ob obletnici njene smrti, 9. junija, v Galerijo Falke. Tokrat bo spored oblikovala skupina velikovških gimnazijk in gimnazijcev, ki se pri Milkini sorodnici mag. Evi Verh-njak-Pikalo učijo slovenščine. Poleg spomina na Milko Hartman je prireditev namenjena tudi letošnjemu letu jezikov. Besede priznanja in zahvale so na občnem zboru spregovorili podpredsednik SPZ mag. Božo Hartman, tajnik K KZ Nužej Tol-maier in predsednik KD Pliberk Fric Kumer. Matjaževci pa so se prisrčno zahvalili za finančno podporo tudi Posojilnici-Bank Pliberk, katere direktor Joško Nachbar se je prav tako udeležil občnega zbora. Janko Kulmesch ŽITARA VAS Mladi gledališčniki razveselili domačine |™%o dolgih letih je mladinska 1-^gledališka skupina SPD Tr-I ta Žitara vas s svojo igro Zdaj pa vem, kako razveselila številno občinstvo. Preteklo nedeljo, 20. maja, se je v Kulturnem domu KUMST v Žitari vasi prvič na odru predstavila mladinska gledališka skupina z igro Zdaj pa vem, kako, ki jo je napisala Anka Kolenc. V Žitari vasi so imeli zadnjo gledališko predstavo domače skupine leta 1958. Leta 1960 so kulturni dom zaprli in ga šele leta 1996 ponovno odprli. SPD Trta je svojčas slovelo po gledališki dejavnosti, v zadnjih desetletjih pa je društvo usmerilo delovanje bolj na pevsko področje. Že samo zaradi zagona gledališkega delovanja je domače občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička in se razve- selilo premiere. Voditeljici Alexandra Lipuš in Anna Maria Micheuz sta lani zbrali skupino, ki se je sprva želela posvetiti petju, naposled pa so se mladinci le odločili, da se bodo ukvarjali z gledališčem. Skupina je dolgo iskala režiserja, zato sta na začetku odgovorno vlogo prevzeli voditeljici. Proti koncu je priskočil na pomoč na Koroškem dobro znani režiser Franci Končan, ki je postavil igro. Poleti se bo gledališka skupina udeležila gledališke delavnice v Fiesi. Mladi gledališčniki so na odru uprizorili šolski vsakdan: učenci (Sarah Raunicher, Helena in Ma- teja Wuttej, Andreas Hren) pred poukom v sproščenem govoru in ob sodobni glasbi s kasetofona razglabljajo, kako bi učitelje malo potegnili za nos. Učitelja - gospa Sramnik (Marjeta Schwarz) in gospod Kladnik (Roman Einspieler) naj bi učencem razložila, kako je to s spolnimi odnosi. Ker sta se učenca Janez (Niko Wakounig) in Milena (Nicole Zieh) že poljubljala zaradi dvoumnih učiteljevih razlag mislita, da sta že imela spolne odnose in da se bosta morala poročiti, ker pričakujeta otroka. Zaradi tega je vse več zmede. V igri je vidna tudi socialna kompo- netna, ko v šolo prideta prevzetna bogata Janezova mama (Simona Petek) in skromna Milenina mama (Ana Lucija Muri), ki si skočita v lase. Na koncu pokliče učiteljica gospa Sklepnik (Jasmina Wuttej) na pomoč dr. Umnika (Andreas Hren), ki le reši situacijo in obema zaljubljencema razloži, da zaradi poljubljanja samega še ne bosta imela otrok. V igri so bili opazni tudi taletni-rani igralci, vsekakor pa bo potrebno še veliko truda in piljenja, zlasti kar se tiče izgovora. Občinstvo je bilo navdušeno, saj je med posameznimi prizori igralce počastilo z aplavzom. Mladim gledališčnikom želimo na odru še veliko veselja, v gledališki delavnici pa veliko uspeha pri pridobivanju izkušenj. gf Iz naših občin y namiznem tenisu so bili tokrat Pliberčani najboljši in odnesli največ točk.' v teku moških na 5 km sta bita domačina Oswald Wrienz (levo) in Michael Misteibauer Žirija (Ivan Lukan, Andrej Mochar in dr. Avguštin Hsjhitrejša. V ciij sta pritekla že v 16-ih minutah. Slike: Kumer Brumnik) je 10 minut po tekmovanju razglasila rezultat. Super-trim: Šentprimož je obdržal pokal doma! Prvič so Šentprimožani priredili „Super-trim“ koroških vasi, zmagali Pri moških in dekletih in so prvo mesto obdržali kar doma. Rezultat v Sentprimožu 1. Šentprimož 15 točk (721 točk), 2. Železna Kapla 12 (551), 3. Bilčovs 10 (486), 4. Pliberk 8 (356), 5. Zahomec 6 (304), 6. Sele 4 (229), 7. Loce/Podgorje 0 (0). Lestvica po 4. tekmovanju 1, Železna Kapla 54 točk, 2. Bilčovs 49 točk, 3. Šentprimož 41 točk, 4. Pliberk in Loče 24 točk, 6. Sele 18 točk, 7. Zahomec 16 Po zimskem odmoru se je Su-Per-trim-sedmeroboj nadaljeval s četrtim tekmovanjem. Priredilo 9a je SRD Danica pred kulturnim domom. Po dokaj napetih tekmovanjih so domačini obdržali Prvo mesto doma, v skupnem seštevku pa zaenkrat vodi še Železna Kapla. Rezultati 4. tekmovalnega dne-Va po panogah Moški: tek na 5 kilometrov (as-faltna proga): 1. Oswald Wrienz 2. Michael Mistelbauer (oba Šentprimož), 3. Igor Pajed (Železna Kapla), 4. Roman Roblek, 5. Marko Roblek (oba Sele), 6. Robert Hedenik (Bilčovs), 7. Karl Haller (Železna Kapla), 8. Viktor Pasterk (Železna Kapla), 9. Hans Enzelsfeldner (Šentprimož), 10. Martin Wiegele (Zahomec). Ženske: tek na dogah (30 m): 1. Barbara Boštjančič (Bilčovs), 2./3. Cita Smrtnik (Železna Kapla) in Kathrin Stefaner (Zahomec), 4. Anni Schoitsch (Zahomec), 5. Katja Roblek (Sele), 6. Veronika Wallner (Zahomec), 7. Karina Husar (Železna Kapla), 8. Mirjam Sadnikar (Šentprimož), 9. Ermina Hasič (Bilčovs), 10. Patricia Urak (Šentprimož). Fantje: namizni tenis (na 11 mož), 2. Sara Ogris (Bilčovs), 3./5. točk, k.o.