PoStnlna plačana v gotov luL
Leto XIX., št 286
Ljubljana, sobota 10. decembra I938
Cena t
Opravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon St 3122 8123, 3124« 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocanova ulica 2.
-	Telefon St 190.
Računi Dri pošt ček. zahodih: Ljubljana 8t 11.842, Praga Cdslo 78 180 Wien St 105 24L
.an razen poneueljka. Narocn.iu	mesečno Din 25-—%
Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 3123. 3124 3125 3128 Manbor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica fttev j, ' telefon St 65
Rokopisi m ne vračajo
PO RIBBENTROPOVIH RAZGOVORIH S FRANCOSKIMI DRŽAVNIKI
Francija ne bo odpovedala svoje pogodbe z Rusijo ter je tudi proti
odstopu svojih kolonij
Berlin, 9. dec. o. Po informacijah nemškega tiska je Ribbentrop razpravljal z Bonnetom ob podpisu deklaracije v glavnem o naslednjih vprašanjih: 1. o odno-šajih z Rusijo, 2. o kolonijskem problemu, 3. o španskem vprašanju in 4. o mednarodnih jamstvih za sedanje češkoslovaške meje.
Nemške zahteve glede sprememb fran-cosko-ruskih odnošajev, so glavna ovira, kakor vse kaže za naglo ureditev vseh konkretnih vprašanj v odnošajih med Nemčijo in Francijo, ki b: bila v smislu pariške deklaracije drugače prav lahko izvedljiva. Francija se zlepa ne mara odpovedati svoji pogodbi z Rusijo. Glede ko-lonijskega problema je Bonnet izjavil Rib-bentropu, da francoska vlada vztraja pri znani izjavi, ki jo je podala pred kratkim glede svojih kolonij in mandatnih področij, kar pomeni, da francoska vlada slej ko prej odklanja sleherno ureditev kolonij, s katero bi se njene kolonije kakorkoli zmanjšale. Tudi o španskem vprašanju se oba zunanja ministra nista mogla definitivno sporazumeti, pač pa je bil takoj dosežen sporazum, da je treba sedaj Češkoslovaški s posebno pogodbo za-jamčiti meje, kakor so se določile po rao-nakovskem sporazumu.
Berlin, 9. decembra, b. Po povratku zunanjega ministra Ribbentropa iz Pariza objavljajo nekateri listi bilanco njegovih razgovorov s francoskimi državniki. Pariški poročevalec »Frankfurter Zeitung« je mnenja, da sta se Ribbentrop in Bonnet dotaknila vseh glavnih perečih evropskih vprašanj, pri čemer pa sta se zadovoljila le z izmenjavo misli. Mimogrede sta se gotovo dotaknila tudi nekaterih postranskih vprašanj, ki sama na sebi morda niso pomembna, ki pa jim mora Francija tudi posvetiti pozornost, ako hoče, da bo že v kratkem mogoče preiti od besed k dejanjem.
Med temi manj važnimi vprašanji, ki pa jih Nemčija šteje med njej storjene krivice, navaja dopisnik med drugim: izrinje-nje Nemčije iz Maroka, njeno izključitev iz mednarodnega pasu v Tangerju, prisiljeno odpoved aleecirskih aktov, zaradi česar Nemčija nima svojih konzulov v Aleecirasu in ne more nastopati na tamkajšnjem tržišču, neizvedba dogovora iz leta 1929. o likvidaciji in zopetni osvoboditvi med vojno zaplenjenega premoženja, neureditev vprašanja dvojnega obdavčenja. preostre tuiskonolicijske določbe Francije nasproti Nemčiji ter nekateri žaljivi napisi na vojnih spomenikih v Franciji.
BMentrop zot»et v Berlinu
Berlin, 9. dec. a. Zunanji minister Ribbentrop se je snoči ob 18. vrnil iz Pariza. Dopoldne je sprejel ob navzočnosti Leva italijanskega ministra za korporacije Lan-tinija.
London, 9. dec. o. »Da8y Telegraph« je
objavil vest iz Berlina, da se namerava nemški poslanik Welezek umakniti iz diplomatskega življenja, ker meni, da je s podpisom francosko-nemške deklaracije dovršil svojo nalogo. Za njegovega naslednika bo bržkone imenovan sedanji varšavski poslanik Moltke. Za poslanika v Varšavo naj bi šel državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Weiszacker. Wel-czek se namerava umakniti na svoj grad na Koroškem, ki ga je kupil pred kratkim.
V pričakovanj« novih Hitlerjevih izjav
Pariz, 9. dec. o. »Jour« poroča, da se bo nemški državni zbor, v katerem bodo odslej sodelovali tudi že novi poslanci iz sudetskih krajev, sestal 30. januarja. Na tej seji bo imel Hitler velik govor o nemški zunanji politiki. Med drugim bo objavil spremembe nekaterih odstavkov v svoji knjigi »Mein Kampf«, ki se tičejo Francije. Š temi popravki naj bi se izpopolnila in svečano potrdila francosko-nemška deklaracija. Razen tega se bo Hitler izrazil pripravljenega za pogajanja o omejitvi letalskega oboroževanja na podlagi absolutne paritete Nemčije, Francije in Velike Britanije. Konkretno bo formuliral tudi nemške zahteve po kolonijah. Zahteval bo brezpogojno vrnitev vseh bivših nemških kolonij. Naposled bo zahteval samoodločbo za vse Ukrajince na Poljskem, v Rusiji in v Podkarpatski Rusiji.
Osuski pri Bonnetu
Pariz, 9. dec. h. Zunanji minister Bonnet je danes sprejel češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega ter ga obvestil o razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, zlasti pa o onem delu razgovorov, ki so se nanašali na jamstvo za nove meje češkoslovaške republike.
Nove protifrancoske demonstracije v Rimu
Rim, 9. dec. h. Nocoj so bile v Rimu velikanske demonstracije proti Franciji. Večtisočglava množica demonstrantov je skušala prodreti pred francosko poslaništvo, kar je policija le s težavo preprečila. Zvečer je 2.000 karabinjerjev zaprlo vse dohode k francoskemu poslaništvu, dočim so se demonstracije po mestu nadaljevale pozno v noč.
Ojačenje francoske
posadke v Taiaisr
Tunis, 9. dec. o. Francoska vlada je skic nila takoj premestiti večje oddelke mobi ne garde iz Alžira v Turni« Ta ukrep je b V pretekli noči že izvršen, funiški general
ni rezident je odredil poleg tega celo vrsto strogih ukrepov, da bi se v bodoče preprečila incidenti v zveza z najnovejšim sporom z Italijo. V pretekli noči je bilo aretiranih okrog 20 voditeljev zadnjih proti italijanskih demonstracij, kakor tudi vtailijanskih organizacij v Tunisu, vendar pa je tudi danes prišlo do demonstracij proti Italiji. Na tisoče Arabcev je davi v sprevodih korakalo po mestu z narodnimi in francoskimi zastavami na čelu. Napadli so celo vrsto italijanskih trgovin in drugih lokalov ter siku-šali poškodovati celo poslopje italijanskega konzulata. Mobilna garda je bila spočetka proti demonstrantom brez moči. Šele. ko so prispela ojačenja iz Alžira, je bilo mogoče obnoviti red in mir. V dopoldanskih urah so krožili po ulicah močni oddelki mobilne garde, kri so preprečili protidemonstraci-je, na katere se je pripravilo okrog 1000 Italijanov. Pri spopadih je bilo ranjenih okrog 20 ljudi. Večje število Arabcev .so polici j siki organi prijeli. Turni šk i muslimana so poslali min. predsedniku brzojavko, v kateri zagotavljajo, da so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za obrambo demokratske in liberalne Francije.
Demanti o francoskih ponudbah Italiji
London, 9. dec. a. V zvezi s poročili današnjega londonskega časopisja, da je Mussolini zavrnil francoske ponudbe Italiji, francoski krogi v Londonu kategorično izjavljajo, da so ta poročila do kraja izmišljena in tudi ni res, aa bi Francija predložila Italiji kakšno ponudbo, ki bi obstojala v tem, da bi Italija zastopala
Francijo v odboru sveta Društva narodov za Sueški prekop, ki dela na to, da se zmanjšajo takse za italijanske ladje.
Eden v Ameriki
New York, 9. dec. d Snoči je prispel v
New York bivši angleški zunanji minister Eden. Svoje bivanje v Zedinjenih državah bo zelo skrajšal. V nedeljo bo obiskal v Washingtonu predsednika Roosevelta, v ponedeljek zvečer pa se bo najbrže že vkrcal na parnik »Aquitanio« za povratek v Anglijo.
Pirow o položaju v Evropi
London, 8. dec a. Preden se je vrnil v Južno Afriko, je vojni minister Južnoafriške unije Pirow izjavil da se zahvaljuje angleški vladi za velikodušno podporo pri povečanju obrambne sile Južnoafriške unije, nato pa je dodal:
Kljub nasprotnim komentarjem v raznih listih zapuščam Evropo, ne da bi se otre-sel vtisa strahu Edini žarek upanja vidim v tem, da se Chamberlain silno trudi, da bi ohranil mir Njegov nadčloveški uspeh v Monakovu mi daje toliko poguma, da lahko še verujemo, da bomo razčistili tudi sedanji položaj. Priznati moram tudi, da je Chamberlain popustil v vsem, kar je bilo mogoče popustiti in kar so pametni ljudje sploh mogli pričakovati, sedaj pa je na drugi strani udeležencev monakov-skega sporazuma potrebno, da ukrenejo kaj enakega.
adžarska In Rumunija
Vplivi podpisa francosko-nemške izjave na madžarsko politiko napram Rumuniji
Pred sestankom češkoslov. narodnega predstavništva
Sporazum med Prago In Bratislavo o poobla stilnem zakonu — Sestava vladne deklaracije
Budimpešta. 9. decembra, b. Podpis fran-cosko-memške izjave je zbudil v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Glede pomena te izjave je mogoče sli&arti najrazličnejša mnenja, na splošno pa prevladuje vtis, da se je Francija praktično odpovedala vsem svojim vzhodnim zvezam im tako daila vsem zainteresiranim posredno razumeti, da v bodoče ne namerava več ovirati Nemčije v njeni vzhodni politiki. Tudi okolnost, da odpotuje češkoslovaški zunanji minister dr. Chva!kovsiky takoj po Ribbentropovem povratku iz Pariza v Berlin, potrjuje domnevo, da smatra odslej Francija, da spada ČSR pod neposredni nemški vpliv. Ker še ni mogoče napovedati, kako se bo nemška vzhodna politika nadalje razvijala in ker bo na drugi strani nova ureditev odnošajev po poslednjih teritorialnih spremembah zahtevala precej časa, se obču>ta v dosedanjem razvoju nekak premor, kri se zdi Madžarom tem prijetnejši, ker jim dovoljuje skoraj neopaženo opuščanje kampanje glede Podkarpatske Rusiije.
Pri presoji sedanjega položaja na evropskem vzhodu poudarjajo v madžarskih krogih zilasti oslabitev romunske pozicije in z zadovoljstvom beležijo nemške glasove o notranjem položaju pri rumumskd sosedi po umoru Codreauia, Z zadoščenjem tudi ugo-
tavljajo, da se odslej Francija za Rumunijo ne bo več zmenila. Nekateri tukajšnji inozemski opazovalci so spričo teh prikritih in odkritih izpadov proti Rumuniji mnenja, da se madžaireka udarnost preusmerja od severne v vzhodno smer. To domnevo potrjuje med drugim tudi okolnost da se madžarski listi vedno bolj intenzivno bavijo s položajem madžarske manjšine v Rumuniji.
Tatarescu poj de
za poslanika v Pariz
Pariz, 9. dec. p. »Petit Parisien« in drugi listi poročajo, da je rumunska vlada sklenila imen: vat i za novega poslanika v Parizu bivšega ministrskega predsednika Nikolaja Tataresca. Pariški vladni krogi so to vest sprejeli na znanje z velikim zadovoljstvom.
Cianov obide v Varšavi
Varšava, 9. dec. d. Za drugo polo ico decembra napovedani obisk italijanskega, zunanjega ministra Ciana v Varšavi je bil odgciden na januar. Kakor zatrjujejo, bo obisk samo formalnega značaja in bo samo predstavljal vrni ev obiska poljskega zun?njega ministra Becka meseca marca v Rmu.
Praga, 9. dec. h. Za danes napovedana seja ministrskega sveta je bila odgodena, ker se še ni vrnila delegacija osrednje vlade, ki je pred dnevi odpotovala v Bratislavo ,da se pogaja s slovaško vlado glede pooblastiinega zakona in drugih vprašanj, ki doslej še niso bila dokončno razčiščena. Sem spada tudi vprašanje državnih pod tajnikov v osrednji vladi. Po uradnem poročilu, kl je bilo objavljeno nocoj, je bil v vseh teh vprašanjih dosežen sporazum V ponedeljek popoldne bo plenarna seja vlade ,ki se je bodo udeležili vsi člani osrednje vlade ter vsi člani vseh treh pokrajinskih vlad: češke, slovaške in podkarpatske. Prvič bo prisostvoval seji predsednik podkarpatske vlade msgr. Vo-lošin, ki je bil ob imenovanju sedanje vlade bolan in bo šele pri tej priliki položil po ustavi prepisano zaobljubo. Verjetno bo istočasno imenovan tudi tretji član podkarpatske vlade.
Na ponedeljkovi seji bo končnoveljav-no odobrena tudi deklaracija vlade, ki jo bo podal v torek v obeh zbornicah min. predsednik Beran. Deklaracija vlade se bo nanašala predvsem na razne gospodarske in socialne probleme, ki se morajo nujno rešiti. Med njimi je tudi vprašanje beguncev z zasedenega ozemlja. V zvezi s tem je popoldne min predsednik Beran obiskal taborišče za begunce v Kladnu pri Pragi. Doslej je bilo popisanih 130.000 beguncev, računajo pa, da bo po končnih ugotovitvah skupno okrog 200 do 250 tisoč beguncev, med katerimi je približno 20.000 Židov. Zijnainji minister Chvalkovsky bo šele prihodnji teden odpotoval v Berlin, ker hoče počakati na sesfanek narodnega predstavništva ,da bo tudi on osebno navzoč pri prečitanju vladne deklaracije.
Podkarpatski apel
na Poljake
Chust, 9. dec. h. Kakor poročajo listi, sta minister Revaj in šef tiskovnega urada podkarpatske vlade dr. Komarnicki odpotovala v Berlin, kjer bosta vodila pogajanja o ureditvi raznih političnih in gospodarskih zadev Podkarpatske Rusije. Predsednik podkarpatske vlade msgr. Vo-lošin je danes sprejel novinarje in jim izjavil, da se bo avtonomna podkarpatska vlada sedaj, ko so končnoveljavno določene meje, lahko mirno lotila izvedbe svojega programa. Z obžalovanjem je ugotovil, da je vseslovanska ideja silno izgubila na prejšnjih simpatijah, ker je največji slovanski sosed Podkarpatske Rusije sklenil pak: z neslovanskim narodom v cilju, da bi preprečil svobodo Ukrajincev. Podkarpatska Rusija se mora zahvaliti samo Nemčiji, da ni prišla zopet v novo suženjstvo. Upamo, je naglasil Vološin, da nas bo sedaj naš slovanski sosed končno pustil pri miru ter da ne bo več segal po naši svobodi. Končno je predsednik Volo-
šin napovedal, da bo avtonomna vlada takoj pričela izvajati velikopotezni investicijski načrt, ki določa predvsem zgraditev železnic in oest ter zgraditev nove prestolnice.
Ukrajinska vojaška organizacija na Madžarskem
Monakovo, 9. dec. o. »Miinchener Neue-ste Nachrichten« objavljajo vest iz Budimpešte, da so pričeli v Užhorodu ustanavljati posebno ukrajinsko vojaško organizacijo, ki bo imela nalogo boriti se za priključek vse Podkarpatske Rusije k Madžarski. To organizacijo vodi bivši član podkarpatske vlade Fenčik. Monakovski list se temu čudi in vprašuje, ali je Madžarska preslišala zadnji Cianov govor.
Kdo bo naslednik Kanye
Budimpešta, 9. dec. w. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo vprašanje naslednika bivšega zunanjega ministra Kanya v kratkem urejeno. 2e od vsega početka sta se navajala samo dva kandidata in sicer sedanji šef kabineta zunanjega ministra grof Štefan Czaky ter sedanji madžarski poslanik v Bukarešti Bardosi. Kakor trdijo, je za bodočega zunanjega ministra že določen Bardosi, dočim bo grof Czaky imenovan za njegovega pomočnika odnosno namestnika. Dosedanji pomočnik zunanjega ministra baron Karol Apor, ki je že nastopil dopust, bo imenovan za madžarskega poslanika pri Vatikanu.
Mehiški petrolej za Nemčijo
New Y®rK, 9. dec. a. Mehiška vlada ie podpisala pogodbo, s katero odstopa Nemčiji znatne količine bencina v zameno za blago in stroje, katerih je Nemčija poslala v Mehiko za 17 milijonov dolarjev. Z drugo pogodbo se določa dobava mehiških rudninskih olj nemški mornarici za 80 milijonov dolarjev v 1. 1939.
Tatvina 20 miligramov radija
Pariz, 9. dec. w. Neki zdravnik v Metzu si je danes izposodil v neki pariški bolnišnici 20 miligramov radi uma v vrednosti 200.000 frankov, med vožnjo iz Pariza v Metz pa mu je bila kaseta z dragoceno vsebino ukradena. Tat se očividno ne zaveda nevarnosti, ki predstavlja zanj ra-dium. Oblasti so zaradi tega popoldne po radiu in z objavami v listih pozvale tata, naj vrne ukradeni radium, ter posvarile prebivalstvo, da bi ne prišlo do kake nesreče. Do včeraj se tat ni javil in je verjetno, da je kaseto kje zavrgel.
Upokojitev gen. konzula v Dusseldorfu
Beograd, 8. dec. p. Upokojen je generalni konzul v Dusseldorfu Dušan Pantič.
Shadi in govori ministrov
--mmm^-aB-
Ukrajinci v Poljski
zahtevajo avtonomijo
Zahteve ukrajinskih poslancev v sejmu — Vznemirjenje
v poljski javnosti
Varšava, 9. dec. h. Na današnji seji sejma je podpredsednik sejma, ukrajinski poslanec Mudry, v imenu ukrajinskega parlamentarnega kluba predložil zakonski predlog o popolni teritorialni avtonomiji ukraj.nskega ozemlja v vzhodni Galiciji in v Voliniji. Ta zakonski predlog določa, da se mora priznati Ukrajincem na Poljskem popolna avtonomija z avtonomnim pokrajinskim parlamentom in avtonomno pokrajinsko vlado. Poslanec Mudry je zahteval, da se ta zakonski predlog takoj postavi na dnevni red in obravnava po skrajšanem postopku.
Maršal sejma Makovsky je to zahtevo odklonil, češ da se predlog, ki je tako da-lekosežnega pomena, ne more obravnavati po skrajšani poti in da je zato potreben pristanek vlade. Zato bo šele na jutrišnji seji dal definitivni odgovor.
V poljskih listih je ta predlog zbudil silno vznemirjenje, ker vidijo v tem pričetek velikopoteznega avtonomističnega pokre-ta Ukrajincev ter se boje, da bodo Ukrajinci dobili tudi podporo od zunaj, kar bi utegnilo dovesti na Poljskem do sličnih dogodkov, kakor so se nedavno odigrali v češkoslovaškL
Aretacije ukrajinskih oficirjev v Rusiji
Varšava, 9. dec. o. Listi poročajo, da je . jJja GPU v Kijevu, Uspijenski, odredi) retacijo ukrajinskih generalov rdeče vojake Harašinskega, Tehanka in Mihajlova 'oleg njih je bilo aretiranih v Kijevu še -krog 10 drugih višjih oficirjev. Aretacij«
so bile izvršene na podlagi rezultatov posebne preiskave, pri kateri so odkrili tajno organizacijo za osvobojenje Ukrajine. Aretiranci so bili po ugotovitvah po.icije v zvezi s podkarpatsko ukrajinsko vlado. Zarotniki so sklenili ubiti predsednika ukrajinske vlade Krnjica. V stanovanju aretiranega generala Mihajlova so našli organi GPU 150.000 dolarjev, ki jih je prejel od neke srednjeevropske velesile, ter njegovo korespondenco z njenimi agenti. Ruska vlada je že energično protestirala pri vladi omenjene sile zaradi te zadeve.
Aretacije članov »železne garde«
Pariz, 9. dec. w. »Pariš Midi« poroča, da se po vsej Rumuniji nadaljujejo aretacije pristašev »Železne garde« ter da je doslej bilo aretiranih že okrog 12 do 15 tisoč članov organizacij, za katerimi se je v zadnjem času skrivala razpuščena »Železna garda«. V Černovicah je bila danes izvršena bišna preiskava v vseh višjih razredih srednjih šol in na univerzi, pri čemer so aretiral' okrog 120 dijakov in več profesorjev, pri katerih so našli orožje. Prihodnje dni se bo pričel pred okrožnim sodiščem v Černo vicah proces proti večji sikupini teroristov Napovedujejo več smrtnih obsodb. Prav ta ko napovedujejo da bo prihodnji teden prišlo do važnih »prememb v vladi.
Ljubljana, 9. dec. AA. Po veličasnem m&nifestacijskera zborovanju JRZ v Ljubljani je bilo včeraj popoldne v Trbovljah veliko volilno zborovanje JRZ, na katerega je prišel in na njem govoril tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Na kolodvoru v Trbovljah so ministru, dr. Korošcu priredili lep in prisrčen sprejem, pri katerem so bih tudi generalni ravnatelj trboveljskega premogovnika g. Skubic, du hovni svetnik Gašparič, okrajni kandidat JRZ za laški okraj prof. Mirko Bitenc, okrajni načelmk Kari Tekavčič, predsednik mladine JRZ g. J esih ter druge ugledne osebnesti.
Pred društvenim domom, kjer je bilo prirejeno zborovanje, so ministra dr. Korošca zelo lepo in navdušeno sprejeli. Dvorana je bila do kraja polna ljudstva, mnogo ljudi pa je bilo tudi še pred domom, kjer so poslušali govor po zvočniku. Tega zborovanja se je udeležilo nad 3.000 trboveljskih rudarjev in delavcev. Ministra dr. Korošca so med njegovim govorom večkrat prekinili z navdušenimi vzkliki živel j voditelj slovenskega naroda, živel dr. Korošec! živela JRZ! Minister dr. Korošec je imel tudi političen govor ter se je bavil z notranjim in zunanje političnim položajem. Poudaril je, kaj je vse storila vlada dr. Stojadinoviča v zadnjih treh in pol letih, posebno za delavski stan v Trbovljah, ki dolguje hvaležnost vladi dr. Stojadinoviča, da mu je zagotovila delo.
Po govoru ministra dr. Korošca so delavci izjavili: Mi smo hvaležni vladi dr. Milana Stojadinoviča, ki nam je zagotovila delo. in bomo v znak hvaležnosti storili vse, da dobi državna lista predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Trbovljah, na dan 11. decembra ogromno večino, da bo tako tudi tu zagotovljena popolna zmaga te stranke.
Za ministrom dr. Korošcem je govoril še okrajni kandidat prof. Mirko Bitenc, nakar je minister dr. Korošec zapustil zborovanje ter ae odpeljal iz Trbovelj. Trboveljski delavci so mu ponovno priredili prisrčne in navdušene manifestacije. Vzklikali so Nj. VeL kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, Jugoslaviji, predsedniku vlade ter voditelju Slovencev.
Trebinje, 8. decembra. AA. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič se je odpeljal danes ob devetih v spremstvu senatorja Dušana Vasiljeva iz Mostarja v Neveeinje. Pri vhodu v mesto so ministra Kujundjiča sprejeli ban aetake banovine j
Ivaniševič. poslanski kandidati ter župan z občinskim odborom Po pozdravnem govoru so navzočni pospremili ministra Kujundjiča do občinske zgradbe, kjer je bila nato v mestni posvetovalnici širša konferenca zastopnikov JRZ za nevesinski okraj. Na tej konferenci je minister razložil političen položaj.
Iz Nevesinja je minister Kujundjič nadaljeval pot v Gadsko, kjer je bila v občinski dvorani tudi širša konferenca z zastopniki krajevnih odborov in okrajnega odbora za ga tački okraj. Ob štirih popoldne se je odpeljal min ster Kujundjič proti Bileču. Spremljalo ga je veliko število pristašev JRZ, ki so se 2a to priliko po-služili avtobusov. V B leču je ministra sprejela velika množ ca ljudstva pred občinsko zgradbo, ter mu priredila navdušen sprejem. Bilečanci so vzklikali vladi in Jugoslaviji. ministra Kujundjiča pa so še prav posebno pozdravljali prostovoljci, ki jih je v teh krajih zelo mnogo kot svojega vojnega tovariša, ki se je zelo zavzel pri vladi za končno rešitev prostovoljskega vprašanja. Po pozdravnem govoru je imel minister širšo konferenco nakar je sprejel razna zastopstva iz bilečkega okraja. Okoli sedmih se je minster Kujundjič odpeljal v Trebinje. Ljudstvo ga je ob vsej poti po Hercegovini, navdušeno pozdravljalo. Povsod so bile razobešene jugoslovanske zastave. Prebivalstvo je izražalo svoje vel'ko navdušenje tudi za ostale ministre, ki so pravilno razumeli in ugodno rešili številna gospodarska in socialna vprašanja teh krajev.
NIS, 8. decembra. AA. Mmister za socialno politiko in ljudsko zdravi je Dra<riša Cvetkovič se mudi v spremstvu poslanskih kandidatov v posameznih kraih niškega In aleksinskega okraia. Priredil ie celo vrsto zelo usp-lih voMlnih konferenc in zborovanj. Ljudstvo Je pozdravljal povsod ministra Cvetkoviča, kot enega organizatorjev delovnega načrta sedanje vlade za gospodarsko obnovitev zemlje.
Zagreb, 8. decembra. AA Nocoj je bila v Zagrebu velika manifestaciiska skupščina JRZ v dvorani delavske zbornice na Krešimlrjevem trgu. Obširna dvorana je bila že takoj v začetku nabito polna ljudstva. Občinstvo pa je še vedno prihaialo od vseh strani. Mnosi jo se morali vrn:ti, ker v dvorani ni bi1 o nro<?torq Na skuošči-no so Imeli dostop izkiirfm samo člani in simpatizerji s i>oz'vn:c«*»il nihče drugi. Navzočna so bila številna zastopstva iz vseh mestnih okrajev.
Reynaud o finančnem
položaju Francije
Celonočna razprava v francoski zbornici o splošni
vladni politiki
Pariz, 9. dec. h. Dopoldne je poslanska zbornica nadaljevala interpelacijsko debato o splošni politiki vlade. Socialistični poslanec Albertain je obširno kritiziral celokupno finančno in gospodarsko politiko vlade in zadnje zasilne uredbe ter na-glašal, da bi se mogle državne finance sanirati edino le z oddajo premoženja, ker pomeni vsak drug ukrep novo finančno obremenitev delovnega ljudstva.
V odgovoru na to kritiko je nato povzel besedo finančni minister Rejmaud, ki je v večurnem govoru raztolmačil in branil finančno politiko vlade. Obširno je orisal finančno stanje ter naglasll, da je sedanji finančni položaj države posledica večletne krize. Francoski narod ne živi več od narodnega dohodka, marveč je že načel svoj kapital. Vlada ni hotela uvesti de- I
vizne kontrole in je zaradi tega bila prisiljena seči po drugih ukrepih, da prepreči nadaljnji beg kapitala iz države. Vlada je prevzela težko odgovornost in se odločila za ukrepe, ki jih smatra za edino rešilne. Država mora prenehati z izdajo papirnatega denarja in mora omejiti svoj kredit. Brezpogojno se mora strogo izvajati politika proračunskega ravnotežja, Ker je le na ta način možna gospodarska obnova in pocenitev kredita. Sedaj je napočil čas, ko mora uidi poslanska zbornica prevzeti svoj del odgovornosti. Govor finančnega ministra je napravil zelo velik vtis.
Dopoldanska seja je bila nato prekinjena in se je debata nadaljevala popoldne. Debata bo trajala globoko v noč in bo najbrže šele v jutranjih urah prišlo do zaključnega glasovanja o zaupnici vladi.
VseameriSka konferenca
Zedinjene države bodo sklenile z južnoameriškimi državami bilateralne obrambne pakte
Lima, 9. decembra, o. Kakor poroča agencija International Nev/s Service, je Hullov načrt za splošen obrambni pakt vseh ameriških držav za primer kakšnega napada iz Evrope definitivno propadel. Hull bo skušal sedaj skleniti celo vrsto bilateralnih obrambnih paktov z isto vsebino. Z državami, ki bi take pakte odklonile, bo skušal skleniti posebne gospodarske pogodbe, ki bi imele stvarno isto ozadje. Take pogodbe naj bi se sklenile predvsem z Argentino, Brazilijo in Urugvajem.
V svojem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer po radiu, je zunanji minister Hull izjavil med drugim: Zdi se, da obstoje tri skup ne važnih vprašanj, s katerimi se bo bavila konferenca ameriških držav v Limi. Prva skup:na se tiče naporov za zagotovitev svetovnega miru, ohranitve naših ameriških ustanov ter našega sistema mednarodnih odnosov, ki temelji na miroljubnem reševanju vseh mednarodnih sporov. V drugi skupini gre za gospodar-
sko sodelovanje, ki naj zagotovi blagostanje vseh narodov v Severni in Južni Ameriki. Po mojem mnenju je gospodarska oborožitev osnovni pogoj za politično stabilnost in za vrnitev k mednarodnemu sodelovanju na podlagi snoštovanja zakonov, 3 da in pogodb. Ameriške republike ne zahtevajo, da bi samo v svojih mejah reševale gospodarska vprašanja. One priznavajo skupno gospodarsko odvisnost vseh narodov v vseh osnovnih vprašanjih ter žele, da bi vse države na svetu prevzele načela, katera so osvojile same. Hull je končno izrazil željo, da bi se učvrstile zveze med narodi in da bi tako postale učinkovite sile v svetovnih odnosih.
London, 9. dec. a Več na londonskih listov se bavi danes z otvoritvijo vseame-riškega kongresa v Limi ter poudarja njegov pomen, kakor tudi, da bodo ameriške države zavzele stal:šče proti stremljenjem Nemčije, Italije in Japonske, da bi gospodarsko osvojile Južno Amer ko.
Ježova
Zakaj fe bil vsemogočni Jezov odstavljen kot šef GPU
in notranji minister
Moskva, 9, decembra, br. Po uradnem
poročilu je bil dosedanji ljudski komisar za notranje zadeve in šef GPU Ježev razrešen na lastno prošnjo. Obenem je bil imenovan za komisarja za rečno plovbo. Kakor pa sedaj zatriuieio v poučenih ; krogih je bil Ježov odstavljen na izrecno zahtevo maršala Vorošilova in Biiicherja, ki sta osebno intervenirala pri Stalinu in zahtevala odstranitev Ježova. Tudi več ruskih diplomatov je zahtevalo njegovo odstavitev kot šefa GPU. ker se je na nedopusten način vmešal v poslovanie posla- j ništev in vršil nad njimi tajno nadzorstvo. Za novega šefa GPU je bil imenovan ne- ! ki Beri i a ki vel i a prav tako za najožjega zaupnika Stalina.
Pari2. 9 dec. o. Agencija Fournier objavlja vest iz Moskve, po kateri so pričeli proti delovanju Ježova prihajati v zadniem času v Moskvo hudi protesti iz vseh kraiev države. Odločilna pa je bila intervencija maršala Vorošilova, ki je pri
Stalinu protestiral zaradi številnih aretacij v oficirskem kadru vojske in vojne mornarice. Mnogo protestov je prišlo tudi iz krogov stranke in kominterne. Po vsej Rusiji je vladalo veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja Ježova z maršalom Blti-cherjem, katerega je obtožil zarote proti Stalinu. Ježovu očitajo sedaj, da se je vmešaval tudi v zunanjo politiko. Z raznih poslanstev v tujini je prišlo več protestov proti nadzorstvu GPU nad njihovim diplomatskim delovanjem. Končno je Ježev sprožil še ostro kampanijo proti Mo-lotovu, Vorošilovu in Litvinovu. Pri tem ga je podpiral podkomisar za poštni promet Berpman, ki je igral v zadnjem času v GPU zmerom bolj vidno vlogo.
Ježov in Bergman sta včeraj podala ostavko. O tem so vsi listi obiavili kratko informacijo, v kateri pravijo, da se bo Ježov odslej posvetil samo razvoju rečne plovbe. Za vodjo GPU je bil imenovan Lavrentij Berija iz Gruzinije.
Prostovoljna nevtralizadja Baltika
Praska gospodarska revija »Hospodarska Politika« objavlja v svoji poslednji številki zanimiv članek o vplivu evropske krize na Baltik. V njem poudarja med drugam:
Evropska kriza ima svoje posledice tudi v severovzhodnem delu Evrope. Kažejo se med drugim na primer v klajpedskem vprašanju. Klajpedski deželni zbor, ki se bo sestal v januarju, bo prav gotovo razpravljal o perečem vprašanju nadaljnjih odnošajev tega ozemlja z Litvo. Klajpedski statut bo najbrž podvržen reviziji, ki ji podpisnice (Anglija, Francija, Italija in Japonska) ne bodo nasprotovale in ki bo pomenila znatno razširjenje avtonomnih pravic Klajpede. tako da bo suverenost osrednje litovske oblasti b-žkone samo še formalna. S tem si bo Nemčija zagotovila ne le gospodarsko nadzorstvo nad Litvo temveč bo obenem pridobila novo strateško točko proti Poljski.
V poslednjih šestih mesecih se je položaj ob Baltiku zelo spremenil. Kako malo se more danes Moskva vmešavati v baltske zadeve, najbolj zgovorno kaže dejstvo, da Ru-
. sija sploh ni zavzela nobenega stališča gle-j de ponovne utrditve Ailandckega otočja, četudi je pobuda izšla s finske strani. Novo zbližanje med Poljsko in Rusijo ni prineslo n/ikakih bistvenih sprememb. V tem položaju so baltske države vedno bolj navezane nase. Vsak dogovor, ki urejuje več ko samo gospodarske odnošaje s tremii velesilami v vzhodmi Evropi, pomeni za baltske države vmešavanje v njihove zadeve. Zato jim samo še njih nevtralnost nudi možnost. da se izognejo temu prepletanju različnih interesov. Tako so se Litva, Estonska in Latvija odločile za izdajo tako zva-nih nevtralnih zakonov, ki prepovedujejo med drugim vojnim ladjam bojujočih se držav pristajanje v njihovih lukah, letalom pa prelet preko njihovega ozemlja. Vprašanje je seveda, ali in v koliko bi veliki sosedje spoštovali te zakone v primeru vojne, vsekakor pa hočejo baltske države same odstraniti vse. kar bi laihiko velikim sosedom služilo za kakršnokoli pretvezo njihovega vmešavanja.
Projragasifla domačih pogonskih sreistev
Beograd. 9. decembra. AA. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pri prometnem ministrstvu je imel 5 in 6. t. m. sejo, ki jo je vodil načelnik v prometnem ministrstvu Sava Vučetič. Odbor je sprejel na znanje poročilo vodstva prve propagandne vožnje motornih vozil, ki so uporabljala domača pogonska sredstva, v dneh 16. do 19. oktobra. Na poti od Zagreba do Banjaluke, Novega Sada in Beograda se je ugotovil popoln uspeh te vožnje. Odbor je sklenil, da se udeležencem te vožnje izdajo posebne diplome in potrdila o doseženih rezultatih. Sklenjeno je bilo, da bodo maja ala junija prihodnjega leta ponovne propagandne vožnje
Nato so razpravljali o rentabilnosti proizvodnje nafte in njenih derivatov iz parafinskih škriljevcev v Jugoslaviji, kakor tudi iz sintetičnega bencina, ter o njegovi prednosti pred ostalimi domačimi pogonskimi sredstvi. Prihodnje leto bo v Beogradu kurz za vodenje motornih voziil z uporabo domačih pogonskih sredstev, da bi se izdelala navodila za vodstvo s temi vOzili. Dalje je bilo sklenjeno, da je treba storiti vse, da
se na tehnrčnih fakultetah ustanove preiz-kuševalne postaje za domača pogonska sredstva. Naprosilo se bo tudi prometno ministrstvo, da prouči vprašanje uvedbe motornih vagonov na naših progah, ki bi uporabljali za pogon les in lesni premog. Končno je bilo sklenjeno, da bo v odbor stopil še po en zastopnik zveze avtobusnih podjetij, šoferskega združenja, združenja avtotaksdjev in industrije alkohola.
Nove angleške vojne loke
London, 9. decembra, b. Iz vladnih izjav na posebno vprašanje v spodnji zbornici je razvidno, da namerava Anglija v kratkem spet začeti uporabljati svojo staro luko Rosyth, ki leži nasproti Edinburgha. Z gradnjo vojne luke v tem kraju so začeli že 1. 1909. in so bila dela ob izbruhu svetovne vojne skoraj dokončana. Rosyth in Scapa Flow sta bili tedaj dve glavn angleški bazi pomorske obrambe. L. 1925 je vlada sklenila vojno luko v Rosythu de loma opustiti, sedaj pa bo spet postal-' vojna pomorska baza. Zelo verjetno je, d bo v iste namene odslej izkoriščevana tur' bivša vojna luka v Pembroku, ki je bil leta 1926. opuščena. Tudi ta luka je me svetovno vojno igrala pomembno vlogo.
i
Beležke
Zavod za jugovzhodno Evropo na Dunaju
Opozorili smo že na pomen, ki ga nemška vlada pripisuje Dunaju v pogledu nemških gospodarskih interesov v srednji in jugovzhodni Evropi. Nemški listi poročajo sedaj, da bodo po želji nemške-1 ga gospodarskega ministra dr. Funka imele odslej svoj sedež na Dunaju vse važnejše nemške g-ospcdarsko-znanstvene ustanove, ki proučujejo možnosti pospeševanja nemške zunanje trgovine z državami ob spodnjem Dunavu. V skladu s '.o željo bo dunajski Institut za konjunktur-no proučevanje postal nekak observatorij gospodarskega dogajanja v jugovzhodnem evropskem področju. Zavod se bo imenoval »dunajski institut za gospodarsko in konjunkturno proučevanje« ter bo deloval i v tesnem sodelovanju z enakim zavodom ' v Berlinu. Predsednik berlinskega zavoda dr. Wagemann je izdelal potrebne načrte. ki iih je gospodarski minister dr. Funk že odobril
Anglija in kolonialni problem
V sredo je govoril v angleški spodnji zbornici kolonia'ni minister Macdonald in se pri tem dotaknil nekaterih perečih kolonialnih vprašanj. Izvajal je med drugim:
Ne verjamem, da je v Angliji struja javnega mnenja, ki bi zagovarjala odstop ene same pedi zemlje, za katero je Anglija kot mandatna ali kolonialna država odgovorna. To je pokazala tudi razprava v spodnji zbornici, ki odgovarja stališču vlade. Mi o tej stvari sp'oh ne razpravljamo in je niti ne jemljemo v poštev. Ako pa bi se imeli kdaj ž njo pečati, moramo že v naprej pribiti, da se to vprašanje ne tiče samo nas. Velika Britanija nI edina država, ki je po svetovni vojni prevzela nase nekatere teritorialne odgovornosti. Zato bodo tudi druge države v tem primeru pritegnjene k razgovorom. Toda upoštevati moramo še nekaj: o spremembah mandatnih uprav se morajo v prvi vrsti izreči prebivalci mandatnih ozemelj. Mi ne moremo postopati ž njimi kakor z navadnim trgovskim predmetom. Tudi napram njim nosimo odgovornost in moramo zato njihove želje upoštevati.
Nemčifa in Rumunija
»Neue Ziircher Zeitung« prinaša dopis svojega berlinskega poročevalca o razvoju odnošajev med Nemčijo ln Rumunijo. V dopisu piše med drugim:
Ustre'itev Codreana ni ostala brez vpliva na nemško-rumunske odnošaje. Pričako vati je predvsem zavlačevanje pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe, računati pa je treba tudi z vplivi na načrt o petro-lejskem vodu, ki naj bi bil speljan iz ru-munskega proizvodnega področja do Nemčije. Sprememba v odnošajih se čuti tudi v radiu in »Frankfurter Zeitung«, ki sicer zelo vzdržno presoja dogodke v inozemstvu, napoveduje kot posledico Co-dreanove smrti hude notranje zapletljaje v Rumuniji. Zelo ostro napadajo Rumunijo tudi drugi listi.
Urad za poljsko propagando
Kakor poročajo listi, sc merodajni poljski vladni krogi v zadnjem času z vso silo zavzemajo, da ustanovi tudi Poljska po zgledu drugih držav posebno ministrstvo ali vsaj poseben urad za t rk in propagando. Pri tem se zlasti sklicujejo na novi poljski tiskovni zakon, ki daje predsedniku vlade pravico, da lahko v izjemnih primerih uporabi tudi opori ciona'no časopisje za objavo svojih informacij. Glede na to se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi primerne centrale, ki naj bi vršila funkcijo nadzorstva nad poljskim časopisjem. Razen tega naj bi novi urad sk bel tudi za primerno poljsko propagando v inozemstvu po zgledu drugih držav. Značilno je, da hočejo pri tem Poljaki posvetiti posebno pozornost informiranju zapadne Evrope o poljskih zadevah.
»Optična prevara*4
Pod tem naslovom objavlja di-ektor lista »Frankfurter Zeitung« dr. Rudolf Kir-cher, ki navadno tomači mnenje nemškega zunanjega ministrstva in ki se trenutno mudi v Rimu, uvodnik o nemško-francoski izjavi. Med drugim pravi:
V zadnjem času privlačuje nase pozornost in je predmet neštetih komentarjev vprašanje, kako je prav za prav z dvema navidezno nasprotujočima si težnjama teh dni: nemško-francosko izmenjavo misli in zaostrenim francosko-itailijanskim nasprotjem. Ali se morda kolesji osi Berlin-Rim ne vrtita v nasprotni smeri? Ali vprašujoč im morda ni znano, da prikazujejo včasih v filmih voz. ki gre naprej, medtem ko se njegova kolesa navidezno vrte nazaj? Tehnik to lahko razloži — za nas zadostuje, ako vemo, da sri obe gibanji samo navidezno nasprotujeta. Prevaro je mogoče naglo in prepričevalno spoznati po tem, da se voz vendarle pomika naprej. Ako smatra Nemčija današnjo rensko mejo za kondnoveljavno in ako sklepa s Francijo posvetovalni sporazum, se to dogaja v popolnem poznavanju v več pogledih nerešenega franco-sko-iita>lijanskega spora in tudi v popolnem upoštevanju dejstva, da postavlja Italija upravičene zahteve in da ima nujne želje. Prav tako je znano, da tudi med Anglijo in Nemčijo niso še vsa vprašanja urejena, ki se upravičeno postavljajo. Niti v prvem niti v drugem primeru ne nastaja zaradi tega za politiko osi Berlin-Rim kaka zagata. Kolesje te osi se prav tako vrti, kakoi &e mora vrteti. Kdor tega ne uvide va, je žrtev optične prevare.
Nemški trdnjavski pas na vzhodu
Berlin, 9. dec. h. Nemška revija »Die >auwelt« poroča, da bo Nemčija v arat-:em začela tudi na svoji vzhodni meji ;Taditi obsežen trdnjavski pas, sličen one-au, ki je bil letos zgrajen na nemški meji. T Konigsberg sta 2e prispela dva parni-a iz Francove Španije, kl sta pripeljala .000 ton cementa, iz Jugoslavije pa je /rispel parnik z 2.000 tonami cementa, frdnjavski pas bo segal od Severnega morja, vzdolž vse vzhodre meje do Češkoslovaške,
Svečana otvoritev
nove železnice
Ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, predsednika vlade in drugih častnih gostov sta speljala včeraj prva dva vlaka po novi progi Sevnica—Tržišče
Sevnica, 8. decembra AA Po veličastnih manifestacijah o prilik', današnjega zborovanja v Ljubljani se je predsednik vlade dr Stojadinovič odpeljal ob 13. v Sevnico Z njim je odpotoval na to svečanost kraljev zastopnik in zastopnik Nj. kr. Viso-čanstva kneza namestnika, poveljnik četrte armijske oblasti v Zagrebu general Pantelija Jurišič. Z istim posebnim vlakom so se odpeljali minister dr Anton Korošec dr. Letica dr. Krek dr. Natlačen dr. Ad-lešlč zastopnik prometnega ministra pomočnik Mato Schneller rektor ljubljanske univerze dr. Kušej. ravnatelj poštne direkcije Ivan Jelačin senator dr Kulovec. predsednik zveze industriialcev v Ljubliani Avgust Praprotnik poslanec dr. Koce. poveljnik dravske diviznske oblasti general Gjor-gje Lukič pomočnik poveljnika dravske diviziiske oblasti general Dušan Dodič. general Rupnik šefa kabinetov gg Protič in Markovič. predsednik glavnega odbora aka demske mladine JRZ Dušan Jankovič. predsednik apelaciiskepa sodišča v Ljubljani Vladimir Golia črnomeliski župan Pavle Klemene in drueri V Sevnico so danes prispela tudi mnogoštevilna zastopstva iz vseh okoliških krajev da b' bila navzočna pri svečanosti ko bode orogo Izročili prometu. Polee dru^h ie primel v Sevnico tudi mariborski škof dr Tom*ž?č ter zastoonik HubHanskega škofa dr. Rožmana kanonik Kllnar.