-sistem) 1. Christofer Skias, Kerstin M črti (Zahomec), Jessica 2. Bernhard Troger (oba Pliberk), 3. Travnik (Sele), Katja Mlinar (Šentpri- Christian Mochar (Železna Kapla), mož), 6./11. Božica Meljanaž, Anja 477. Gregor Komar (Pliberk), Roman Smrtnik (obe Železna Kapla), Yvon- Oraže (Sele), Miro Wakounig (Šent- ne Urak (Šentprimož), Larissa Lo- primož), Manuel Bergler (Pliberk). pinsky (Pliberk), Jana Hedenik, Liza Dekleta: met s košarkaško žogi- Stangl (obe Bilčovs). co na koš: 1. Miriam Urak (Šentpri- Silvo Kumer Dekleta, mlajša od 12 let, so v Šentprimožu metala žoge na koš. Na sliki svoji igralki asistirata Regina Smrtnik in Miha Travnik. T PETEK, 25. maja 18.00 - 18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 26. maja 18.00- 18.30 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 27. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten / Duhovna misel E PONED., 28. maja 18.00 - 18.30 N Kratki stik TOREK, 29. maja 18.00-18.30 Otroški spored v SREDA, 30. maja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored 0 R ČETRTEK, 31. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- F gen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Zilja [D©B@a B>&K)9 NEDELJA, 27. maja 2001 13.30 PONEDELJEK, 28. maja 2001 ORF 2, 2.25_____________ TV SLOVENIJA I 16.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: e Kinder - Igra - Lingua: otroški in mladinski dan letos v znamenju evropskega leta jezikov in vsakdanjega komuniciranja. • „Poišči me z očmi”: Trio pomlad, Christa Malle in Štefan Lesjak - mladi ustvarjalci iz Dobrle vasi se predstavljajo. • Posebna pedagogika voltižiran-ja: vse ravni dojemanja pridejo do veljave pri telovadbi na konju. • Zaključna faza prvenstva: Ima Slovenski atletski klub dosti sape v boju za obstanek v regionalni ligi? • Koroška vas za Madagaskar: 10. junija v Velikovcu velika zaključna tombola. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105^5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 25. maja Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC News 20.06 10.00 Kalejdoskop/News Flash 11.00 BBC News Take the Jazz Tran 22.00 Contexl XXI 23.00 Zrcalo 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na kulture(fWi)24.00Gla VESELI DOGODEK Pliberk. Za Milana in Veroniko Piko je bil petek, 11. maj, verjetno doslej najlepši dan, saj se jima je v celovški bolnici rodila hčerkica, ki sta jo krstila na ima Magdalena. Mlada zemljanka je tehtala 3,32 kg ter je bila velika 54 centimetrov. Gratulantov je prišlo že v bolnico veliko, saj sta Veronika in Milan zavzeta kulturnika, mdr. oba pojeta pri MePZ Podjuna Pliberk. Iskrene čestitke tudi z uredništva. Mama Veronika s hčerkico Maraton: tudi naši bralci po dunajskih ulicah Dunaj. Na letošnjem dunajskem maratonu preteklo nedeljo so sodelovali tudi številni bralci Našega tednika, ki so se že mesece pripravljali na ta dogodek. Na štartu je bilo nad 10.000 tekačev, nekatere bralce smo potem našli tudi v končnem vrstnem redu. Na štartu je bil med drugim tudi predsednik Zveze-Bank dr. Ludvik Druml. 143. Gerhard Ramusch - HSV Pliberk (2:50:28), 349. Tone Boschitz - Celovec (2:59:11), 368. Franz Go-renschek - HSV Pliberk (2:59:27), 440. Günther Marko - HGS (3:01:59), 1245. Hans Piko - HGS (3:19:11), 1702. Danijel Gregorič - SAK (3:25:17), 1945. Peter Greiner - Globasnica (3:27:57) 2125. Roland Grilc - Celovec (3:29:30), 2524. Stanko Gregorič - SAK (3:34.13), 3369. Ludvik Druml - Za-homec (3:43:31). V krajšem „Fernwärme“ teku je senzacionalno tekel Christian Lopinsky (HSV Pliberk), ki je postal 13. (0:57:35), njegova sestra Hedwig Lopinsky (Dvor) pa je v času 01:21:28 postala 668. Silvia Pressl (Šmihel) je to distanco premagala v času 01:24:20 in je postala 937. Dunajski maraton premaga vsako leto več K kačev, letos jih je bilo na štartu nad 10.000. *