Proga Sevnica Tržišče Ima posebno velik gospodarski pomen za ta kraj, ker bo služila kot zveza med štalersko in Dolenjsko. V bodočnosti bo vezala Slovenijo tudi z morjem, ker nameravajo to progo podališatl do morja Poleg tega ta proga veže Dolenjsko z glavno progo Beograd - Zasreb- Ljnbljana.
Na poti v Sevnico je minister dr. Korošec Izstopil v Trbovl jah lz vlaka. Tu ga je sprejel in pozdravil poslanski kandidat za laški okraj g Bitenc. Minister dr. Korošec bo imel danes v Trbovljah zborovanje s pristaši JRZ.
V Sevnici so visokim zastopnikom in njihovemu spremstvu priredili zelo lep sprejem Na kolodvorskem peronu ter v okolici Je bilo zbranih nekaj tisoč ljudi, med njimi zelo mnogo kmetov, ki so navdušeno pozdravliali zastopnika Nj. Vel kralja, predsednika vlade dr Stojadinoviča ter ostale ugledne goste Pri sprejemu je bilo tudi mnogo narodnih noš. Predsedniku vlake je neko dekle izročilo lep šopek cvetja. Tik ob železniški postaji v Sevnici je bila postavljena tribuna, vsa okrašena z zelenjem in zastavami. Na tri-
buni so bili zbrani kraljev zastopnik general Pantelija Jurišič, predsednik vlade
in ostali odličniki. Kraljevega zastopnika
n ore sednika vlade je pozdravil s prisrčno dobrodošlico sevniški župan g. Trupe j. V svojem govoru je poudaril pomen te proge ter zasluge sedanje vlade za gospodarsko povzdigo države in tega kraja. Visoke zastopnike je pozdravil tudi član odbora za proslavo odvetnik Jesen-ko. Predsednik vlade se je prisrčno zahvalil za pozdrave ter je bil nato skupno s kraljevim zastopnikom in ostalimi uglednimi gosti navzoč pri blagoslovitvi proge. Verski obred je opravil mariborski škof dr. Milan Tomažič ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Zatem so visoki gostje odšli k slavoloku, ki je bil postavljen preko železniških tračnic in na katerem so visele državne zastave. Simbolično je odprl progo zastopnik Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika, general Jurišič, ki je po nekaj priložnostnih besedah prerezal trak, kar je pomenilo, da je proga odprta. Ogromna množica kmetov in meščanov je navdušeno pozdravljala ta akt ter vzklikala Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku, vladi in Jugoslaviji.
Visoki gostje so se nato odpeljali po novo odprti progi s posebnim vlakom do Tržišča. Na vseh vmesnih pstajah so jim prirejali domačini navdušene sprejeme, povsod so visele zastave in igrale godbe. Zbran je bil tudi pevski zbor, sestavljen iz več zborov, in je pel državno himno in narodne pesmi. Kraljev zastopnik in predsednik vlade sta prisrčno odzdravijala na postajah zbranim množicam ljudstva. V Tržišče je prispel posebni vlak ob 16.16. Tu je visoke zastopnike pozdravil župan g. Lindič. Priložnostne govore, v katerih so poudarjali pomen današnje svečanosti sta imela tudi član odbora za proslavo g. Bizjak in lastnik rudnika Jakil.
V železniški restavraciji v Tržišču jo bila prirejena zakuska, ki je trajala okoli pol ure, nakar so se ob navdušenih ova-cijah ljudstva visoki gostje vrnili v Sevnico, kjer jim je občina priredila svečan banket.
Z današnjo svečanostjo v Sevnici In Tržišču je bilo dokončano ze1© pomembno delo za gospodarstvo teh krajev. Prebivalstvo Sevnice, Tržišča in okoliških krajev je razumelo pomen zgraditve te proge, ter je priredilo navdušene manifestacije predsedniku vlade dr. Stojadinoviču v znak hvaležnosti za veliko gospodarsko pridobitev tega kraja.
Obveznice za iotfrovolfce
Izšla je uredba, po kateri lahko dobe vojni dobrovoljci namesto zemlje državne obveznice
Beograd, 8. dec. a. Na osnovi pooblastila v letošnjem finančnem zakonu je ministrski svet izdal uredbo o državnih obveznicah vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje. Glavne določbe uredbe so naslednje:
Ce ni na razpolago dovolj potrebne agrarne zemlje, ki bi se po čl. 3 zakona o dobrovoljcih od 31. avgusta 1928 in s spremembami ter dopolnili od 18. septembra 1930 morala brezplačno odstopiti vojnim dobrovoljcem, more finančni minister izplačati vsakemu dobrovoljcu, kateremu je priznano, da je dobrovoljec do dne. ko stopi v veljavo ta uredba, namesto odškodnine v zemlji odškodnino v štiriodstotnih državnih obveznicah in to v sledečih zneskih: dobrovoljcem borcem po nominali 50.000 din, dobrovoljcem neborcem po nominali 30.000 din. Pravico do gornjega izplačila imajo: a) dobro voljci, ki jim je to svojstvo priznano s pravomočnim potrdilom po zakonu o dobrovoljcih do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, in ki zemlje še niso dobili; b) dobrovoljci, ki so dobili zemljo in se jim po zakonu o dobrovoljcih ni bilo treba naseliti; c) dobrovoljci, ki so dobili zemljo, a se še niso naselili v roku določenem v 61. 5 zakona o dobrovoljcih.
Agrarna zemljišča, ki so še prosta za razdelitev med vojne dobrovoljce, in ona, ki bodo postala prosta po točki b) in c) prejšnjega odstavka, se bodo v bodoče razdeljevala v prvi vrsti med dobrovoljce kmete.
Državne obveznice za dobrovoljce se bodo obrestovale po 4°/o. Obresti zapadejo 1. oktobra vsakega leta, prvič 1. oktobra 1939. Amortizirale se bodo v 30 letih in sicer z odkupom na borzi, če bo njihov tečaj pod minimalo, ali pa z žrebanjem, če bo njihov tečaj enak ali pa večji od nominala. Vsako leto bo v državni proračun vstavljena primerna vsota za obresto-vanje in amortizacijo obveznic. Obveznice uživajo vse ugodnosti, kakor obveznice ostalih državnih posojil.
Dobrovoljci pod a) in b) prvega odstavka, ki žele prejeti obveznice, morajo v roku 6 mesecev od dneva, ko stopi uredba v veljavo, vložiti na kmetijsko ministrstvo prošnjo za dodelitev obveznic namesto zemlje in priložiti originalno potrdilo, da so dobrovoljci, -če to potrdilo ni že pri kmetijskem ministru.
Dobrovoljci pod c), ki so dobili zemljo, pa se niso naselili v roku, ki ga določa čl. 2 zakona o dobrovoljcih, se morajo v petih mesecih od uveljavljenja te uredbe prijaviti s prošnjo za dodelitev obveznic kmetijskemu ministrstvu, če žele dobiti te obveznice, ali ministrstvu za gozdove in rudnike s prošnjo za brezplačno graditev, do katere imajo pravico po čl. 6 t. 2 zakona o dobrovoljcih od 31. avgusta 1929 s spremembami in dopolnili od 18. septembra 1930 leta in pravilnika ministrstva za gozdove in rudnike o dajanju lesa brezplačno od 14. januarja 1929 leta, ako se žele na dobljeni zemlji naseliti. Ce v tem roku ne vlože prošnje za dodelitev obveznic, oziroma prošnje za brezplačno graditev, ali če se v roku od treh mesecev od dneva, ko so prejeli to gradnjo, ne naselijo izgube pravico do zemlje ter do obveznic po tej uredbi v smislu točke 2 6L 5 zakona o dobrovoljcih.
Prostovoljci, ki Jim Se ni potekel rok za naselitev iz čl. 5 zakona o dobrovoljcih, se morejo, če to žele, prijaviti za dodelitev
obveznic v roku 6 mesecev. Ta rok se ne more podaljšati.
Vsi posli, ki se vrše po tej uredbi in vse spremembe v zvezi s tem so oproščene vseh državnih in samoupravnih taks in dajatev.
Kmetijski minister more po potrebi in po svobodni presoji spremeniti že izdane, pa še ne izvršene načelne sklepe o podelitvi zemlje dobrovoljcem.
Borba za Klajpedo
Berlin, 9. dec. Vodja Nemcev v Klaj--di dr. Neumann je v svojem volilnem govoru snoči izjavil: Naša domovina bo kmalu osvobojena. Vsemu svetu hočemo pokazati, da bo Nemčija še enkrat zmagala. Klajpeda je nemška zemlja z nemško kulturo in mi smo njeni otroci.
Kakor znano, bodo volitve v Klajpedi to nedeljo.
Teroristično dejanje levičarjev v Zagrebu
Beograd, 9. dec. AA. Snoči ob 19.30 je v Zagrebu v Gajevi ulici št. 28- eksplodiral zavoj .napolnjen z eksplozivno snovjo. Zavoj je bil postavljen na oknu v prvem nadstropju hiše. kjer so prostori jugoslovenskega narodnega pokreta »Zbor«, akademske menze »Samopomoč« in prostcri »Jadranske straže«. Pri eksploziji je bila hudo ranjena 14 letna služkinja v menzi Anka Gal, ki so jo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je umrla. Uvedena je bila preiskava in so ugotovili, da je zlcičin izvršila skupina levičarskih in ekstremno usmerjenih mladeničev.
Napredovanja v zdravstveni službi
Beograd, 9. dec. p. V zdravstveni službi so napredovali: primarij obče državne bolnišnice v Ljubl;'ani dr. Ljudevit Mer-Čun v 5. pol. skupino, zdra-stvena višja pristava dr. Josip Pečan pri Domu narodnega zdravja v Murski Soboti in dr. Tekla Pance-Kenk pri Domu narodnega zdravja v Tržiču pa v 6- pol. skupino.
Članom volilnih odborov v Ljubljani
prvi sestanek volilnih odborov bo v soboto dne 10. decembra 1938 ob S. uri popoldne v poslopju določenem za glasovanje. Na to se opozarjajo predsedniki volilnih odborov in njihovi namestniki, člani vodnih odborov in niihovi namestniki, predstavniki kandidatnih list in njihovi namestniki.
Vremenska napoved
Zemunska: Topleje, oblačnost se bo povečala zlasti v zapadni polovici države. Snežilo bo v planinskih predelih, v Podunavju pa bo ko&va.
Zagrebška. Oblačno, ponekod deževno, v
splošnem višje temperature.
Dunajska: Pretežno oblačno, poneiiood bo snežilo, temperatura nespremenjena.
Izkušnje naših sezonskih delavcev
Veliki transporti se vračajo iz Nemčije v domovino
Ljubljana, 8. decembra
Preko deset tisoč prekmurskih delavcev se vrača te dni iz Nemčije, kjer so bili od pomladi zaposleni kot poljedelski delavci na vele posestvi h. Skoraj vsak drugi dan se pripelje do osem sto ljudi. V Maribor prispejo navadno ponoči in tu se začno formalnosti, ki trajajo ure in ure.
Delavci, ki imajo po vsej Nemčiji vzorno vodstvo, so na naših tleh prepuščeni samim sebi, prehod v Mariboru pa je po manjkljivo organiziran. Vsak kandidat za sezonsko delo mora spomladi plačati sto dinarjev za iz-seljeniško gla varimo, ki bi naj bila na razpolago onim delavcem, ki se ne bi mogli vrniti na svoje stroške, ali bi bili potrebni kakršnekoli pomoči. In kaj se dogaja? Iz fonda, ki spričo tako ogromnega števila delavcev naraste v milijon, se temu ali onemu res nudi pomoč, ko se brez vseh sredstev vrača v domovino. Ko pa je revež končno doma, tedaj upravitelji fonda preko občine izterjajo ta denar od njega. V kakšne svrhe gre po takem denar ljudi, ki morajo s krvavimi žulji na rokah delati in štediti celih osem mesecev, da prihranijo 3 do 4 tisoč dinarjev? Zakaj se iz tega fonda ne postavi na mariborski postaji vsaj lesen paviljon za sezonske delavce, ki bi tako na suhem in toplem prebili noč, ko morajo čakati na odhod proti domačim postajam? Pretresljiv je pogled na stotine ljudi, ki sede na košarah in paketih, brez top'!e obleke, na vlažnih tleh, sključeni, utrujeni od dolge vožnje in prezebli. Njihov prihod v domovino je zvezan s precejšnjimi izdatki. Že na prvi slovenski postaji pobirajo od njih težko prisluženi denar •— od objave za znižano vožn.jo, ki stane dva dinarja, pa vse dokler ne dobijo voznega listka, odzvanja kakor refren po veliki dvorani, v kateri se vršijo formalnosti:, Pripravite d~obiž! Pripravite sedem dinarjev! Osem dinarjev! Drobiž!...
Vsakdo se hoče že prve noči okoristiti z njihovim denarjem. Tako jim daje Putnik za marko osem dinarjev, ko bi dobili v banki zanjo deset ali dvanajst, če bi smeli ostati vsaj še polovico prihodnjega dne v Mariboru, Toda njihov vlak je pripravljen ob šesti uri in če hočejo potovati z znižano voznino, morajo naprej. Isti de-arr prodaja Putnik seveda takoj naprej po 12 in 13 dinarjev — medtem ko bodo morali spomladi delavci prav drago kupovati marke.
Kako pomanjkljiva je organizacija pošiljanja delavcev čez mejo. o tem govore številni primeri, ko so delavci plačali že t pomladi vožnjo tja in nazaj, zdaj pa seveda morajo potovanje domov drugič plačati. Nič redki niso tudi taki, ki si morajo plačati celo vožnjo iz Nemčije do domače postaje. Tako se je moralo na lastne stroške vrniti tistih 500 delavcev, ki so se prvi pripeljali iz Nemčije, ker zairadi skrajno slabih razmer niso mogli vztrajati do konca pogodbe. Naši ljudje namreč nimajo na Nemškem nobenega svojega zastopnika, ki bi posredoval zanje, kakor jih imajo delavci vseh drugih narodnosti. Tako so bres vsake zaščite in prepuščeni na milost
in nemilost svojim gospodarjem. In tako se lahko dogajajo slučaji, kakršen je tale: Mlad fant je zbolel in je hotel domov Gospodar pa ga je zaprl in mu zaplenil vso obleko ter potni list. Bilo je več takih, ki so se vrnili na kolesu ali celo peš, ker niso imeli denarja za vlak. Izkoriščajo zlasti one, ki ne vedo jezika. Prav tako niso zaščiteni proti priganjalskemu sistemu, ki je ponekod tako neznosen, da ljudje spričo slabe hrane, nad katero se splošno pritožu jejo, padajo od utrujenosti. Hrana je po ve čini iz suhih rib, ki jih naši ljudje sploh ne morejo uživati, in krompirja Kruh je ali iz otrobov ali iz krompirja. Ženske so povsod slabše plačane kakor moški čeprav v delu nič ne zaostajajo za moškimi.
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj se prav iz obmejnih krajev zaposlujejo naši ljudje v tako ogromnem številu v Nemčiji, ko so ljudje v centralnih delih na,še države še vse bolj potrebni dela in zaslužka. Ljudje iz obmejnih krajev naj bi se v prvi vrsti za-posljevali čim bolj doma. Veliko število
naših mladih Prekmurcev se že rajši poslužuje nemščine ali madžarščine, kakor pa materinskega jezika Taki so zlasti delavci iz Dolnie Lendave in severnejših krajev. Tu je narodna zavest na ničli.
Tisti delavci, ki imajo s sabo otroke jih morajo pošiljati v nemške šole. B'lo je seveda tudi dovolj takih ki so imeli dobre gospodarje in ti so tako navdušeni za Nem čijo da se bodo prav kmalu spet tja vrni li. Zanimivo je. da je eden naših delavcev bil zaposlen na G.bbeisovem posestvu Bil je vodja tamkajšnje grupe Slovencev in si je prihranil 15 tisoč dinarjev. Cela skupina je že letos sklenila pogodbo za prihodnje leto.
Odločujoči krogi v Beogradu in doma morajo posvetiti organiziranju sezonskega delavstva pri nas vso pažnjo, saj so »u prizadeti tisoči in tisoči naših ljudi, ki leto za letom hodijo na tuje in prinašajo domov lepe vsote denarja, so pa ves čas zaposlenosti brez zaščite.
Selitev s Starega trga
V kresiji smo dobili nove trgovine
Ljubljana, 9. decembra
Z zgraditvijo nekaterih novih palač v osrčju Ljubljane, je nastopilo zadnje čase precej živahno preseljevanje in gibanje trgovcev. Vobče je Ljubljana v zadnjih letih dobila v sredini mesta, kar se trgovin tiče precej novo lice. Zdaj šele nastaja okrog pošte. Nebotičnika in okrog Marijinega trga prava ljubljanska city. Med starimi okraji Ljubljane, od koder se tvrdke najbolj selijo, je posebno hudo prizadet Stari trg. To nekdanje trgovsko središče stare Ljubljane, ki že zaradi svoje zgodovinske važnosti nikakor ne zasluži zapostavljanja v kateremkoli pogledu, je v zadnjem času spet izgubilo nekaj tvrdk, ki so že od nekdaj slovele, zdaj pa jih je tok časa in razmer prisilil, da so poiskale novo torišče čim bliže osrčju Ljubljane.
Veletrgovina I. C. Maver je pred izselitvijo iz kresije s svojimi prodajalniškimi prostori zavzemala vso Stritarjevo in del Lingarjeve ulice ter polovico Nabrežja 2U. septembra. Po njeni izselitvi v lastno palačo je bila lastnica kresije Meščanska imovina primorana razdeliti dosedanji skupni trgovski lokal v manjše trgovske prostore, za katere so se brž pobrigali raz-
ni trgovci. V teku novembra so bila adap-tacijska dela v glavnem dovršena in do zdaj j3 zasedlo novo urejene prodajalne že osem tvrdk. Od teh so kar štiri starejše tvrdke s Starega trga Lastnik staroznane slaščičarne Ivan Zalaznik je posebno okusno opremil svoj novi lokal. Enako se je preselil v mestno palačo optik F. P Zajec. Vogalni del je prevzel trgovec s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Ivan Bahovec. Nadalje se je preselila s Starega trga v novo preurejeni lokal v mestni hiši modistka Olga Faturjeva. Ni še dolgo tega kar je odšel s Starega trga tudi trgovec Edo Grabriian. Modni trgovec Miloš Karničnik je sicer obdržal trgovino v svoji lastni hiši na Starem trgu, vendar je že pred vsemi drugimi tudi našel svoj novi glavni lokal sred' mesta in sicer na vogalu Nebotičnika. Trgovci na Starem trgu se trudi io z renovaci jami svojih trgovin kakor tudi z dobro zalogo, da bi privabili čim več strank Toda značilno za opešanje prometa v tem starinskem delu Ljubljane je, da je lokal v Plavčevi hiši že nekaj mesecev prazen in čaka najemnika. Treba bo najti poti in načinov, da se bo Stari trg spet uveljavil, kakor to zasluži po svojem starinskem pomenu.
Ljudske toplice pri Podčetrtku
Neizkoriščen vir zdravilne vode
Podčetrtek v decembru Tam, kjer se približa proga celjskega avtobusa v št. Peter pod Sv. gorami prvič Sotli, tam so Toplice. Sotla si je napravila ostro zarezo med Rudnico in Hrvatskim Zagorjem in tako stisnila reko in
Naša kraljica po operaciji prvič na sprehodu
Nj. Vel. kraljica Marija je v zdravilišču v Curlhu na poti popolnega okrevanja. Te dni so je prvič po operaciji lahko podala na sprehod. Slika kaže Nj. Vel. kraljico Marijo v spremstvu prof. dr. Clermonta in bolničarke Rezike Zellhoferjeve, ki je ves čas skrbno
negovala jugoslovansko kraljico
cesto v ozki preseki, tik pred Podčetrtkom. Združujeta se tam mestinjska in sotelska dolina, iz obeli strmin pa gledajo kamenite skale, ki jih lomijo za tlakovanje in posipavanje cest v šmarskem srezu v taki meri, da so zaradi tega napravili preko Sotle potrebni most pri Sulter. ju. Temu kraju, ki nima naselbin, se reče že od nekdaj Toplice.
Vse sotočje Mestinje in Sotle je nekam močvirno, cim bolj pa se približujemo ožini, tem bolj je svet zamočvirjen, na njem pa raste slaba močvirska trava. Na tem travniku je več izvirkov, ki dokazujejo toplo vodo, vendar so že pomešani z hladno, saj imajo izvirki komaj kakih 23 do 24 C. Na oni strani Sotle, torej na Hrvatskem, tam pa teče voda naravnost izpod pečine in ima poleti 35°, sedaj v zimi pa 33° C. Silno močen je ta izvirek, ki se izteka v večjo lužo, nato pa po jarku v Sotlo, ki je oddaljena kakih 6 metrov. Mimo tega toplega vrelca vodi obsotelska cesta na hrvatski strani v Rogatec.
Položaj, ki ga ima vrelec je sijajen. Zavarovan je proti severu in vzhodu, odprt pa proti zahodu. Nasproti se mu dvigajo mladi smrečnati gozdovi podčetrteške graščine, preko njih pa zre v vsej svoji urejenosti graščina sama v doline pod seboj. Zadaj za vrelcem je vas Harinzlaka, ki živi svoje mirno zagorsko življenje, le da se otroci kaluštrajo po topli vodi, perice perejo v njej perilo bose tudi v zimi. Ponoči pa se tudi same kopljejo v luži, da se branijo revmatizmu.
Revmatizem je pač tista šiba, ki jo občuti podeželski človek najbolj, saj ga spremlja leta in leta ter mu greni počitka potrebno noč, medtem ko si črez dan v delu bolečino še nekako zaduši. Le malo pa je tako srečnih, da se morejo podati res v kake toplice, kjer bi si svojo bolečino pregnali. Treba je ita v Kifcpinske ali Varaždinske toplice, v Rimske toplice, v
se prav lahko prehiadite. a mnogokrat nastane iz „brez-pomembnega" prehlada resna
in dolgotrajna bolezen. Vzemite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znane
ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM.
OtfUu rc£. pod S. br. 437 od 10. L 1934.
Laško ali Doberno, da jih omenimo, kar je bližnjih in tukaj obiskovanih. V Bosni ima skoraj vsaka okolica že svoj izvirček. ki je za silo zavarovan, da se hodijo revnejši ljudje tja kopat brez stroškov. Pri nas je pa vse obdano s taksami in dajatvami, da preprosti človek ne more niti bl.zu. In vendar ni treba, da je tako.
V Toplicah pri Podčetrtku izvira topla voda v blagoslov trpečemu človeku. Zakaj se ne izrabi, da bi se mogli ljudje vsaj mirno kopati, zavarovani s skromno ograjo, da bi imeli kam položiti svojo obleko, kam postaviti svoj voz... Vse bi moralo biti skromno, da b; ljudje zmogli, kajti bolezen je že itak draga in ljudje ne zmorejo nikakih, vsaj ne prekomernih dajatev
Toplice so sicer onstran Sotle, a tako navezane na življenje na desnem bregu Sotle. da ljudje dobivajo svojo pošto v Podčetrtek, kajti njihova središča. Sv. Katarina in Klanec so silno daleč. Tako bi bila pač naloga šmarskega sreza ki leži kar stegnjen ob Sotli. da bi se oprijel teh toplic, kajti šmarski srez je edini, ki nima nikake zdravstvene naprave, če izvzamemo Rogaško Slatino, ki je pač za ves svet, Ie za šmarski okraj je skoraj brez pomena, saj je namenjena le izredno bogatim gostom... Take toplice pa naj bi bile res za ljudstvo.
In vendar se ne bo nič zgodilo. Vse zanimanje privatnikov je brezplodno, kajti po čl. 106. naše ustave so vsi zdravilni vrelci in zdravilne vode državna last. Zakona. ki je tam napovedan, o eksploata-ciji mineralnih in termalnih vod pa še sploh ni. Tako bo še naprej vrela topla voda izpod pečine v lužo in po jarku v Sotlo, narod bo pa trpel še naprej, ker pač ne bo zmogel stroškov zdravljenja v drugih toplicah, ki so vsa le pridobitna
podjetja. Morda pa se zdaj, ko se napoveduje nova doba za boljšo in lepšo ureditev naših domačih prilik, tudi v tem kaj iz-premeni in morda res vstanejo tudi toplice pri Podčetrtku v novo življenje.
Brezdomcem v pomsš
Ljubljana. 9. decembra
Mračni prostori stare cukrarne na Poljanskem nasipu so bili od nekdaj zatočišče bede. a obenem tudi izvor našega najlepšega kulturnega razmaha. Danes ob 12.30 je predsednik mestne občine dr Adlešič ob navzočnosti zastopnikov dobrodelnih organizacij in ustanov tam otvonl javno kuhinjo za najrevnejše, združeno s prenočišči za brezdomce, ogrevalnico in zasilnimi stanovanji.
V jedilnici je predsednik nagovoril zbrane goste in siromake z daljšimi izvajanji, v katerih je podčrtal uspeh akcije za uvedbo vsesvetskih odkupnin in se zahvalil vsem, ki so po svojih močeh pripomogli, da je občina dosegla 106.064 din čistega dobička. Uspeh je omogočil, da se danes odpirajo vrata novega dobrodelnega zavoda. Za delitev hrane je mestna občina uvedla nakaznice, da loči domače siromake od tujih. Svoj govor je predsednik zaključil s ponovnim apelom na dobra srca vseh Ljubljančanov, predvsem na pripadnike premožnejših slojev, naj čim izdatneje podpirajo občino pri njenem socialnem delu v svojo lastno varnost in korist. Posebej se je zahvalil lastniku cukrarne, veletrgovcu Francu Urbancu, ki je s skrajno nizko najemnino omogočil bednemu ljubljanskemu prebivalstvu ta zavod.
Danes premiera ! Pustolovni velefilm iz viteških dni francoske revolucije
KRALJ PUSTOLOVCEV
v glavnih vlogah RONALD COLMAN — FRANCES DEE
Film o pesniku in pustolovcu, ki je ljubil dve ženi: ponosno in krasno princeso in izgubljenko... Ogorčena borba pariškega ljudstva za svobodo in vsakdanji kruh ... FILM JE POLN HUMORJA, CINIZMA IN KOMIČNIH ZAPLETLJAJEV!
KINO MATICA Dopolnilo: Havajski otoki in njih običaji v naravnih Danes ob 16., 19. in 21. uri! barvah!	Nov zvočni tednik!
Razvoj Kočevja v letih svobode
Od vseh jezikovnih otokov, ki so bili v letih pred našim narodnim osvobojen jem raztreseni po slovenski zemlji in umetno naseljeni po kolonistih bavarskega plemena, ki so jih v naše kraje privedli tuji zemljiški gospodje, je do danes ostal količkaj pomemben samo še agrarni jezikovni otok na Kočevskem. .Kočevski Nemci so sicer v letih izseljevanja v Ameriko tru-moma zapuščali pasivna kraška kočevska tla, vendar so si vsi poznavalci kočevskih narodnih problemov edini v sodbah, da je upadek Kočevarjev bil in je iz leta v leto večji Temu številčnemu nazadovanju prebivalstva v Kovčevski ni mogel koristiti niti izjemen gospodarski in politični položaj Kočevarjev v bivši Avstro-Ogrski monarhiji, niti ni tega upadka moglo prikriti dejstvo, da je bila Kočevska negostoljub-na Slovencem, a da je protežirala tisti narodno mlačni slovenski živelj. ki se je tekom decenijev v soseščini Kočevarjev germaniziral, popačil pristna slovenska imena in na ta način mašil vrzeli, ki so nastajale na Kočevskem z begom številnih Kočevarjev v lepše in gospodarsko aktivnejše pokrajine onstran oceana.
Da je mesto Kočevje z nemškim zaledjem v času pred našo narodno svobodo takisto uživalo izjemen položaj tako v gospodarskem kakor tudi v politično-kulti-rnem pogledu, ni treba še posebei poudarjati Bilo je pač osredek in zbirališče tujih renegatov, ki so iz te trdnjave nemštva pošiljali v poslednjo kočevsko naselbino svoje agente, ki so budno pazili da se noben kočevski Nemec ni izgubil v narodnostnem pogledu, temveč so si z
vsemi mogočimi načini prizadevali, da bi asimilirali v soseščini Kočevarjev naseljeni slovenski živelj. Delo nekdanje Siid-marke in Schulvereina je še dandanes živo v spominu vsem, ki so se takrat nič manj neustrašeno borili za našo pesem in slovenski jezik.
Po prevratu pa je tudi Kočevje pokazalo drugačen obraz. Nemški uradniki so svoja mesta zapustili ali bili izmenjani, v Kočevje pa so bili poslani narodno zavedni Slovenci, ki so že v kratkem času dvignili narodno zavest pri dotlej tlačenih rojakih in jim s svojo v jugoslovenstvo usmerjeno vzgojo vzbudili ljubezen do naroda, kateremu pripadajo. V novih razmerah so se kočevski Slovenci kmalu pričeli zavedati svojega vzvišenega poslanstva in se z velikim idealizmom in optimizmom vrgli v delo za izboljšanje gospodarskih in kulturnih prilik slovenske Kočevske. Da je tudi v tej novi vlogi narodnostnega podviga postalo Kočevje z vsemi svojimi matičnimi narodno-obramb-nimi društvi celica živahnega narodnega dela, najbolje izkazuje bilanca, ki jo moremo za dvajsetletnico naše narodne svobode vpisati v aktivno postavko narodnega preporoda v jezikovno mešani kočevski deželici.
Za narodnostni razvoj slovenskega Kočevja sta bili vsa povojna leta značilni dasti delna gospodarska in popolna kul-turno-politična osamosvojitev Slovencev Četudi je zaledje kočevske deželice gospodarsko skoraj popolnoma v rokah potomcev nekdaj v naše kraje priseljenih kolonizatorjev in je le malo Slovencev, ki
bi ne bili v najemniškem razmerju s kočevskimi Nemci kot lastniki zemlje, je mesto Kočevje s svojo industrijo storilo v teh povojnih letih mnogo, da bi zaposlilo številne sproletarizirane kočevske Slovence. Vse do leta 1924. je bil zlasti kočevski premogokop, ki je last TPD, živahno zbirališče zavednih kočevskih Slovencev. Rudarska kolonija v Kočevju je v letih živahne prosperitete kočevskega rudnika štela okoli 2000 zavednih slovenskih rudarjev. Z izbruhom krize pa je tudi kočevski rudnik zadela nemila usoda. Mnogo rudarjev je izgubilo delo, danes zaposluje rudnik komaj dobro dvajsetino delavstva od onih, ki so v letih najživahnejšega obratovanja premogokopa našli delo in kruh Klic slovenskih gospodarskih krogov po podaljšanju železnice od Kočevja do Su-šaka, ni menda nikjer izzval toliko napetega pričakovanja po čimprejšnji realizaciji tega načrta, kakor pri ubogih in dela-i voljnih: kočevskih Slovencih! Ker nimajo | zadosti svoje zemlje, bi bilo zlasti njim j ustreženo, če bi se pričela že skoraj gra-I diti moderna cesta Ljubljana—Sušak. To
delo bi zaposlilo za delj časa premnoge obubožane kočevske slovenske delavce, ki so danes odvisni od raznih priložnostnih zaslužkov. Da bi se frekvenca kočevskega premogokopa z dograditvijo železniške proge od Kočevja do Sušaka spet dvignila na ono izza prvih povojnih let, je več ko jasno. Kočevska deželica bi se na ta način odprla prometu, ki bi tudi iz narodnostnih ozirov enkrat za vselej napravil konec tistemu tihemu potujčevanju naših narodno manj zavednih rojakov, ki pod pezo razmer tu in tam le še klonejo pred močnimi vplivi avtohtonih gospodarjev na kočevskih tleh. Poleg živahne lesne industrije, ki pa ne more nuditi zadostnega zaslužka slovenskim delavcem, sta v Kočevju še dve tekstilni tovarni, ki sta važni pridobitvi za naše narodno gospodarstvo. »Tekstilna d. d.« in tekstilna tovarna »Sla-voteks dr. z o. z.« sicer zaposlujeta precejšnje število slovenskega delavstva, vendar bi se s pametnimi reformami lastnikov tovarn dalo zaposliti še večji kader Slovencev, kolikor jih je zaposlenih v obeh tovarnah danes. Da je zmogljivost obrato-
vanja večja, kakršna se izkazuje momen-tano, je dokaz v tem, da je pred leti bilo v kočevskih tekstilnih tovarnah udinjanih mnogo večje število delavcev kakor danes. Z redukcijami delavstva so bili za-čuda prizadeti najprej kvalificirani slovenski tekstilni delavci, ki so morali s trebuhom za kruhom v Grosuplje ali v gorenjske tekstilne tovarne. Obrt in trgovina v mestu samem izkazujeta v jubilejnem letu naše narodne svobode približno isto sliko, kakor smo jo prikazali za kočevsko slovensko delavstvo. Da imajo naši gospodarski krogi z reorganizacijo omenjenih pomanjkljivosti hvaležno nalogo, dvigniti s podporami položaj slovenskih obrtnikov in trgovcev v Kočevju, je zadeva, ki jo pri tej priliki pribijamo. Mimo teh dejstev v bodoče ne bomo smeli z zaprtimi očmi, če naj bo naše narodno obrambno delo na Kočevskem zares uspešno. Tudi narodno obrambne organizacije naj bi posvetile večjo pažnjo ne samo kulturnemu, ampak tudi gospodarskemu položaju kočevskih Slovencev.
Vse drugačno sliko pa nudi danes slovensko Kočevje v kulturnem življenju. Številna so društva Slovencev, ki se trudijo, da bi ohranila pri naših kočevskih rojakih trdno zavest in jih v kulturnem pogledu prekvasila v odločne stražarje za slovensko pesem in besedo. Kočevska gimnazija je z okrnitvijo pred leti sicer mnogo izgubila, v lanskem letu je bila spet razširjena v popolno, vendar jo je zadela druga nevšečnost z opustitvijo ekonomije v Dijaškem domu, ki je zbiral pod svojo streho močan kader slovenskega di-jaštva. Poleg obrtne, ljudske in meščanske dekliške šole, ki jo vodijo šolske sestre, je v Kočevju tudi Zavod za slepo deco.
Domače vesli
*	Umrl je ugledni prosvetni veteran. V
Beogradu je umrl upokojeni gimnazijski ravnatelj Milan Banič, ki je bil potomec starodavne kmečke rodbine v Pavlovcu v Sumadiji. Leta 1888. je dovršil nekdanjo veliko šolo v Beogradu in nastopil profesorsko službo v Negotinu. Pozneje je služboval v Zaječaru, Beogradu in Nišu, kjer je postal že pred balkanskimi vojnami ravnatelj gimnazije. Kot gimnazijski ravnatelj je služboval tudi v Beogradu, med svetovno vojno pa je deloval v Franciji. Kot upokojenec se je v Beogradu požrtvovalno udejstvoval pri Rdečem križu in pri Narodni odbrani kot njen odbornik in podpredsednik.
*	Jubilej dveh prvakov naših strelskih
organizacij. V Kragujevcu je strelska družina priredila lepo počastitev dveh svojih članov, ki imata za seboj 30 let aktivnega delovanja v strelskih organizacijah. To sta Sava Milenkovič in Dragoljub Milovano-vič, ki sta že večkrat na velikih strelskih tekmah zasedla prva mesta. Oba sta bila organizirana člana strelskih družin že leta 1908., ko je bila v Beogradu tekma za strelsko prvenstvo Srbije. Po vojni sta se oba mnogo trudila za organizacijo strelskih družin v Sumadiji in leta 1924. sta spet dosegla velike uspehe na državni strelski tekmi v Beogradu. Na tekmi v Novem Sadu leta 1930. je Milanovič dosegel nov jugoslovenski rekord in tudi Milenkovič se je uvrstil med najboljše strelce. Strelca-jubilanta sta ne samo v organizaciji, temveč tudi v privatnem življenju najboljša tovariša in prijatelja. Prihodnje leto se nameravata med drugimi našimi strelci udeležiti velike mednarodne strelske tekme v Švici.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolid naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franž-Josefove« grenčice. ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Oel res a tw M 485 3i
* Smrt zaslužnega rodoljuba. Na Sušaku je podlegel pljučnici lekarnar Hanibal Capponi iz Kraljeviče, ki je bil star 52 let Ze kot dijak se je vneto udejstvoval v nacionalnih organizacijah in pokojnemu narodnemu voditelju Supilu je uspešno pomagal pri urejevanju »Novega lista« na Reki. Pozneje je Capponi mnogo potoval po severnih evropskih državah in, ko je ustanovil svojo lekarno v Kraljeviči, se je ves posvetil napredku svoje ožje domovine. Sodeloval je pri preureditvi ladjedelnice in tudi za turistični napredek Kraljeviče je mnogo storil. Dolga leta je bil tudi starosta Sokola v Kraljeviči
Blljeti
z originalnim) fotografijami za božična in novoletna voščila
na željo fotografije tudi na izbiro priporoča
M. TIČAR - Ljubljana
Lastni fotoatelje.
* Vesti iz Koroške. V Borovljah je na oddihu 20 otrok iz nemško-sudetskega ozemlja. »Koroški Slovenec« navaja, da so vsi razen nekaterih trdi Cehi in sploh ne znajo nemško. — Delo pri cestah se nadaljuje in je bilo precej delavcev poslanih na Zgornje Bajtiše, da popravijo cesto pri Taboru, kjer se je najbolj porušila. — Te dni so pokopali Tevža Šparovca, ki je iz Slovenskega Plajberka pred 37. leti prišel v Borovlje in delal v žični tovarni. 30 let je bil marljiv član Slovenskega delavskega društva v Podljubelju ter soustanovitelj in aktivni član pevskega društva. — V Grebinju so otvorili otroški vrtec za 70 otrok. Vse voditeljice nemških otroških vrtcev so imele 14dnevni tečaj na Osojah. — Zaradi regulacije reke Žile so začeli vsihati studenci okoli Blač in Smo-hora. Zadnje deževje pa jih je spet napolnilo.
* Zveza šoferjev dravske banovine razglaša: Vsem stanovskim tovarišem, ki hočejo pri plačilu banovinske takse doseči ugodnost, ki jo pravilnik nudi poklicnim šoferjem (vozačem), javljamo da morajo vložiti na bansko upravo odd VII. prošnje kolkovano z banovinskim kolkom 10 din. Prošnja mora biti vložena do plačilnega roka te takse, t j. najkasneje do 28. februarja vsakega leta. Banska uprava bo vse prošnje, ki bi bile brez zadostne utemeljitve vložene po tem roku, zavrnila Tovarišem, katerim je banska uprava znižano banovinsko takso (za leto 1933.) že priznala, prošenj za znižanje takse ni treba vlagati, ampak se jim znižano banovinsko takso odmeri na osnovi prvega odloka banske uprave. V registru vozniških izkaznic se bo pri vsakem vozaču (poklicnem šoferju), ki plačuje znižano banovinsko takso, zabeležila tudi številka odloka, s katerim mu je banska uprava to ugodnost priznala. Banska uprava je dala vsem sreskim načelstvom in policiji navodila, da se pri odmeri banovinske takse in izdaji novih vozniških izkaznic ravna po teh navodilih. Vse one poklicne šoferje, ki še ne uživajo te ugodnosti, poživljamo, da se zglase pri Zvezi šoferjev dravske banovine v Ljubljani, kjer dobijo vzorec, kako je treba izpolniti polo za prošnjo za olajšave pri banski upravi. Da pa ne bodo imeli neprilike z letečo policijsko kontrolo in žandarmerijo, jim svetujemo, da to čim preje uredijo in vložijo prošnjo t j. pred končnim rokom plačanja takse. — Zveza šoferjev bo priredila višji tečaj za avto-mehanike-šoferje, ki se bo vršil na srednji tehnični šoli v Ljubljani Na tem tečaju se bo poučevalo podrobno o tehniki vseh eksplozivnih motorjev in k njim pripadajočih predmetov. V višji tečaj se sprejemajo avtomehaniki - šoferji, v prvi vrsti člani zveze in nečlani, v kolikor bo prostora, ter se bo vršil vpis vsako nedeljo med 10. in 12. uro dopoldne v društvenem lokalu Ljubljana, Gosposvetska cesta (pri Levu), kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Zadnji termin vpisovanja je 19. t. m
•Iz velike nevarnosti so rešili 30 ribičev.
V severni Dalmaciji je divjala v četrtek močna burja, zaradi katere so imeli nekateri parniki precejšnje zamude. Na odprtem morju nasproti otoka Zirja pa je burja med svojim najhujšim divjanjem zajela šest ribiških ladij iz vasi Kaprija. Nekaj ladij je treščilo na peščene nasipe, druge so bile v nevarnosti, da se potopijo na razburkanem morju. Ko je bila nevarnost največja, pa je iz Kaprija priplula motorna ladja »Sv. Peter«, ki je požrtvovalno priskočila ribičem na pomoč Vsi ribiči so bili rešeni in tudi nasedle ladje so osvobodili.
Danes ob 20, jutri ob 1430, I730 in 2030 uri „Ustif*wnha" in „19 letna", note Clgli — Kino Moste
*	Nenavaden samomor se je dogodil v Podvinjah pri Brežicah. 29-letni rešetar Franc Klun se je, kakor že večkrat, zglasil pri posestniku šepcu ter po večerji prosil za prenočišče, šepčevi so se s Kljunom dobro poznali in je bil Klun običajno židane volje. Ali ta dan je bil ves mrk in celo zmeden ter je takoj po večerji prosil, da mu odkažejo prenočišče. Gospodar Franc šepec mu je v hlevu kraj živine pokazal ležišče. Okoli polnoči sta začula v sosednjem hlevu speča domača sinova stokanje in hropenje, pa se za to nista zmenila, ker sta slično večkrat Cula, ko je živina težko dihala. Zjutraj okoli 6. ure je šel gospodar pokladat živini in se mu je nudila pri Ifevskih vratih grozna slika. Na hrbtu na tleh je ležal Klun s prerezanim vratom, v desnici pa je držal močno okrivljen žepni nož. Klim Je bil že mrtev. Na kraj dogodka je takoj prispela orožni-ška patrola v Dobo vi in je pri Klunu našla 900 din. Samomor je gotovo povzročila nenadna depresija. Hudo prizadeti starši so sina prepeljali na domače pokopališče v Ribnici.
♦	Iz finančne službe. Pri dravski finančni direkciji je napredoval za računskega inšpektorja g. Viktor Kovač.
•	Kupujte Ciril Metodove razglednice,
ker s tem podpirate tudi slovensko obmejno šolstvo!
♦	Podpore gojenkam tnjskoprometne gospodinjske šole v Vignju. Upravi znane
gospodinjske šole v Vignju v Dalmaciji je uspelo zagotoviti za lOmesečni tečaj v letu 1939. nekatere zasebne in javne podpore onim gojenkam. ki same ne zmorejo polne pristojbine 600 din na mesec. Upra-I vi te šole, ki ima pisarno v Zagrebu. Hat-zova ulica 12/IH. naj se takoj javijo re-flektantke za te podpore in naj točno navedejo, koliko morejo same mesečno prispevati. Njihov prispevek naj bi bil čim večji, da bi jih bilo čim več lahko deležnih podpore iz skupnega zneska.
Lepe ln negovane lase dosežete z uporabo Forvil Halr-oll - olje za lase. Dobi se v parf umeri ji »NADA« Ljubljana, Frančiškanska ulica.
17 LtaHtoie
o— Novinarjem, članom ljubljanske sekcije JNU. Ker morajo biti za nove novinarske železniške legitimacije še letos predloženi vsi podatki, naj člani sekcije pošljejo po dve sliki do 15. t. m. poslovodji sekcije g. Josipu Prunku, uredniku »Jutra«.
u— Prva ljubljanska moška podružnica Družbe sv. Cirila in Rletoda bo imela občni zbor v četrtek 22. t. m. ©b 18. v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Vabljeni člani ter prijatelji družbe ki se zanimajo za narodno obrambno delo.
u— Akademska Jadranska straža ima, kakor običajno, danes svojo redno plesno vajo, združeno z družabno igro. Trgovski dom, Adamič jazz, Jenko. Pričetek točno ob 20.
u— Udruženje jugoslovensldh inženjer-jev bi arhitektov-sekcija Ljubljana priredi predavanje o sodobnih postopkih pri va-renju železniških tračnic, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. v novi društveni predavalnici na Kongresnem trgu l/H. (poslopje Kazine), predaval bo g. inž. Leo Knez iz Ruš. Skioptične slike. Vabimo člane in vse, ki se zanimajo.
ZA DOM IN GOSTINSKI OBRAT
odlično Motohovo kavo
Vodnikov trg 5, tel. 2577 Krekov trg 11, teL 2318.
Matineja ob 14*15 uri FIlm — Glasba — Smeli
KAR SI KDO SE SAM ZELI
KINO MATICA 21 - 24 Cene od Din 2.50 — 6.50
Povratekksrečf
(Skok čez plot v resnično življenje!)
Bogat dopolnilni spored!
LUISE ULLRICH — PAUL HoltBlGUR — U£1NZ KuHMANN
iz Celja
DANES ZADNJIKRAT ! !!
NIHČE NAJ NE ZAMUDI
KRASNEGA LJUBEZENSKEGA IN PLANINSKEGA FILMA (v nemškem jeziku)
tUMSKI AKORD! Paul Richter
KINO MATICA 21-24
ob 16., 19. in 21. url
Kulturni film v naravnih barvah — Tednik
Drevi ob 19. bo v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice spominska ura ob 20. obletnici smrti Ivana Cankarja. Je to interni nastop gojencev prof. šestove-ga oddelka drž. konservatorija ter so na sporedu po'eg uvodne besede nekatere dc-klamacije ter prizor iz n. dejanja »Pohujšanja v Dolini šentflorjanski«.
u— Uradnice železniške direkcije so darovale društvu »Dom slepih v Ljubljani« v počastitev spomina pokojne tovari?ice gdč. Antonije Clemenz din 176, g. Petar Kneževič pa za Du«ana Oblaka din 100. Društvo se v imenu najbednejših najlepše zahvaljuje.
JEAN LACROIX govori v soboto 10. decembra ob 18 30 v Knjigarni Akademske založbe, Selenburgova 4. dvorišče, o pam-fletu v povojnem francoskem slovstvu. — Vstop prost.
u— Prazna stanovanjska hiša v K rakovem. Na vogalu Krakovske ulice štev. 18 in Vrtne ulice štev. 10 stoji ie precej zapuščena stanovanjska hiša s štirimi ali petimi uporabnimi prostori, ki so pa že menda tri mesece, odkar se je izselil zadnji najemnik, prazni, zaprti m zabunkani. Ta hiša ie last mestne občine ljubljanske, i ki že tako do^o časa nima uporabe zanjo. Govorilo se je, da bo ondi nastanjen otroški vrtec, ki je pa dobil zavetišče v šoli na Cojzovem grabnu. Naj bi se tja vsaj nase ili ena ali dve brezdomski dni-ž;ni, kakršnih pač ne p:imanjkuje v Ljubljani.
u— Miklavžu-dob^otnlku otrok že dolga leta zvesto in požrtvovalno pomaga ga. Novotny, lastnica znane s!a*č čarne poleg kavarne »Evrope«, ki skrbi z vso pozornostjo, da so deležni stare tradicije obdarovanja dece tudi najrevnejši. Častitljiva gospa je tu^i letos 8. t. m. dopoldne v svoji trgovini zbrala lepo š te vi'o revne dece, ki je iz nien:h dobrotljivih rok vsa srečna sprejema" a lepe darove. S svojo dobrotljivostjo je postala ga. Novotny med ljubljansko revno mladino zelo popularna in mnogih prisrčrih zahval deležna namestnica dobrotnika Miklavža, Le n^ena dobrota je mnoge revne otroke seznanila s tradicijo »miklnževanja« ter jim dala v bednem življenju blagodejno sliko in potrdilo dobrih src.
u— Društvo Dečfl ln materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo 28. t. m. ob 17. v Lipičevi ulici št. 6 z običajnim dnevnim redom.
e— Cankarjev večer na ljudskem vs©. učilišču. Ljudsko vseučilišče bo priredilo v ponedeljek 12. i. m. ob 20. ob 201etnici smrti Ivana Cankarja »Cankarjev večer« s predavanjem dr. Antona Slodnjaka in z recitacijami g. Cirila Debevca. Vabimo občinstvo ,da »e udeleži prireditve v čim večjem številu.
e— Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev je imel v četrtek dopoldne v ho elu -Belem volu« občni zbor, ki ga je vodil g. Franjo Roš. Poročila funkcionarjev so pričala o marljivem udejsivovanju celjskega odseka. Zveza Maistrovih borcev ima že nad 1.500 članov. Izgleda, da bo vprašanje priznanja dobrovoljs-tva Maistrovim borcem kmalu ugodno rešena. Izvoljen je bi! nov odbor celjskega odseka s predsednikom g. Franjem R:6em na čelu.
e— Velikodušen dar. Teks ilna tovarna »Elka« v Celju, katere lastnik je g. Leo Kudiš. bo obdarila z lastnimi izdelki 80 revežev, za kar ji izreka mestna občina v lastnem ln v imenu obdarovanih iskreno zahvalo.
e— Sokolsko društvo Celje L sporoča,
da je telovadba za naraščajnice ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18.30. S tem se tudi podaljšuje rok vpisovanja.
e— ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je priredila v prnedeljek 5. t. m. v veliki dvo ani Narodnega doma v spretni režiji ge. Angele Sadarjeve Vom-bergerjevo otroško igro »Storja v nebesih« <5 nastopom sv Miklavža. Naša deca je v spremstvu svojih starišev in učiteljev napolnila dvorano do zadnjega kotička, z napeto pozornostjo sledila igri in naše male in velike igralce nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. Po igri je nastopil sv. Miklavž, Ki je delil bogate darove in tudi parkelj nI ostal brez dela Obdarovanih je bilo tudi 6C učencev vseh šol s perilom in oblekami, 200 pa s pecivom. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je razveselilo toliko otrok, izreka odbora najprisrčnejšo zahvalo.
e— Iz vojaš'*e službe. Ob priliki prvo-decembrskega vojaškega napredovanja je bil imenovan v tehniški stroki za podpolkovnika tudi ponkovški rojak g. Anton Ošlak. strojni inženjer ki službuje v vojnem mornariškem arzenalu v Tivtu in se baš te dni mudi na dopustu v domačem kraju.
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici v starosti 51 let ugledna in priljubljena gos ilničarka ga. Karolina Leskovi kova iz Gaberja pri Celju, soproga orožn škega narednika v p. in uradnika združbe »Bo-hemije«. Pogreb blage gospe bo jutri ob 15 30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V sredo je umrla v celjski bolnišnici ga. Ivana K:sijeva, soproga ekonoma g. V. Kcsija na Lopati pri Celju. Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Nož se ji je za ril v grlo. v sredo je šla osemletna rudarjeva hčerka Marija Tratnikova iz Zagreba pri Celju čez travnik. V rnki je imela nož. Na mokrem travniku ji je nenadno spodrsnilo. Deklica je padla in pr le ela tako nesrečno na nož, da se ji je nf>ž zaril v grlo. Težko poškodovano deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico.
I? ^ir^fi
a— Tradicionalni akaiemskl p!es bo
priredila 5. januarja 1939. Akademska podporna zadruga v Mar'boru v Sokolskem domu (Union). Igral bo Adamič jazz iz Ljubljane.
a— Gledališke novice. Drevi bo druga ponovitev »Aide« za vrstni red B. Že pri prvi reprlzi se je v tehničnem oz:ru posvet lo skrajšati večja odmora po drugem in tretjem dc'anju, tako da se konča premiera skoro celo uro poprej kakor ob priliki premiere. — Jutri popoldne otroška predstava »Gašpar in Hudamora« zvečer »Pesem s ceste«. Pri cbeh jutrišnjih predstavah veljajo znižane cene.
a— 4*4<et zavtu^Ki bejuu. Po skoro polletnem picSicoKu so v Aianooru zopet dovoljeni zivmsKi sejmi. Ker je snnavKa in parKijevfta v mestu in OKOuci popouionia presuua. Prvi zivmski sejem do v torek 13. t. m., a prvi svinjski sejem pa v petek 16. L m.
a— ManLorska volišča. Za jutr-šnje volitve v narouno skupsčuio je določil državni zbor za marioorsko mestno ODčino 15 volišč. Voiilci I. mestnega oKraja volijo na prvJi treh volišč Ji m sicer v teio-vaanici dekliške meščanske šole v Miklošičevi uiici 1 voiilci z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J, v telovaunici državne realke v Krekovi ulici od K do P, v državni realki, Jugoslovanski trg 1 od R do Z. Voiilci II. mestnega okraja volijo na IV., V. in VI. volišču, m sicer v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ul.ci 5 od A do J, v poslopju po-j možne šole v Razlagovi ulici št. 16 od K I do P. v poslopju Trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. 1 od N do 2. Voiilci HI. mestnega okraja v Melju volijo na vn. volišču v poslopju otroškega vrtca v Erjavčevi ulici št. 3. Volile. IV. mestnega okraja volijo na Vin. in IX. volišču in i sicer od A do L v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici št. 8, od M do 2 v poslopju iste šole. Voiilci V. mestnega okraja volijo na XI., XH., XIH., i XIV. volišču in sicer od A do G v poslopju IV. dekliške osnovne šole na Magdalen-skem trgu št. 2, od H do K v telovadnici IIL deške osnovne šole na Ruški cesti št. j 13, od L do P in od R do S v poslopju i omenjene šole na Ruški cesti št. 13, od š do 2 pa v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ' ulici 34. Na XV. volišču v telovadnici Trgovske akademije v Cafovi ulici št. 9 pa volijo javni uslužbenci, ki stanujejo izven I Mar.bora. Glasovanje traja ves dan nepretrgoma od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. 10., 11. in 12. decembra je točenje ali kakršnokoli dajanje alkoholnih pijač strogo prepovedano.
a— Bela kuga. Studeniški orožniki so aretirali neko Rozalijo N. zaradi odprave plodu. Aretacija je v zvezi s smrtjo Ane 2agarjeve, ki je pred tedni podlegla na posledicah odprave telesnega plodu. Rozali-ja N. taji glede tega primera vsako krivdo. Ko so našli na njenem stanovanju nekatere sumljive predmete, ki so v zvezi s splavljanjem plodu, ie Rozalija N. sicer priznala pet primerov, dočim odklanja glede primera Ane 2agarjeve vsako krivdo. Izroč.li so jo v sodne zapore.
a— Umetniška razstava v Sokolskem domu bo trajala do 24. t. m. in bo odprta vsak dan od 9. do 19.
a— Avto v avto. Na križišču Dvoržako-ve in Frankopanove ulice sta trčila skupaj avtomobila. K sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je zelo poškodovan avto zavarovalniškega ravnatelja g. Plaskana. k! trpi precej občutno škodo.
a— Obsojena požiga lea. Mali kazenski senat okrožnega sodišča, je včeraj dopoldne obsodil 25-letnega trgovca Avgusta Štruklja in njegovo 22 letno ženo Gizelo na 5 mesecev strogega zapora ter 300 dn denarne kazni zaradi obtožbe, da sta 20. oktobra zanetila požar v hiši št. 38 v Spodnji Dobravi, ki sta jo imela v najemu od posestnika R'harda Gionarija. V sm slu obtožnice sta obsojenca zanetila požar isto časno na več krajih, nato pa odpotovala v Slovensko Bistrico. Par tednov pred tem pa sta hišo zavarovala za 36.000 din. Pri razpravi sta štrukljeva tajila vsako krivdo.
na de?e!i
BLED. Zvočni kino predvaja danes v soboto in jutri velefilm »Ben Hur«.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. film »Dovolj mi je žen«.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal dane« m jutri ob običajnih urah veselo opereto »Dunajski zvoki«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
TR2IC. Kino predvaja danes in jutri film »2ivi mrtvec«. Predstave danes ob 20.15, v nedeljo ob 15.30 in 20. uri.
I Vsakdo si mora ogledati edinstveni film slavne tragedkinje POf.F NFGR*
TANC3 N3TURN0 V katerem divne melodije dvoje
I
src v neizmerni ljubezni. To je film, ki seže vsakemu do srca!
KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. url
' '"flKOBaBMMMKMHMaHHHiHBHMBMMMMHMi
Rezervirajte si vstopnice!
Upamo, da bo od vseh drugih momentov, ki govore za skorajšnjo preselitev tega zavoda v Ljubljano, močnejši oni, ki govori za okrepitev slovenskih šol v Kočevju, pa da bo zavod ostal še nadalje v Kočevju. Kot sedež sreskega načelstva in sodni je je Kočevje važno zbirališče zavednega slovenskega uradništva, ki s svojim aktivnim sodelovanjem v raznih slovenskih društvih stori mnogo za kulturni podvig slovenskega Kočevja.
»Narodna čitalnica«, ki ima svoje prostore v kočevski gimnaziji, je za narodnostne razmere, ki vladajo na Kočevskem, tako važna pridobitev, kakor so bile naše narodne čitalnice v dobi taborov... Da ima čitalnica iz leta v leto več knjig, je poleg zavednih članov in agilnega knjižničarja zasluga predvsem predsednika čitalnice, gimn. ravnatelja g. Burgerja.
Naše narodne dame se zbirajo v »Kolu jugosl. sester«. Živahno deluje tudi »Jadranska straža« v Kočevju in krajevna organizacija »Rdečega križa«. Da se vse narodno obrambno delo koncentrira zlasti v kočevski podružnici Ciril - Metodove družbe, je umljivo. Poseben poudarek za delavnost te podružnice je dala vprav lanskoletna skupščina Ciril - Metodove družbe, ki je privabila v Kočevje vse, ki zares plemenito in narodno čutijo s svojimi rojaki na Kočevskem »Glasbeno društvo« kočevskih Slovencev je bilo pred leti zelo agilno v svojem delovanju. Nastal je zaradi nenehnih premestitev uradništva iz Kočevja v poslednjih letih sicer mal zastoj, upati pa je, da bo tudi to društvo prebrodilo vse težave in spet zbralo v svoje okrilje ljubitelje glasbe in lepega slovenskega petja.
Rudarji kočevskega premogokopa se kulturno nadvse pohvalno udejstvujejo v svoji organizaciji »Vzajemnost«, ki Često
prireja, zlasti v zimskih mesecih, predavanja in gledališke komade v svrho izobrazbe delavstva. Športno društvo v Kočevju je takisto pridobitev kočevskih Slovencev, vendar se njegovi člani v poslednjem času zanimajo bolj za delo v «Aero-klubu«, ki ga vodi g. Piculin, kakor za ostale tehnike športnega udejstvovanja Nadvse pohvalno je treba omeniti .tudi delo »Orjema«, ki zbira okoli sebe naše primorske rojake in jih bedri z lepo pesmijo za lepše čase, ki morajo priti...
Vrhunec vsega kulturnega delovanja pa je opaziti že v vseh povojnih letih v kočevskem Sokolskem društvu, ki zlasti s svojim dramatskim odsekom pripravlja kočevskim Slovencem večere, ki so kulturno na dostojni višini. Kočevsko Sokolsko društvo si je tudi zastavilo za nalogo, da v okvirju »Petrove petletke« zgradi lastni sokolski dom Ta je že pod streho in dograjen v surovem stanju. Ko bo stavba lahko povsem služila svojemu namenu, bo napredni kočevski javnosti izpolnjen davni sen, za katerega so se kočevski Slovenci borili vsa leta po prevratu. Da ima pri gradnji tega doma nevenijive zasluge bivši starosta in župan kočevskega mesta, notar br. Tone Lovšin, je naši javnosti že znano.
Tudi v umetnostnem pogledu je Kočevje storilo v letih naše narodne svobode vse, da bi dostojno izpričalo svoje jugo-slovensko čustvovanje. Literarni večer, ki ga je lansko leto posetilo lepo število zavednih kočevskih delavcev in slovenske inteligence iz Kočevja, je potrdil vse .lepe nade, ko so jih imeli prireditelji — mladi slovenski književniki s tem večerom Letos je Vodnikova družba izdala povest »Tretji rod«, ki jo je spisal pisatelj Lojze j Zupane, ki živi na Kočevskem. Dejanje te povesti se deloma dogaja v Kočevju. Ime- I
novani pisatelj je tudi lani organiziral literarni večer v Kočevju, ki je bil prva tovrstna elitna kulturna prireditev v slovenskem Kočevju v vseh povojnih letih. Velike zaslvge za kulturni p dvig koč. Slovencev ima zavedno slov. učiteljstvo, ki nesebično vrši svojo misijo v težavnih razmerah.
Za zakljrček še kratko ugotovitev: kakor je torej Kočevje v kulturnem pogledu z zavednim kadrom slovenskih prosvetnih delavcev dokazalo upravičenost svojega obstoja v družini s1 o venskih mest, tako je še zmerom naložena velika skrb našim
političnim in gospodarskim krogom, da bodo ne samo Kočevje, ampak tudi kočevske Slovence, ki žive v zaledju tega mesta pomešani med tujerodce, gospodarsko dvignili ter jih na ta nač:n narodno okrepili, da bodo vselej in ob vsaki priliki zavedni stražarji slovenskega jezika in odkritosrčne jugcslovenske miselnosti. Naj bi bila za četrtstoletnico naše narodne svobode tudi gospodarska bilanca slovenskega Kcčevja in kočevske deželice tako ugodna, kakor je hvalevreden kulturni na-, predek kočevskih Slovencev v dvajsetih I letih našega narodnega preporoda. z.
Dragi pohod avstrijske vojske v Srbijo
Cim je bila 1914 razglašena mobi'iza-cija, sem se moral tudi jaz kot rezervni oficir javiti pri svoji vojaški edinici v pa-zinu. Vojaške suknje nisem dolgo nosil, ker sem se moral po 12 dneh kot nezanesljiv na koman dan tovo povelje javiti bolnega. Le po intervenciji lani v Mariboru umrlega okrajnega glavarja Sorlija se mi je posrečilo izogniti se usodi ostalih internirancev iz Istre. Na razne ovadbe naših domačih Italijanov sem imel še vedno sitnosti, kot državni uradnik sem bil seveda suspendiran.
Ko smo 1914 odhajali pod orožje, smo se zbrali vojni obvezanci iz občine Buze-ta v Narodnem domu, da se še enkrat skupaj poveselimo In si morebiti poeled-njič prijateljsko sežemo v roke »Sto čutiš Srbine tužni«, pe »Onam onamo« — tako ae je razgledalo petje po gostilniških prostorih. Trdili smo si, da na brate ne bomo streljali. Takrat seveda nisem niti slutil, da bom kdaj videl opevano mesto
Prizren. Naš narod je bil posebno izza balkanske vojne skoraj enodušno od inteligenca do kmeta srbofisko, slovansko j orientiran. Kakor za časa balkanskih ' vojn se je zlasti tudi za časa svetovnega klanja zanimal za vse dogodke na vseh frontah, prav posebno pa za one v začetku vojne v Srbiji. Naša dolžnost je bila, da mu preskrbimo čim točnejše podatke. V Buzetu je imel razna cestna in mostna dela inž. A G. iz Ljubljane, ki je takrat bival v Trstu. Tedensko je prihajal nadzirat dela in nam je prinašal razne vesti o vojni v Srbiji, Iz Trsta nam je pa tudi skoraj dnevno pošiljal poročila, pisana z imon^vim sokom in črpana iz »Corriere dela Sera«, o dogodkih na srbskih in drugih frontah. Bil je takrat velik srbofil ter nas je vedno prepričeval, aa bo zmagala mtanta. Izmed Slovanov v Trstu, se je marsikateri pripravljal na beg v tujioo, med njimi je bil tudi inž. a. G. Takoj po njegovem begu aem prič«! v veliko zaga- i
to, ker sem mu bil dal iz občinske blagajne izplačati do govani znesek 2.000 kron, čeprav je bil ta znesek dan prej brzojavno zaplenjen od sodišča, Z italijanskim parnikom »Ernio« je inženjer odme-glil iz Trsta, štirinajst dni zatem so ga oblastva iskala v Buzetu, da mu izroče dekret o imenovanju za ravnatelja delavske šole v Kastvu. Za inženjerjem tedaj že ni bilo več sluha.
Ko je 1915 nastopila Italija proti Avstriji, sem bil spet vpoklican pod orožje in po dvamesečnem bojevanju na goriškem Krasu sem prišel k drugi ofenzivi v Srbiji. Dospel sem preko Aleksandrov-ca, Brusa in Prištine v Prizren, do albanske meje. Videl sem strahote vojne, ki 1lh je prizadejala avstro-nemška in bolgarska vojska v raznih krajih Srbije. Po hunsko so vse uničevali, kar je prišlo pod roke. O tem s« še dajo pisati knjige, oziroma marsikaj se da še dodati k onemu, kar so že drugi napisali. Ne bom se spufčal v podrobnosti, samo iz Prizrena naj nanizam nekaj važnih dogodkov.
Da, to je bil tisti Prizren, o katerem smo tolikrat prepevali v pesmi »Onam onamo«. Tesno mi je bilo tedaj pri srcu ko sem videl skoraj pogin (ne pa razsula) srbske vojske. Strašna je bila pot srbske vojske preko gorate Albanije, toda zasledovalcem ni zapustila nikakega plena. Reka Raška je bila prenapolnjena pokvarjenih, razbitih avtomobilov, topov in vozov crknjenih ali ubitih konj. Kar so mogli, so Srbi na umiku sami uničili, da sovražniku otežkočijo zasledovanje.
Ko smo prispeli s 57. divizijsko komando, kateri sem bil dodeljen kot ordonančni oficir in tolmač za razne jezike, dne 20. januarja 1915 v Prizien, smo tam že na-ili bolgarsko vojsko. Nahujskani Arnav-
Gospodarstvo
Državni dohodki so se povečali
Po uradnih podatkih je bilo gibanje državnih dohodkov v prvih desetih mesecih letožnega proračunskega leta v primeri z dohodki v istem času preteklega proračunskega leta nastopno (v milijonih din, v oklepaju za Isti čas preteklega leta):
Neposredni davki: splošni neposredni davki 1003.8 (928.4) posebni davki 482.7 (504.3), izredni davki 95.5 (87.6); posredni davki: trošarina 593 6 (522.5), takse 737.6 (685.2), carina, carinske takse in ažija 606.5 ( 609.1); monopoli 1266.4 (1217.3); državno gospodarstvo: .-ninistr-stvo za prosveto 18.5 (18.5), ministrstvo za finance: Državna hipotekama banka 16.6 (14.3), Poštna hranilnica 63.7 (58.5), državno posestvo Belje 15.4 (37.7), državna tvornica sladkorja na Cukarici 14.3 (7.4), min strstvo za promet: uprava po. morstva in rečnega prometa 3 7 (3.7), direkcija pomorskega prometa 0.3 (0.3), uprava državnih železnic 1457.7 (1404.8) direkcija rečne plovbe :-t.i (34.4), ministrstvo za pošte brzojav in telefon 315.5 (292.6), ministrstvo za kmetijstvo: državna razredna loterija, žrebčarns, kmetijske šole in podobno 1.7 (0.9), ministrstvo za gozdove in rudnike: gozdovi 49.8 (56.7), rudniki 163.7 (175.6), ministrstvo za so-
Gbtok bankovcev spet večji
Ia'<az Narodne banke z dne 30. novembra pokazuje nasproti 22. novembru nastopne spremembe: Zlata podlaga se jc povečala za 12.6 milijona na 1905.9 milijona. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so sc zmanjšale za 9.5 milijona in znašajo 512.4 milijona. Dalje so se skrčili kovani novci: za 19.2 milijona na 343 milijonov, posojila na eskent in na zaloge za 13.1 milijona na 1781.4 milijona in razna aktiva za 27.6 milijona na 2339.2 milijona din.
Na pasivni strani se je obtok bankovcev povečal za 207.1 milijona na 6783.1 milijona, medtem ko so se obveznosti na pokaza-nje zmanjšale za 250.4 milijona in znašajo 2266.2 milijona. Razna pasiva so »e skrčila za 13.6 milijona na 309.1 milijona din.
Obtok bankovcev in obveznosti na poka-zonje znašajo skupno 9049.3 milijona din. Vrednost skupne podloge hkratu z oficiel-no premijo jc znašala 30. novembra 2449.1 milijona in predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na poka zanje kritje v višini 27.06% (po prejšnjem izkazu 26.75°/»).
Gospodarske vesti
— Maksimirani tečaj angleškega funta.
Kakor smo že poročali, je Narodna banka maksimirala tečaj funta na 262 din. po zadevni okrožnici Narodne banke se obračun v trgovini z ostalimi devizami vrši na podlagi paritete 262 din za en funt Tako so se francoski franki trgovali po 147.50 din za 100 frankov, švicarski frank je zabeležil promet po 12.62, a ameriški dolar po 55.80.
= Sporazum med našo državo in Jugoslo-vensko družbo za iskanje in izkoriščanje nafte v naši državi. 2e leta 1936. je bila ustanovljena v Beogradu omenjena družba za iskanje in izkoriščanje ležišč nafte v naši državi. Za to družbo je Standard Oil New Jersev, za njim pa spet Rockefeller-jeva skupina Ta družba za nafto je ena izmed največjih na svetu. Deluje v Rurnu-niji, Madžarski, Nemčiji, Ameriki, Angliji in Aziji. Te dni pa so se med to družbo in zastopniki naših oblastev končala pogajanja 5 pogodbo, ki potrebuje samo še potrditve ministrskega sveta. Po tej pogodbi ima družba pravico iskanja in izkoriščanja nafte na razsežnem ozemlju in mora v ta dela vložiti 200 milijonov di-


mod. Standard
združena v enem aparatu specijalni Kamen in jermen za brušenje, brusi avtomatski vse britvice.
Ponikljan din 225.—; črn din 180.—.
A 11 e g r o mod. special — potniški format — za britvice na dve rezili. Ponikljan din 98.—
Omogoča brezhibno britje! — Ena britvica traja leto dni.
Dobiva se v vseh nožarskih in drugih prodajalnah te stroke.
cialno politiko in narodno zdravje: socialne ln zdravstvene ustanove 21.fi (19.7), razni manjši dohodki 68 0 (57.0); skupno 7034.2 (6738.4).
Kakor nam kažejo gornle Številke, no se državni dohodki v prvih desetih mesecih letošnjega proračunskega 'eta povečali nasproti enakemu čaij preteklega leta za 295.8 milijona dbi. Nnjveiji dvig so zaznamovali splošni nepuredn! davki iza 75.4 milijona), potem tr>S »rlna (za 71.1 m:?.';ona), uprava državni železnic (za 52.9 milijona). taKse (za o?4 milijona), monopoli (za 49.1 milijona!, ministrstvo za pošte, brzojav in teJcroA (za 22 9 milijona); razen tega so zabeležile manjši dvg ge nekatere druja postavke. Zai.lmi-vo je, da je med postavkami, kl so zaznamovale nazadovanje, na prvem mestu državno posestvo Belj*. Njegovi dohodki po s-! namreč nasproti preteklemu letu zmanjšali na 22.2 milijona din. Dalje so se zmanj-£ai: dohodki iz pos^ivuH lavkov za 21.S milijona, iz državnih rudnikov za 11.8 milijona, iz gozdov za 6 8 milijona, carine carinske takse in ,i2 U za 2 5 milijona in direkcija rečne plovne za 0.2 milijona di-nai;ev.
narjev. Ako bodo rezultati povoljni. bo morala družba vložiti v izkoriščanje šc nove zneske. Dela se bodo zadela takoj, ko bo pogodba potrjena od ministrskega sveta. Dela bo vodilo 60 priznanih strokovnjakov s katerimi razpolaga Standard OD Ne\v Jersey. Razen tega bo društvo angažiralo tudi večje število domačih mladih in-ženjerjev. Po pogodbi ne bo družba delež na nikakih davčnih olajšav, temveč bo morala plačevati stoodstotno vse državne in samoupravne davščine, ki jih določajo obstoječi zakoni. Če bodo uspehi povoljni, je družba obvezana odstopiti državi 12 do 15% kosmate produkcije. Poskrbljeno je s pogodbo, da se družba n« bo mogla izogniti nobeni izmed sklenjenih obveznosti.
= Kam smo izvažali hmelj, po uradnih podatkih je znašal izvoz hmelja iz Jugoslavije v prvih desetih mesecih letošnjega leta 1940 ton v vrednosti 33.98 mil. din (lani v istem času 1603 tone v vrednosti 33.75 mil. din). Največ smo torej izvozižl letos v Zedinjene države, in sicer 904 tone v vrednosti 19.17 milijona din. Sledijo Anglija z 802 tonama v vrednosti 14.97 milijona, Belgija s 100 tonami v vrednosti 1.45 milijona. Češkoslovaška z 29 tonami v vrednosti 0.65 milijona, Švica s 119 tonami v vrednosti 0.47 milijona din. Kakor vidimo, je bil izvoz hmelja največji v Zedinjene države in v Anglijo, medtem ko so ga šle v druge države le majhne količine. Savinjska dolina Je letos pridelala malo blaga, a je bilo lepo zeleno, da so bili kupci z njim prav zadovoljni. Upajmo, da bo prav letošnji pridelek savinjskega hmelja v Ameriki povečal njegov sloves in da bo Savinjska dolina imela stalno dobre kupce za ameriški račun.
= Naš indeks cen na debelo je popustil.
Po podatkih Narodne banke je znašal splošni indeks cen na debelo v oktobru 76.8, to je 1.2 točke manj kakor v septembru in 3.2 točke manj kakor v oktobru
1. 1937. Indeks cen rastlinskih produktov je dosegel 84.4 (za 4 točke manj kakor v septembru in za 0.9 točke manj kakor v lanskem oktobru). Indeks živinskih produktov je znašal 65.6 (za 0.5 in za 1.4 manj). Mineralni produkti so dosegli 803 (toliko kakor v septembru in za 0.7 manj kakor v lanskem oktobru). Industrijski proizvodi so znašali 75.9 (za 0.4 in 6.1 manj). Cene na drobno v desetih glavnih mestih Jugoslavije (50 produktov) so pokazale indeks 92.1 (za 0.6 več kakor v septembru in za 3.8 več kakor v lanskem oktobru.
= Poštna hranilnica v novembru. V novembru je štednja lepo napredovala. Pristopi:© je 3925 vlagateljev, tako da šteje zdaj poštna hranilnica 526.007 vlagateljev. Vloge so se dvignile za 28,879.479.38 din in so znašale ob koncu novembra 1,221.775.782.20 din. V čekovnem prometu je bilo odprtih 81 novih računov, tako da jih je zdaj skupaj 26.056. Promet v teh računih je ob koncu novembra znašal 1,829.828.380,92 din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo tri milijarde.
= Vloge Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice se večajo. Po podatkih Narodne banke so vloge na knjižice pri Poštni hranilnici in pri Državni hipotekami banki znašale 31. oktobra 2645 milijonov din. To je za 88 milijonov več kakor v septembru in za 33 milijonov več kakor v lanskem oktobru. Virmanski promet (Narodna banka in Poštna hranilnica) je dosegel 9.334 milijonov (za 336 milijonov manj kakor v septembru in za 748 j milijonov več kakor v lanskem oktobru).
= V Češkoslovaški se pripravlja mono-polizacija trgovine z mlekom in jajci. V Pragi se poleg pogajanj okoli ustanovitve privilegirane družbe za trgovino z govejo živino vrše tudi pogajanja za ustanovitev
privilegirane mlekarske družbe. Družba bi dobila tudi monopol sku pravico na trgovino z jajci. Pogajanj se udeležujejo zastopniki producentov, mlekarjev, zadrug, konsumentov in države
= Kontingent vina za Ceškosiovaiko podaljšan do 31. januarja prihodnjega let*. Naši izvozniki, ki i/važajo "irio v Češkoslovaško se obveščajo, da je letni kontingent v višini 20 000 bi. ki nam je dodeljen po zadnji trgovinski pogodb* oodaMčan do 31 januarja leta 1939
Med Rusijo in Nemčijo so *e začeta trgovinska pogajanja. Ob koncu letošnjega leta preneha veljati rusko r.črnska trgovin ska pogodba. V zvez« 8 tem »ta se kakor poročajo h Berlina na pobudo nemSke vlade sestali nemška in ruska trgovinska de leguoija. Nemčija ne želi *imo obnoviti dosedanje pogodbe, temveč jo tudi razširi ti. Na ruski »tram se s temi željarnn Nem čije v načelu strinjajo
= Konkur/i in orisilnr ooravnave Društvo industrijalcev in veletrgovcev v LJubljani objavlja za dobo od 1 dc 30 novembra 1938 sledečo statistiko (Številke v oklepajih se nanašajo na enako dobo preteklega leta)- Otvoritveni konkurzi: v dravski banovini - (2), savski 1 (2), vrbaski — (—-). primorski — (1), drinski 1 (2), zetski
—	(3), donavski — (1), moravski — (—), vardarskl — (—), v Beogradu. Zernunu in Pančevu — (—). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (3), savski 6 (4). vrbaski 1 (—). primoiski
—	(1) drinski 4 (2) zetski — (1). dunavskJ 2 (2) moravski — (—), vardarski — (—). v Beogradu Zernunu in Pančevu 1 (2) Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 2 f4), savski 3 (1). vrbaski — (—). primorski 1 (1) drinski 2 (4). zetski — (1), dunavski 6 (4). moravski 1 (3). vardarski 5 (1). v Beogradu. Zernunu in Pančevu 3 <5) Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 7 (2). savski 9 (3). vrbaski — (1). primorski 1 (—). drinski — (—). zetski — (1). dunavski 1 (1) moravski — (~). vardarski — (—•), v Beogradu. Zemunu io Pančevu — (—)
■=» Italijanska trgovina z balkanskimi državami se je gibala po italijanskih po datkih v zadnjih treh letih takole (v milijonih lir; prva številka za prvo polovico leta 1938., drugi dve številki pa za celi leti 1937 in 1936.): uvoz: iz Albanije 32.1, 61.4, 29.1; iz Bolgarije 46.7, 274.7, 29.9; iz Grčije 554, 66.4, 6.7; iz Rumunije 134.5. 390.8, 220.7; lz Jugoslavije 78.4, 253 7, 69.1; skupno 347.1, 1047 0, 355.5; izvoz: v Albanijo 28.1, 39.2, 29.7; v Bolgarijo 35.2, 45.4, 3.3; v Grčijo 56 9, 83.5. 12.4; v Ru-munijo 60.2, 131.7, 20.9; v Jugoslavijo 110.9, 192.4, 45.3; skupno 291.9, 492.2, 111.6. Italijanski uvoz iz balkanskih držav dose-za v prvi polovici letošnjega leta 6%> od celokupnega uvoza (v letu 1937 7°/o, v letu 1936. 6°/o, izvoz v balkanske države pa v prvi polovici letošnjega leta 7.6%> celotnega izvoza (6.2 in 2.9%). Iz gornjih številk se tudi vidi. da je bila italijanska trgovina z balkanskimi državami v letu 1936. pasivna za okroglo 244 milijonov, v letu 1937. za okoli 545 milijonov in v prvi polovici letošnjega leta za okoli 36 milijonov lir. Kaže, da bo pasivnost italijanske trgovine z balkanskimi državami znašala v celem letošnjem letu okoli 100 milijonov lir. PriDomnlti je pri tem treba, da je postala italijnska trgovina z Jugoslavijo aktivna, medtem ko je z drugimi balkanskimi državami še zmerom pasivna.
= Porast brezposelnosti v Angliji. Iz Lcndona poročajo, da je brezposelnost v Angliji porasla v novembru za 4fi 900 na 1.83 miliiona oseb. Število brezposelnih je za 329.000 večje kakor lani v istem času. Ne glede na sezonske poklice se je brezposelnost dvignila v rudništvu in v industriji jekla. V tekstilni industriji se je brezposelnost nekoliko zmanjšala.
= V Italiji se ne smejo najemati samo-upraima posojila. Italijanska vlada je izdala odlok, s katerim se zabranjuje vsem lokalnim oblastvom. občinam in drugim samoupravnim ediniicam najemanje posojil v dobi priihodnirh petih let. Z istim odlokom je prepovedano samn-ii-pravnim ob last vom povečanje obstoječih taks in davščin.
= Madžarska prihmfno leto ne ho več uvažata petrolej. Po vesteh iz Budimpešte bo Madžarska v pi;hodnem letu s svojo produkcijo sirove nafte pokrila domače potrebe. Zaradi tega ne bo več uvažala sirove nafte. Razen tega se trdi, da bo produkcija sirove nafte prihodno leto tako velika, da bo v letu 1940. že mogoč znaten izvoz.
= Dobavo lesa v prihodnjem letu do zneska 100.000 din in licitacijo za zidarsko delo pri zgradbi linijskega urada na Vodovodni cesti je razpisalo mestno poglavarstvo ter izide v »Službenem listu« 10. decembra.
Bone
9. dec-mbra V piivatnem kliringu na ljubljanski borzi je bil promet v angleških funtih neizpremenjeno po 238 V zagrebškem privatnem kliringu so se zaključevali angleški funti po isti ceni, a grški boni so se iska'i po 40: blaga ni bilo. Enako čvrsta tendenr« za grške bone kakor v Zagrebu je bila tudi v B*-«»gradu, kjer so se za-
ti in Turki bo začeli napadati siromašne, obupane Srbe. V vasi Orahovcu so Araav-ti in Turki poklali 20 srbskih otrok in odraslih. O tem groznem činu mi Je pri-povedal srbski učitelj Gjurgjevič, ki je bežal iz vasi in se skrival pri albanski dru žiru, kjer sem jaz stanoval Bolgarski vojaki so na intervencijo našega vojnega ku-rata Golika, dobrega Hrvata in Slovana, in moje malenkosti kmalu napravili red in zaprli 100 Arnavtov in Turkov.
Na divizijsko poveljstvo Je prispel, preden smo odrinili nazaj na Tiro!sko, dopis IV/34 bataljona iz Visokih Dečanov, naslovljen na XI. operativno armadno poveljstvo, in to preko 9. brigade. Dopis je opozarjal vojna oblastva na priložena pisma, letake, izrezke lz časopisov in na listine dobrovoljcev jadranske legije. Priložena pa je bila tudi velika črna knjiga. To je bila spominska knjiga slovečega samostana Visokih Dečanov Vanjo so se vpisali dotlej številni gostje, ki so samostan obiskali. Nekateri stavki so bili rdeče podčrtani. K sreči je vse to prišlo meni v roke. Ko pregledujem najprej pisma, začuden gledam naslove: Karel Fux piše onemu mojemu znancu inženjerju A. G. iz New Yorka dne 30 junija in 17. junija 1915. obširno pismo, v katerem mu slika razmere v Ameriki in razpoloženje naših I ameriških rojakov glede svetovne vojne, [
Poudarja, kako težko je z našimi ljudmi, ker so razdeljeni na tri stranke: Jugoslovane, avstrijankante in socialne demokrate, ki se med seboj kregajo. Omenja, da so edino socialni demokrati dobro organizirani. Navedel je. koliko do'arjev so nabrali rojaki za Jugoslovanski odlior v Londonu, ln težave, ki jih imajo zaradi oddaljenosti članov pri nabiranju prispevkov. Obširno pismo je poslalo na naslov omenjenega Inženjerja tudi uredništvo »Pokreta«, glasila jugoslovenske naselbine iz Antofogaste dne 9. avgusta 1915 V pismu stoji: »Najtežje nam je bilo v prvem začetku, ker nismo vedeli, kaj naj delamo, bili smo prepuščeni samim sebi. I nismo vede'i kaj mislijo Srbi in Rusi in nismo mogli misliti, da bo toliko poštenih in zaslužnih sinov lahko prišlo čez mejo in da enako mislijo, kakor mi v teh krajih.« Pripoveduje kako je bil sestavljen gospojinski odbor iz pribeglih družin iz Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Hrvat- ; ^ke in Črne gore in kako se nabirajo sredstva za jadransko legijo.
Ovaduški dopis gornjega bataljona je imel priložene tudi odre ke nekateri}-dnevnikov v španjolskem jeziku ki ao opi 30vali razmere S ovanov v Avstriji. Urec ništvo »pokreta« je takrat poskrbelo z. objavo omenjenih člankov v Spanja' -kih časnikih Amerike. Posebno skrbno sem j
nato prelistava) knligo gostov, ki so obiskali Visoke Dečane od 1904 dalje. 2ali-bog je bilo nekaj strani iztrganih, ravno takih, na katerih so bili vpisani razni gostje iz leta 1914 do 1915.. gotovo večinoma begunci. So pa v knjigi podpisani še gostje, na katere je bataljon * rdečim podčrtanjem njihovih imen še posebej opozoril vojaške oblasti.
Kaj sem hote) tedaj početi s knjigo in priključenimi pismi? Inž. A. G. je torej bil tu. organiziral je dobrovoljce in bi) v stikih z našimi v Ameriki. Kaj bo z njim in kaj z ostalimi Jugoslovani, ki so se bili vpisali v to knjigo, če Jih avstrijska oblastva primejo na podlagi teh podatkov? Odločil sem se: knjige in prilog ne smem poslati naprej, naj se zgodi, kar hoče, treba jo je zažgati ali skriti. Divizija mora itak spet nazaj na Tirolsko. Knjigo in dokumente spravim v svoj službeni koš. Vlačil sem potem vse skupaj po raznih tirolskih frontah vse do leta 1918. ko sem ves ta drobni tovor prinesel na no-'o službeno mesto.
Nameraval sem vse skupaj — spomin-ko knjigo in priloge - odnesti osebno v lonastir Visoke Dečane Ce mi te (tal to ie bo uspelo, pošljem vse skupaj po poŠti. Rad bi še enkrat zapel, kakor leta 1914 in 1915., v Prizrenu samem črnogorsko pesem »Onam, onamo...«	.
ključevali po 41. Nemški klirinški čeki so ostali dalje neizpremenjeni na vaefa treh borzah; trgovali so ae po 14.30.
Na zagreUkem efektnem tržišču ae je Vojna škoda zaključila neizpremenjeno po 460. V Beogradu je bil zaključek po 464^0 (v sredo po 463 50 — 464). V Zagrebu je bil nadalje promet v 4% severnih agrarnih po 39.50, v 6% dalm. agrarnih po 87, v 7% Blairu po 90 in v 8% Blairu po 96.
DE V IZ*
Ljubljana. Amsterdam 2393.41 — 2408.04. Berlin 1763.03 - 1776.91, Bruselj 740.95
-	746.01, Curih 996.45 — 1003-52, London 205 26 — 207.32. New York 4369.75 — 4406.07, Pariz 115.41 — 116.85, Praga 150.43 — 151.54, Trst 230.74 — 233.83.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.6250, London 20.64, New York 442, Bruselj 74.45. Milan 23.23. Amsterdam 240.35, Berlin 177.35. Stockholm 106.30, Oslo 103.6750. Kobenhavn 92.10. Praga 15-10, Varšava 82.87. Budimpešta 87.50. Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25.
C« I* th 11
Zagmb. Državne vrednote: Vojna Skoda 462 - 464 4% severne agrarne 58 50 — 59 50, 4% agrarne 59 — 61, 6% dalm. agrarne 87 - 87.75, 6% begluške 88.25 — 89 50. 7<JJ stabillz. 96.50 den., 7% invest. 99.50 bi., 7% Blair 90 — 91, 8% Blair 95.75 - 96; delnice: PAB 220 den.. Narodna banka 7600 den.. Narodna dumska 20 bi. Gutmann 47 bi., Sečerana Osijek 75 — 100, Osješka livarna 160 den., Isis 20 den, Trbovlje 185 — 187.50. Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 465 — 465.50 (464 50 ) 4% severne agrarne 57 den (58). 4i/f agrarne 59 den., (59.25), 6% dalm. agrarne 88 — 88.25 (87.75 — 88), 6<7r begluške 89 — 89.50 (88.75 — 89), 7% invest. 99 25 — 99.75 (99.50), 7% Blair 60.50 — 91.25 8% Blair 96 den., PAB 223
—	224 (drobin komadi), Narodna banka 7*00 den. (7700).
Blagovna tržišča
ŽITO
4. Ch!e*.go (0. t. m.), začetni tečaji: p&utica: za dcc. «4.8750, za marc 67.6250, za inaj «7.3750; turštica: za dec. 50, za maj 52.75.
Dobra prebava, pol zdravja! Lahko, normalno Iztrebljenje pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočijo A r t i n draže je dr. Wandera. 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—t	Reg. s. br. 22115-55
-j- Winnipeg (9. t- m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 63.25. za jul. 64.25.
-f- Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: sremska uj s.avonska 147 - 149. Bi: oa-ška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski. 64 65 kg, 148 - 150: jari, 68 kg, 180
—	185 Oves: baSki sremski in slavonski 150 — 152. Torščica: baška. sušena, pariteta Indjija 108 — 110; par. Vršac 108
—	109. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« -237.50 čo 24750; »2c 217.50 — 227.50; >5« 197.50 — 207.50; >6« 177.50
—	187.50. »7« 147.50 — 157.50: »7 in pol« in »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97 Fižr' baški sremski beli brez vreč 285 — 290.
_}- BudimpeStanska terminska borza (9. t. m.). Tendenca slaba. Promet slab. Rž: za marc 15.03 — 15.05, Turščica: za maj L5.17 — 15.18.
BOMR4I
-f Liverpool, (8. t. m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.67 (prejšnji dan 4.66), za febr. 4.66 (4.65), za april 4 63 (4.63).
+ Ne\v York (8. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.39 (8.49), za febr. 8.23 (8.29), za april 8.12 (8.18).
VINO
+ Vršac (8. t m.) Na banatskem vinskem trgu je zelo slabo povpraševanje, ki niti zdaj pred prazniki ni oživelo. Glavni razlog mrtvilu so velike zaloge. Gostilničarji kupujejo vino le v manjših količinah sproti pri trgovcih. Navadna bela vina notirajo v Vr.šcu 2.25 do 3, navadna črna vina 2.50 do 3.50, boljša kvalitetna vina pa 3 do 6 din za liter.
Pesem med trboveljskimi rudarji
Lepo uspel občni zbor društva Zarje
Trbovlje. 9. decembra
Delavsko pevsko društvo »Zarja« je v soboto na sedmem občnem zboru polagalo račun o svojem enoletnem delovanju. Medtem ko je žalibog opažati zlasti pri tukajšnjih najstarejših in najzaslužnejših pevskih društvih nerazumljiv zastoj društvenega gibanja, se pevska druž na »Zar-janov hvalevredno odraža po mladostnem zanosu, discipliniranosti in skupnih naporih za pevski napredek ter nudi lep primer, kaj premore društvo z delavnostjo in složnostjo. Občni zbor »Zarje« je bil temu najboljši dokaz.
Ob polnoštevilni udeležbi članov je predsednik društva g. žavbi pozdravil Zarjane ter jih opozoril, da društvo kljub dolgoletnim velikim težkočam z raznih strani pridno napreduje ter se razvija obetajoče v smeri glasbene izpopolnitve. Za napredek gre zasluga marljivim članom, nič manj pa požrtvovalnemu pevovodji g. Rudiju Dolničarju, ki se ni plašil truda, da z vztrajnim delom dvigne zbor na lepo višino pevske izvežbanosti. Predsednik je pozval prisotne, da se poklonijo spominu blagopokojnega kralja Aleksandra kot vrhovnega pokrovitelja jugoslovenske pesmi ter se s toplimi besedami spomnil dolgoletnega člana pokojnega Mihe Korošca, ki ga je smrtna nesreča pri delu iztrgala iz pevskih vrst. Nazdravil je mlademu kralju Petru II. in otvoril občni zbor.
Iz tajniškega poročila g. Straščka je razvidno, da je Zarja nastopila 14-krat pri raznih društvenih prireditvah samostojno ln v sodelovanju z drugimi pevskimi društvi. V septembru so Zarjani uspešno peli v ljubljanskem radiu. Društveni odbor je imel 13 rednih odborovih sej in 10 članskih sestankov. Pevska družina šteje da-
nes 35 rednih članov, kl izhajajo izključno iz delavskih vrst in 40 podpornih članov. Zarjani se odlikujejo zlasti po pridnem pevskem delu. kar najbolje svedoči visoko število pevskih vaj (74), ki so jih vsi člani obiskovali brez izostajanja. Društveno materialno stanje je glasom blagajniškega poročila zadovoljivo ter se je vrednost društvenega inventarja letos povečala za din 4572. »Zarja« je prispevala v fond za društveno desetletnico že lepe vsote ter odredila 1 dinarski mesečni članski prispevek. Društvo je pokazalo lepe socialne geste delavske solidarnosti s tem, da je enoglasno sprejelo predlog o ustanovitvi fonda za rodb'ne ponesrečenih članov, v katerega bodo vsi člani prispevali po 10 din. Pri volitvi novega odbora je bil po tajnem pismenem glasovanju soglasno izbran dosedanji odbor, ki mu je bilo s tem izrečeno najlepše priznanje za njegovo delo. Društvo ie izročilo svojemu arhivarju Suhodolčanu Viktorju lepo izdelano častno diplomo v priznanje vestnega društvenega delovanja. Kot zastopnik Hubadove župe in zasavskega pevskega okrožja je Zarjane pozdravil učitelj g. Rafael Rihar, jim čestital k dosedanjim lepim pevskim uspehom in na željo »Zarje« razložil zapreke, ki ovirajo zamišljeno skupno pevsko delovanje zasavskega pevskega okrožja. Občni zbor je potekel v vzornem redu in harmonični volji za bodoče pevsko delo, ki nai rudarje še bolj pritegne h glasbeni izobrazbi, da bodo svoje pičle svobodne ure posvečali plemenitim kulturnim smotrom, med katerimi j;m ie nri njihovi znani glasbeni nadarjenosti gojitev naše pesmi koristno in nailepše razvedrilo po temnih urah nevarnega poklica.
Vi Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja danes v soboto in jutri ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Nepoznana«. Med dodatki barvana šala in Para-mountov zvočni tednik. — Sledi »Tajna razprava«.
I* 1>Hov«1f
t— MVH^vževanje je bilo v črnem revirju letoa prav živahno. Trgovine, zlasti slaščičarne so te dni imele poln obrat. Trboveljska deca je željno pričakovala darov sv. M klavža, ki je tudi na letošnji predvečer svojega praznika obiskal Sokolskl in Delavski dom z vsem svojim dostojanstvenim spremstvom ter z odprto roko delil pridni deci na stotine lepih in koristnih stvari. Obisk v Sokolskem in Delavskem domu je bil rekorden ter je bilo obdarjenih sto in sto otrok. Trboveljski Sokol je ob 17. priredil revni sokolski deci Miklavža z društvenimi darili, ostala deca pa je v obeh domih bMa obdarovana od rodhinskega Miklavža. Pod čarobno raz-frvetl ien'm odrom je utripalo na stotine otroSkih src ter ob krilu svojih mamic Željno pričakovalo plačilo bradatega moža z nebes, marsikatero dete pa je tudi s strahom zrlo na črnega rogača, ki je bil v trepet malim porednežem. No, črni hudobec je bil tokrat prav zanesliiv. V Delavskem domu je otroški pr'red'tvi Miklavža sledil Miklavžev večer za odrasle, kl le bil prav dobro obi«kan in tudi dobro založen z vsakovrstnimi darovi.
Iv Ptufa
j— Zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Mademoiselle Docteur«. Razen tega se predvajata Se Foksov žurnal in kulturni film.
Is Lfntoftiera
U— Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo 11. L m. ob 16. m ob 20. film »La Habanera«, kot dodatek pa Foksov zvočni tednik. — Naslednji film 17. in 18. t. m.
Junak
f Učenjak pride na afriško obalo in iščef mladega, pogumnega moža, ki bi ga sprem-I ljal po Sahari. Ker je obljubil dobro pla-I čilo, se oglasi Mohamed bej. Učenjak pa mu ni prav zaupal.
»Preden vas vzamem v službo, vas moram preizkusiti,« mu je rekel in ga odve-del na dvorišče. Potem je iznenada potegnil revolver iz žepa in mu prestrelil fes.
Mohamed bej se ni niti zganil.
»Dobro«, je dejal učenjak, »vzamem vas v službo. Poguma vam ne manjka. Vse drugo zveste jutri.«
Mohamed bej se ne zgane.
»No, kaj pa še čakate?«
»Preluknjali ste mi fes...«
»A, tako. Tu imate petdeset frankov in kupite si novega.«
»Hm, kaj pa hlače?«
Ob petih
Janez je bil zavarovan. Nekega dne se mu je zazdelo pametno, da bi pobral zavarovalnino. Pripravil je svečo v seno, da bi začelo goreti okoli petih popoldne. Potem je šel na hrib, dobro uro hoda od svoje hiše, legel v travo in zaspal. Iznenada ga je zbudil sosed in mu ves razburjen rekel:
»Janez, pojdi, za božjo voljo! Tvoja hiša gori!«
Janez je planil kvišku, si pomel oči in vzkliknil:
»Ali je že pet?«
Zanesljivo
Martin je posodil Klobasarju tisočak, toda izgubil je pobotnico. Obupan je to povedal svojemu prijatelju:
»Kaj naj storim? Ce mi zdaj ta dolg utaji?«
»Ne bo tako nevarno. Piši mu, naj ti takoj vrne oba tisočaka, ki si mu jih bil posodil.«
»Saj je bilo samo tisoč.«
»No, on ti bo prav to odgovoril in boš imel njegovo pismo namestu pobotnice.«
Vsak p« svoje
»2enl sem podaril za god biserno ovratnico Kaj praviš na to?«
»Nič posebnega Tudi jaz sem ji dal zadnjič nekaj za vrat«
»Ovratnico?«
I Te, kos mila.«
Zalo
»Moj 060 ne razume šale.«
»Ali je tako siten?«
»Ne, ampak tako gluh!«
> JUTRO« žt 280. ,	- fl	Sobota, 10. JOL 193S.
ti«	U tt-fHtM
USotrtiv A « Iftii«*-« K*r»i
i, Wr «-m*i<tftv * IV»». 6 rVH»n»»W t,,i« :
ra* H«■»»» *> fc- ...............* »8rw»mf |<«t»t,-i»i4 ■>»,>..
C ..tlliiHM Laj Milili f* tir lanu	rntif U Frwtr*» <•»
m Jfc,	<4 «w*K»J».fc><*m U nf imI«,«
fr b p« liliji IA> drttx	»t-iupl«^,,,*
mr rmtir «* mmtgmm rt it> unnnm»wut solen«*-!Icbhh' rtrotm* ^^jSer *»*»»■ trw»	•JttVBr- Mwrlfrnw»J »«<-«-.
ttm CiO*' >m111 '' v**1*	»o* i***"* A- Iren rt>f»ij<m*
w ^ ffrjuap« ri»M»". * A twu»»rw lart !«»«>•» * Junt <t i <* rnWMlfc»r muftfc-Jb-iCTml an «t» mi (V> ti tajit w»
M»I»II|"| iti m "•*	* »$«•»	MIito'"««!^.
VSAK DAN ENA
, Ogromna mramorna skala
i V kamnolomu neke soinograške družice I za pridobivanje mramorja pri Parschu so , ločili te dni ogromen blok mramorja z razstrelitvijo od njegove podlage. Osem mesecev so delali, preden so to skalo razgalili, potem s> jo razstrelili s 60 kg črnega smodnika in 5 kg amonita. Skala je tehtala 6 milijonov kilogramov.
Begunec v nočni srajci
Iz kaznilniške bolnišnice v Buckenbur« gu je pobegnil mlad zločinec iz Berlina. Po osmih dneh so ga našli pri Eisber^u ob Vezeri. Ves ta čas se je skrival možak v mrazu in ciblečen samo v nočno srajco po gozdovih. Prva dva dni ni tudi ničesar zaužil. Pozneje je kradel peso po poljih. Mož ni popolnoma pri zdravi pameti in so ga sedaj oddali v opazovalnico.
Vsi italijanski poslanci morajo na fronto
»United Press« poroča iz Rima, da bo italijanski zbornici v kratkem predložen zakonski načrt, ki predvideva, da morajo vsi poslanci, ne glede na starost, zaposlitev in zdravje, v primeru vojne pod zastavo in takoj odriniti na bojišče v prvo črto.
3200 porok v enem dnevu
V rumunskem okrožju Prahovi so preteklo nedeljo dosegli nenavaden rekord. Poročilo se je nič manj nego 3200 dvojic, in sicer so jih k temu prisilile oblasti. Prej so namreč živeli v kuruznem zakonu.
ANEKDOTA
Dva transvalska kmeta, ki jima je oče umrl brez oporoke, sta se pričkala za dediščino, ki je obserala več posestev in velike črede, pa se nisa mogla sporazumeti, kako bi si to razdelila. Nazadnje sta poklicala na pomcč »strica Pavla«, starega, popularnega predsednika transvalske republike Kriigerja. Stric Pavel si je dal stvar razložiti, potem je prižgal svojo neizogibno pipico ,malo pomislil jn dejal starejšemu bratu: »Ti, Pieter, imaš saveda pravico razdeliti vso dediščino tak?, kakor se tebi zdi prav ...«
»Hvala za odločitev!« je vzkliknil Pieter in pogledal zmagoslavno svojega brata Dirka.
» •. .ti, Dirk.« je nadaljeval Kriiger pokojno, »pa imaš pravico, izbrati si tisa del, ki ti bo najbolj godil!«
»PiOiim	a;i mu . pohi-
štvo, kajti	rfn - ^ na jas-
nem. v k	ki sem
si jih oa
akly«)
Knez namestnik v Parizu
Na levi: Podpis pogodbe v francoskem run. mlnlstrsl m na Qtial d'Orsayu. Pri mizi podpisnika v. KHili .trop in Bonnet — Desno: Besedilo pogodbe s podpisoma in pečatoma obeh zunanjih ministrov
Vladarji na njujorški svetovni razstavi
Upravni odbor newyorške svetovne razstave je izdelal načrt, po katerem naj bi enajst vladarjev in državnih predsednikov govorilo na razstavi. Prvi govor bi imel v januarju ob otvoritvi razstave, francoski državni predsednik Lebrun. Odbor je nadalje povabil tudi kneza namestnika princa Pavla, predsednika irske republike, ho-landsko kraljico, danskega kralja, kanadskega generalnega guvernerja, rumunskega kralja, norveškega kralja, belgijskega kralja, italijanskega kralja, poljskega državnega predsednika, švedskega kralja, japonskega prestolonaslednika in brazilskega predsednika. Govore naj bi prenašale kratkovalovne oddajne postaje poedinih dežel.
Ekspozč z velikim odmevom
Strahovit učinek japonskega bombardementa
Japonska letala so pred par dnevi vrgla na mesto Kvangsi 300 bomb, ki so ubile 7 tisoč oseb, dočim je število ranjenih še neocenjeno, t"da ogromno. Porušenih je več tisoč hiš. Mesto gori na vseh koncih in krajih.
250 letnica smrti branitelja češkega jezika
Te dni je minilo 250 let, odkar je umrl Bohuslav Balbin, slavni branitelj češkega jezika Svoja dela je pisal v izredno težkih življenjskih pogojih.
Nemško-Srancoska pogodfta o neuapadanju
Italijanski zunanji minister Ciano čita v italijanski zbornici poročilo o zunanji politikj Italije v septembrski krizi. Po tem ekspozeju so sledili znani vzkliki: »Tunis—Korzika Niča!«, zaradi katerih je nastalo v Franciji veliko razburjenje
Pravilno zračenje
Brez prepiha ni zdravega podnebja v stanovnju
Eden izmed najbolj priljubljenih problemov moderne higiene je »podnebje« v naših stanovanjih. Od ozračja v prostorih ,v katerih stanujemo, delamo in spimo, je odvisno v veliki meri naše telesno zdravje in duševna čilost, v večji meri odvisno, nego si običajno mislimo.
Porabljen zrak je v pravem pomenu besede strup, zato je zračenje del dihanja. Pravo ozračje pa ne obstoji samo v tem, da okna odpremo. Neobhodno potrebno je, da med zračenjem nastane pre-
pih. Odpreti je treba torej okna in vrata ali okno na nasprotni strani. Tako se prostor hitro in temeljito prezrači.
Popolnoma napačno je, kako zračijo mnoge gospodinje posteljnino, ki jo polagajo na okna kos vrhu kosa. V ta stisnjeni kup sveži zrak ne more prodreti, nasprotno: ves pokvarjeni zrak in duh se vsrka še globlje v postelje. Pravilno zračenje postelje je to, če razvrstimo vsak kos posebe po sobi in potem odpremo okna in vrata tako, da nastane prepih.
Cvetlice in sadje v plimi
Konservirane vrtnice, nageljni in banane
čudakova oporoka
V Bristolu je neki čudak v svoji oporoki zapustil 156.000 funtov šterlingov, in sicer angleški državni blagajni, da bi s tem denarjem plačala del svojih dolgov.
Država prejme po odbitku davka 113.000 funtov šterlingov. Mož se je za življenja »ponašal« s tem, da ni v tednu dni nikoli potrošil več nego 30 šilingov. Oblečen je bil vedno zanemarjeno, njegovo stanovanje je obstojalo iz ene same sobe. v kateri ni nikoli kuril, a bil je tudi takšen stiskač, da si je pustil brado rasti, samo da bi mu ne bilo treba plačevati brivca.
y Pariz je prispel iz Londona knez namestnik Pavle. Na pariški postaji ga je sprejel naš poslanik pri pariški vladi dr. Božidar Purič
Bakterije tudi pomagajo
Cepivo proti tetanu — Nove metode angleške medicine
Na Angleškem bodo vse pripadnike redne vojske cepili z novim serumom, o katerem menijo, da more človeka za vse življenje zaščititi proti strašnemu omrtvične-mu krču (tetanu). Zdravniška veda je našla tako nov pripomoček zoper bolezni.
Laboratoriji modernih seroterapevtičnih zavodov so videti na prvi pogled nedolžni in nezanimivi kakor shramba kakšne lekarne. V predalih stoje neštete majhne cevi, komaj večje od prsta, ki jim ni videti, da vsebujejo smrt v najstrašnejši obliki. To so tako rekoč valilnice za najmanjša in najnevarnejša vseh bitij, za bacile. V steklenih cevkah so jim pripravili redivo po vseh znanstvenih pravilih, ustvarili so jim možnost za najboljši razvoj. Bacili tetana se množijo n. pr. najbolje, če jih daš v neko vrsto mesne juhe. S to juho torej napolnijo cevke, položijo vanjo bacile, postavijo vse skupaj v nekako valilno komoro. Bacili se pričnejo množiti v nedogled, a ko poteče določen čas, precedijo »juho« skozi neverjetno gosto sito. Biti mora tako gosto, da ostanejo vse morilne klice na njem, precejena tekočina pa vsebuje bacilni strup.
Ena največjih prevejanostl moderne medicinske znanosti je ta, da uporablja baš ta strup za zdravljenje. Zdrave, močne živali, večinoma konje, cepijo s tem strupom. ki izvira iz čistih kultur kašnega povzročitelja bolezni, živali dobe najprvo zelo majhne količine strupa. Telo odgovori na to takoj s tem, da stvori zaščitne snovi. Cim bolj se telo navadi strupa, tem večje so količine strupa, ki ga vcepijo vanj in tem večja je tudi količina zaščitnih snovi, ki jo telo samo izdeluje. Tako postane živalski organizem tako rekoč tovarna za izdelovanje najučinkovitejših pripomočkov zoper najhujše kuge, ki obiskujejo človeštvo.
Zaščitno snov, ki jo je izdelalo živalsko telo, je treba sedaj telesu odvzeti. To je
preprosto. Konj dobi majhen vbodljaj v vratno dovodnico in skozi gumasto cev odteče kri v pripravljene kozarce. Krvi odvzamejo toliko, da žival ne oslabi preveč. Ta procedura se običajno lahko ponovi že naslednji dan. Potem sledi seveda večte-denski odmor, med katerim se konju dobro godi. Po določenem času pa mora spet »pod nož«. Kri se v kozarcih sesiri in so-krvca ki se izloči iz nje, je že pravi serum.
Tadragocena tekočina rešuje ljudi pred boleznijo, s katero so bili prej cepili žival. Odveč bi bilo govoriti o kakšnem mučenju živali. Konjem se le redkokdaj tako dobro godi kakor v seroterapevtskem zavodu. če bi mogli serum izdelovati v retor-tah, bi bilo seveda drugače, to se ne da. Treba je poklicati bacile same na pomoč in jih naseliti v živo telo, da dobimo zdravilno snov.
2000 zažigaMh bomb iz eno letalo
Na zadnjem zborovanju angleške družbe za kemično industrijo v Londonu je tehnični svetovalec notranjega ministrstva Ashburv poročal o novi v rs'i zažigalnih bomb. Po njegovih navedbah bi moglo veliko bombno letalo vzeti tudi 2000 teh bomb s seboj, ker tehtajo vsaka po 1 kg. Vsebujejo med drugam lahko vnetljiv magnezij. Vsako sekundo more letalo odvreči po dvajset takšnih bomb, ki razmečejo kose gorečega magnezija na veliko daljavo.
Maginotova linija v Afriki
»Dail.v Express« poroča, da gradijo Francozi v Tunisu 250 mili dolgo Maginotovo linijo, ki sega od Lili Ketila do Sredozemskega morja. Izkopani so že jarki in betonske utrdbe za topove, polesr tesa pa je utrjeni pas popolnoma preskrbljen s pitno vodo. kar je največje varnosti za razmere v puščavi Gradbena d°1a trajajo že tri leta in se bližajo svojemu koncu.
in detufe CMO> darvfmo še za pel stoletja!
Proces proti »čudedelki«
Afera iz ClairSonta v Južni Franciji
V zvezi s »čudodelnimi« dejanji petnajstletnega kmetskega dekleta Andreje Maureiove iz Clairfonta v Južni Franciji, ki je v nekoliko mesecih s samim polaganjem rok ozdravila baje 10.000 bolnikov, je nastal proces, katerega izid francosko javnost zelo zanima,
Nekega dne je prišla neka soseda k Maurelovim, da bi obiskala bolno dekle. Andreja je trpela že od detinskih let za hudo živčnostjo. Ponoči ni mogla spati. Podnevi je sedela z odprtimi očmi v starem naslanjaču in strmela v daljavo^ Soseda je sedla k nji in začela tožiti o lastni bolezni, ki je ne more ozdraviti nOben zdravnik. Andreja se je začela nenadno
tresti kakor v vročici in je starki položila roke na glavo. Nekaj trenutkov je vladala v sobi grcibna tišina, nenadno pa je soseda skočila pokonci in zavpila z močnim glasom: »Pravkar sem ozdravela in ne čutim nobenih bolečin več.« Andreja pa je tedaj padla v blazine in zaspala.
Soseda je začela okrog praviti o čudežu, ki se ji je dogodil, naslednji dan je prišlo že več vaščanov ter dekle vprašalo, ali bi jih ne hotela ozdraviti na isti način. Spet jim je polagala roke na bolna mesta in spe; so baje ozdraveli. Potem so začeli ljudje od vsepovsod prihajati v trumah — sedaj se mora Andreja zagovarjati pred sodniki zavoljo mazaštva...
Da je mogoče z mrazom ohraniti cvetlice in sadje dolgo časa sveže, je že davno znano. Sedaj pa so v agrarno kemičnem zavodu v Turinu preizkusili novo možnost za konserviranje teh stvari.
Vrtnice, nageljne in banane so zaplinili. V ta namen uporabljajo razne mešanice kisika, dušika in ogljikovega dvokisa, poskusi pa so pokazali, da se banane v mešanici dolgo držijo, ne da bi dozorele. Kadar je potrebno, jih potem pustiš, da dozore, kakor se to v ostalem dogaja tudi z bananami, ki jih konservirajo s hladom.
še zanimivejši so bili uspehi z vrtnicami in nageljni. Po več dni so jih imeli v plinski mešanici, pa jih potem na zunaj in po vonju niti strokovnjak ni mogel razlikovati od cvetlic, ki so jih pravkar odrezali od stebel. Prednost novega načina konserviranja je v tem, da je mogoče sveže cvetlice ali sadje v razmeroma vročem ali hladnem vremenu pošiljati v enostavnem plinskem zavitku kamor koli, ne da bi potrebovali dragih hladilnih naprav. Seveda se plin takoj izgubi v zrak, cim zavitek odpreš, ne more pa nikomur škodovati.
Mnlturcii pregled
Publikacija »Misli in dela« za dvajset' letnico Jugoslavije
V kul! urni rubriki »Jutra« smo že opozorili na jubilejno publikacijo kulturne in socialne revije »Misel in delo« za dvajsetletnico Jugoslavije. Dejali smo, da bo to, k:likor je znano, edina tovrstna publikacija v Jugoslaviji, kajti v kolikor so napovedane še druge jubilejne publikacije, so že po napovedih omejene na nekatera področja. Ker bo publikacija »Misli in dela« v kratkem izšla in ker je v naši javnosti opaziti veliko zanimanje zanjo,, smo se obrnili do g. dr. Branka Vrčona, ki je uredil to posebno številko naše ugledne revije »Misel in delo«. G. dr. Vrčon nam je postregel z naslednjimi podatki:
Uredništvo kulturne in socialne revije sMisel in delo«, ki zaključuje v decembru četrti letnik, se je že pred meseci odločilo, da posveti decembrsko številko svoje revije dvajsetletnici naše samostojnosti. Namenu primemo je hotelo dati tei publikaciji že po obsegu jubilejni značaj, ne da ti sicer mislilo na izdajo posebne knjige. V teh mejah se naša publikacija ne predstavlja javnosti kot zbornik s popolnim prerezom vsega našega javnega življenja v poslednjih dvajsetih letih, temveč samo kot jubilejni zvezek revije, ki hoče s stvarnimi prispevki avtorjev iz raznih krajev naše države prispevati svoj delež k čim pravičnejši presoji dosedanjega razvoja.
Ker je bil odziv na sodelovanje pri tem posebnem zvezku nenavadno .velik, je se-vede. tudi obseg publikacije proti pričakovanju narasel in je bilo treba zbrano gradivo kolikor le mogoče smiselno urediti in primemo zaokrožiti v celoto. Jubilejni zvezek bo obsegal nad 350 stTani za/-nim.vega gradiva, ki je v glavnem razdeljeno na dva dela: prvi del je posvečen bojem za našo samostojnost, drugi pa našemu razvoju v svobodi. Na ta del je neprisiljeno navezanih še nekaj člankov s pogledi v bodočnost. in sklepnimi mislimi. Ločitev tretjega dela s pogledi v bodočnost od drugega, ki prikazuje naš dosedanji razvoj, je bila že zato težka, ker se večina sotrudnilccv v drugem delu ne omejuje le na suhoparen prikaz dosedanjega razvoja, temveč podaja, kolikor je le mogoče, tudi svoje poglede na potrebe naše bližnje prihodnosti.
Pri ureditvi pestrega gradiva, ki ga ie prispevalo 30 avtorjev, in pri redakciji posameznih prispevkov je veljalo načelo, da se osebno gledanje avtorja na obravnavani predmet kar najbolj obvaruje. Publikaciji gotovo ni v škodo, ako stopajo tako neposredno pred čitatelja osebni pogledi sotrudnikov, tsaj so med njimi (na primer v zgodovinskem delu) osebe, ki so pomagale ustvarjati državo, ali pa so po svojem strokovnem zanimanju zasledovale njen dvajsetletni razvoj, kakor je ta v jubilejnem zvezku vsaj deloma prikazan. Vse avtorje pa druži v nevidno povezano skupnost pozitiven odnos do države, ki jim daje možnost, da se tudi najbolj kočljivih problemov dotikajo z ono stvarno kritičnostjo, ki je vseskozi ustvarjajoča. S tem pa so avtorji sami v največji meri doprinesli k namenu publikacije, ki hoče biti stvaren, dasi seveda nepopoln prispevek h gradnji boljše bodočnosti.
Kakor rečeno, sodeluje v jubilejnem zvezku »Misli in dela« 30 avtorjev iz raznih krajev države z 32 članki, ki so deloma objavljeni tudi v srbohrvaščini. Globoki prigodni pesmi, ki jo je nalašč za jubilejni zvezek spesnil pesnik dr. Alojzij Gradnik, sledita urednikovo sporočilo in urednikov uvodni članek »Dvajset let«.
V prvem, zgodovinskem delu, je gradivo ped naslovom »Iz bojev za našo samostojnost«, ki obsega 12 člankov 10
avtorjev, brez posebne označbe, vendar z vidnimi presledki razdeljeno v tri poglavja. V prvem poglavju so zbrane izredno zanimive in po večini prvič objavljene osebne reminiscence. iz kateiih je razviden razmah jugoslovenske misli med Slovenci (pa tudi med Hrvati in Srbi) pred vojno. Sem spadajo naslednji prispevki: Ko smo pripravljali pota... (Rasto Pu-etoslemšek — Ljubljana), Pojav ob-
novljenega jugoslovanstva ob nastopuXX. stoletja (dr. Niko Z u p a n i č — Ljubljana), o naši mafiji (Božo Borštnik — Ljubljana) ter prvič objavljene tajnosti avstrijskega policijskega arhiva: Pod skrbstvom Avstrije (Rasto Pustoslem še k); gledanju naše medvojne emigracl je na jugoslovenski problem je posvečen prvi del članka dr. Bogumila Vošnja-ka (Beograd): Tri Jugoslavije (Jugoslavija v emigraciji).
V	drugem poglavju opisujeta delež na ših dobrovoljcev na osvobojen ju dr. Er nese Tur k (Ljubljana) in Marko Marko v i č (Sarajevo).
V	tretjem poglavju pa so zbrane štiri zanimive zgodovinske študije: Na terenu londonskog pakta (dr. Prvislav G r i s o -gono — Beograd), Od majske deklaracije do Jugoslavije (Vekoslav S p i n d 1 e r
—	Maribor), Ekstenza zagrebške univerze v Ljubljani, 1907—1909 (dr. Fran 11 e š i č — Zagreb) in Pregled politikih pri' Eka Bosne i Hercegovine 1878—1918 (Vo-jislav Bogičevič — Tuzla). Ob zaključku zgodovinskega dela, M obsega 146 strani, je krajši spominski članek o pokojnem dr. Antu Trumbiču.
Drugi del vsebuje 15 člankov znanih avtorjev, ki podajajo vsak v svojem področju prerez našega dvajsetletnega razvoja v svobodi Navajam po vrsti imena avtorjev in njihovfe prispevke: Dr. Prvislav Grisogono — Beograd: Osnovi i evolucija jugoslovenske spoljne politike, dr. Gorazd Kušej — Ljubljana: Naš ustavni razvoj, dr. Štefan S a g a d i n — Beograd: Vprašanje naše upravne ureditve, Božidar Borko — Ljubljana: Slovenska kultura v Jugoslaviji, Josip Ribičič — Ljubljana: Naše mladinsko slovstvo v svobodi, dr. Lavo C e r m e 1 j
—	Ljubljana: Bilanca našega naroda za mejami, Josip Breznik — Ljubljana: Nekaj statistike in pripomb k razvoju naše srednje šole, Gustav šilih — Maribor: Razvojna slika naše ljudske šole, Engelbert L. Gangl — Ljubljana: Delo in razvoj sokelske organizacije, dr. Anton Melik — Ljubljana: Pctpulacij-ski problemi Jugoslavije v dobi 1918 — 1938, dr. Stojan B a j i č — Ljubljana: Naša socialna politika, Ilija P. Perič — Beograd: O razvitku javne službe zbri-njavanja nezaposlenih u Jugoslaviji, dr. Alojz Z a loka r — Ljubljana: Križi in težave jugoslovanskega zdravstva, dr. ing. Črtomir N a g o d e — Ljubljana: Naša komunikacijska mreža, nje razvoj in dopolnitev, Milan F. Rakočevič — Kolašin; Dvadeset godina Črne gore u novoj državi.
Ta del obsega v publikaciji 183 strani, je torej zelo obsežen, dasi seveda v okviru posebnega zvezka revije, ki normalno izide in ki ga je treba čimprej pripraviti, ne more podati popolnega prereza našega dosedanjega razvoja na vseh področjih našega javnega udejstvovanja. Vendar pa je s pricibčenim gradivom stvarno in kritično obdelan velik kos našega življenja v svobodi.
Na drugi del so navezani še trije članki, ki se deloma nanašajo na naš dosedanji razvoj, deloma pa vsebujejo nekaj pogledov v bodočnost. To so študija dr. Vasi lja Run da (Sarajevo); Država kao kulturni problem, drugi in tretji del dr. Vošnjakovega članka: Tri Jugoslavije ter članek Jela Janežiča: Od nacionalne k državljanski vzgoji. Ob zaključku so še sklepne misli uredniškega odbora revije.
Publikacija bo torej po svojem obsegu prava knjiga, zato je tudi paginacija urejena tako, da so poleg nadaljevane pagi-nacije »Misli in dela«, ki s tem zvezkom zaključuje svoj četrti letnik, posebej pa-ginirane tudi strani publikacije same, ki bo tudi na knjižnem trgu v razprodaji i kot decembrski zvezek revije (z olajšavami za ene, ki se naroče na prihodnji, peti letnik revije) i kot samostojna publikacija. Po dosedanjem odzivu sodimo, da nam bo publikacija, ki je sicer tiskana v večji, vendar omejeni nakladi, hitro pošla.
D rama o Ivanu Groharju
15. t. m. bo igralska skupina Ivana Mraka uprizorila v Celju novo dramatsko delo tega avtorja, dramo »Grohar«. G. Mrak nam je dal na razpolago nekatere podatke in m is L" o svojem delu. Iz njegovega članka posnemamo:
S slučajem Ivana Groharja sem se pričel ukvarjati že pred desetimi leti. Takrat je Rihard Jakopič v večji družbi prvikrat razgrnil pred mano strahotno resnico o Groharju človeku in umetniku. Iz teh časov imam tudi že osnutke, do dela se zaradi svoje mladosti nisem pripravil. Ko sem pa pričel resno z delom, sem se odločil, da nikakor ne bom iznesel nobene od resničnih oseb, ki so bile kakorkoli soudeležene pri življenjski tragediji Ivana Groharja. To poudarjam zaradi tega, ker sem že sedaj slišal razna namigava-nja. Prepričan bem tudi ,da bi bilo to delu le v kvar.
Fabula Groharjevega življenja je znana. Znano je tudi, kako se je s tovariši, — prvič v naši zgodovini — boril za svojski in samoredni izraz. In to proti okolici, ki je trpela že sto in stoletja pod vtiskom od tujcev ji vbrizgane zavesti o manjvrednosti slovenskega rodu. Z nastopom slovenskih impresionistov se dejansko šele pričenja naše slikarstvo. Ne v nekem zgolj zunanjem ali folklornem, marveč v čisto duhovnem smislu. Grohar se je izkazal moža, kakor malokdo in prav zato je njegov tragični in zgodnji konec samo potrdilo njegovega dela in obratno. Je vseskozi harmonična osebnost. Ve natanko, kako in kaj hoče, otroško verjame in zaupa — v tem je tudi njegova tragična krivda in njegov zlom O veliki umetniški osebnosti govorimo predvsem takrat, kadar umetnikovo delo konkretno preide v njegovo življenje in obratno. »Kadar beseda meso postane« ..
Kakor so že omenili tudi drugi na tem
mestu, je danes doba tako zvane »bio- j grafske literature«. V zmedi, v kateri živimo. se oziramo po življenju in dejanju ■v elikih ter izrednih osebnosti. V njih išče-
mo mere in meje svoji lastni življenski poti. To, kar imenujemo dandanes »biografska drama«, pa po svojem bistvu po večini nima nikakršne skupnosti s tovrstno literaturo. Drama že po svoji zasnovi terja skrajno vzdržnost tako v gradnji kot v izrazu. Za to je vsakršna historič-no-folklorna vernost ne samo odveč, marveč resnični drami samo v kvar. in navsezadnje, klasična drama ni postavljala v osredje nikogar, mimo izredne osebnosti. Polpretekla doba pa je hotela nasilno uničiti prvine tragičnega s tem, da je podtikala tragiko osebam, ki je v nobenem primeru niso bile zmožne doživeti. Nič čudnega ni torej, če tako zvane meščanske in kmečke drame zažive le za trenutek in še to samo v nekih okoliščinah, čez kratek čas pa izgube že vsakršen čar in sleherno mikavnost. Skratka drama odnosno tragedija, ki jo je polpretekla doba pozitivizma skorajda zadušila, se spet poraja, če smo jo mimogrede zmotno krstili za »biografsko«, nič za to! Prvine so iste in volja je ista.
Moja nova skupina ni slučajno sestavljena, marveč je skrbno izbrana. Zato sem tudi prepričan, da sem od uprizoritve »čajkovskega« (v okviru neke druge skupine) dokaj napredoval. Dolinar in Deže-lan sta mi ostala zvesta, prav tako Zagorski. Menim, da bo obveljala moja vera, da je prvi pogoj umetniškemu delu človeška snačajnost. Na novo sta se samo pridružila Kosova in Dežman, menim, da bosta vprav tako simpatično sprejeta v javnosti, kakor sta bila pri nas. Sam bom igral dvoje vlog: Poleg Groharja tudi njegov protipol
Ivan Mrak
Zapiski
»življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki članek »Kako nastajajo velikani in pritlikavci«, pa nadaljevanje in konec pripovedne proze Milana Ferjana »Kopa žari«, nadaljevanje razprave primarija dr. Fr. Gostla »Zločini zaradi dušvnih abnormalnosti«, Ivana
Pcdržaja članek o Topuflfeem. članek o
najvišji ledenici na svetu, I. Koštiala jezikoslovni donesek »Fant pa punca« tn rubrike: Fotoamater, Za ljubitelje cvetlic, Praktične novote, šah in dr.
Krstna predstava Kreftove »Velike punta rije«. Značilno je, da to dramatsko delo, ld ga je izdala med svojimi knjigami »Slovenska matica«, ni imelo krstne predstave v Ljubljani (o vzrokih smo na tem mestu že pisali in k njim se bo morala kulturna javnost nekoč še vrniti). Tem večje presenečenje vzbuja dopis iz št. Pavla pri Preboldu, ki ga je 9. t. m. priobčil »Kmetijski list«. Tu čitamo tole: »V soboto 26. in v nedeljo 27. novembra je naše Društvo kmetskih fantov in deklet nastopilo z velikim dramatičnim delom B. Krefta »Veliko puntarijo« ali Matija Gubec, ki nam je prinesla izredno moralno in materialno pomoč. Ljudstvo je spontano ploskalo, kakor še nikdar pri nobeni igri — kajti gledalo je svojo tragedijo. Nastopilo je čez 50 igralcev, ki so rešili svoje vloge kot diletanti večinoma prav dobro. Posamezni prizori so tako močno vplivali na gledalce, da menda ni bilo človeka, ki ni imel rosnih oči.« Uredništvo »Kmetijskega lista« po oravici čestita Društvu kmetskih fantov in deklet v šent Pavlu in tudi pisatelju B. Kreftu. Krstna predstava ene naših najpomembnejših dram — ne v Ljubljani in ne v Mariboru, marveč v št. Pavlu pri Preboldu, kjer jo je uprizorilo kmečko ljudstvo in jo tudi samo uživalo, je zares dogodek v slovenski kulturni kroniki!
Umetnostni razpis banske uprave. Društvo slovenskih likovnih umetnikov nas je naprosilo, da objavimo tole sporočilo: Po svoji osebni iniciativi je razpisal g. ban ■r. Marko Natlačen natečaj za napravo monumentalnih slik, ki naj bi krasile reprezentančne prostore v banski palači v Ljubljani. Dve sliki, ki naj predstavljata najmarkantnejše prizore lz slovenske zgodovine, bosta merili vsaka po 7x2 m, dve manjši vsaka po 2x1 m, tri supraportne slike pa imajo izmere po 1.13x1.60 m. Razpis je namenjen le umetnikom, ki so organizirani v Društvu slovenskih likovnih umetnikov. Konkurenčne nagrade in odkupi znašajo din 20.500. Za dokončno izvršitev vseh del je določen rok enega leta, stroški za napravo slik pa ne smejo presegati vsote din 100.000. Ta razpis predstavlja eno največjih naročil, ki jih beleži novejša slovenska umetnostna zgodo-vina.
Smrt znamenitega barit«ni®ta Jurija Bakianovat v Baslu v Švici je umrl v starosti 56 let ruski bari ton ist Jurij Bakla-nov, ki si je pridobil svetovni sloves in so ga mnogi uvrščali po kvaliteti takoj za šaljapinom. Odlikoval se je zlasti kot Boris Godunov, Scarpla, Jago, Mefistofeles. Bakianov je bil izprva jurist' in je šele po dovršenih študijah stopil med pevce nekdanje carske opere v Petrogradu. Odlikoval se je zlasti kot odličen igralec. Pred leti je z velikim uspehom nastopil v ljubljanski operi. Njegova kreacija Mefista v Gounodovem »Faustu« je ostala visem gledalcem v neizbrisnem spominu.
Petinsedemdesetletnica Pietra Masca-gnija. Dne 12. t. m. praznuje petinsedem-deseUetnico znani italijanski skladatelj Pietro Mascagni, avtor opere »Cavalleria rusticana«, ki je imela 17. maja 1890 v Rimu zmagovito krstno predstavo. Takrat je bil Mascagni član nekega potujočega gledališča. Njegova slava je na mah zrasla. Skomjponiral je še več oper (n. pr. Boter Fricek i. dr.), vendar je imel prodo-
ren tn svetovni uspeh samo 8 »Cavallerlo
rusticano«, ki jo povsod igrajo skupaj z Leoncavallovimi »Glumači«. Pietro Mascagni je eden najznamenitejših italijanskih dirigentov. Vodil je velike koncerte v Ameriki, v Rusiiji, v Parizu in drugod, ponovno tudi v Pragi. Znan je kot prijatelj slovanske glasbe. Posebno se je zavzemal za Dvofaka in Smetano in stavil njune skladbe v programe velikih koncertov. Pod njegovim pokroviteljstvom je priredil 1.1923 Pevski zbor moravskih učiteljev uspešno turnejo po Italiji.
Gunduličev veder v Pragi. Ob priliki 3001etnice smrti dubrovniškega pesnika Ivana Gunduliča pripravljata Slovanski institut in Jugoslov.-češkoslovaška liga v Pragi Gunduličev večer, ki bo danes, 10. L ra. Predaval bo zdravnik dr. Vinaf, ki je prevajal Gunduliča v češčino, Zvonimir Rogoz pa bo recitiral nekatere Gunduliče-ve pesmi.
Tečaji za italijanski jezik in kulturo, namenjeni tujcem, Dodo v .ekočem šolskem letu prirejeni v raznih mestih Italije (Rim, Ar.^zzo, Faenza, Firenze, Neapelj, Paler-mo. Ravenna, Sienna in Benetke). Prireja jih Narodni institut za kulturne zveze z inozemstvom (J.R.C.E.) v Rimu. Med drugim bo v mesecu juliju in avgustu v Rimu ciklus zanimivih predavanj iz zgodovine italijanske civilizacije, od 4. do 11. junija bo v Arezzu tradicionalni Petrar-kin teden, od 2. do 13. julija pa v Faen-zi lečaj iz zgodovine in tehnike keramike. Jezikovno-kulturni tečaji bodo v Florenci od 1. decembra do 28. februarja, dalje od 15. marca do 14. junija. V Neaplju bo med 11. julijem in 22. avgustom v angleškem jeziku tečaj iz arheologije. Od 1. aprila do 15. maja bo v Palermu tečaj iz zgodovine in kulture srednjeveške Sicilije, od 23. do 30. aprila pa v Ravenni »bizantinski teden«. V Sienni bo razen jezikovnega tečaja (15. julij do 15. september) ob istem času tečaj iz glasbe. V Benetkah bodo posebni tečaji iz elektrologije. Za vpis v te in druge tečaje ne zahtevajo nobenih spričeval, udeleženci pa uživajo razne ugodnosti. Vse podrobne informacije daje zgoraj omenjeni Institut, Roma, via Spallanzani 1-A.
Schopenhauer. V Nemčiji so proslavili letos 1501etnico rojstva filozofa pesimizma Arthurja Schopenhauerja. S tem v zvezi je priredila saksonska deželna knjižnica v Dresdenu zanimivo razstavo spominov na velikega zanikovalca življenjskih slasti, ko je preživel nekaj let v Dresdenu. Razstavili so med drugim rokopis njegovega poglavitnega dela »Die Welt als Wille und Vorstellung« in prve izdaje njegovih del.
Od vsepovsod. Prejšnji šef dunajske filharmonije Bruno Walter je sprejel francosko državljanstvo in se stalno naselil v Parizu. — Osebni tajnik Leva Tolsta Gusev je objavil v »Krasni ga zeti« članek o novi izdaji Tolstojevih zbranih spisov, ki jo on ureja. Obsegala bo 89 knjig, med njimi v 13 knjigah dnevnik in v 31 knjigah korespondenco. Določanje dokončnega besedila je za mnoga dela kaj težavno, saj je na pr. predgovor za neko knjigo ohranjen v 105 različnih redakcijah! — Francoski "katoliški pisatelj Georges Ber-nanos, ki je nedavno izdal knjigo o dogodkih v Španiji, se je tako razočaral z razvojem v Evropi, da je odpotoval v Pa-raguay, odkoder se baje ne more več vrniti. — Nemški emigranti so ustanovili nagrado v znesku 5.000 dolarjev za najboljšo knjigo emigrantskega pisatelja. 2i-riju predseduje Thomas Mann. —
P O R T
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
bo L 1939 po dolgem izbiranju prevzela Švica
Mednarodni savez za hokej na ledu je zašel letos v hude škripce; najprej je Švedska, za njo pa še Poljska odrekla izvedbo tekmovanja za svetovno prvenstvo 1. 1939. Tako je prisilo, da je bilo treba kar tako brez kongresa najti prireditelja te važne mednarodne prireditve. Po dolgem prepisovanju m pogajanju se je si! edin j ie Švica ponudila za pri red i te! j ico.
Švicarji so se takoj lotili dela in določili mesti Basel in Curih za glavna prizorišči teh tekem. Ko so bile priprave že v polnem teku in so agilni tamkajšnji zimsko-sporini delavci že vložili okoli pol milijona dinarjev za izboljšanje drsailiških naprav, se je spomnil predsednik mednarodne federacije za hokej na ledu, da Švica po pravilih teh tekem sploh ne bi smela prevzeti v svojo izvedbo, ker bo leto dni pozneje iz-
vedla tudi V. zimske olimpijske igre in bo tako dvakrat zaporedoma izvedla tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Predsednik Belgijec Loicq je nato gle dc tega brzojavno zaprosil za izjavo vse včlanjene saveze, ali ne smatrajo, da bi to tekmovanje 1. 1939 morala izvesti katerakoli druga država. Švica se je seveda tej akciji energično uprla, predvsem zato, ker je s svojo pripravljenostjo pomagala mednarodni federaciji iz zadrege, še bolj pa zato, ker je v te namene že potrošila znatna denarna sredstva. Po tem posredovanju je ostalo pri tem, da bo Švica le organizirala tudi hokejske tekme za svetovno prvenstvo 1. 1939, češ ker je bilo takrat, ko jih je prevzela, že znano, da bo organizirala tudi prihodnjo zimsko olimpiado.
V nekaj vrstah
Ali res hrvatski nogometni savez?
ZagTebški nogometni podsavez postaja v svojih zahtevah za osamosvojitev zmerom bolj konkreten. Pred praznikom je imel redno tedensko sejo, na kateri je bilo seveda največ govora o tej zadnji akciji zagrebške nogometne srenje. Bilo je razprav o vsem mogočem, vseh samo z vidika, da Zagreb že dolga leta vleče krajši konec od Beograda in slično. Slednjič je bil izdan o poteku te seje precej »oster« komunike, ki pravi med drugim, da upravni odbor ZNP z navdušenjem pozdravlja resolucijo včlanjenih klubov glede večje samostojnosti podsaveza ter odobrava predlog svojega predsednika za sklicanje izrednega občnega zbora za reorganizacijo nogometnega športa v državi in izvolitev nove uprave. Upravni odbor prevzema dalje vse posledice, ki bi nastale iz te resolucije s pogojem, če zagrebška ligaška kluba Gradjanski in Hašk ter varaždinska Slavija prevzamejo obveznost, da bodo v primeru negativne rešitve njihovih zahtev za osnovanje samostojnega hrvatskega nogometnega saveza s sedežem v Zagrebu, z ostalimi klubi vred, izstopili iz JNS, prekinili vse zveze z njim in pristopili v novo osnovani hrvatski nogometni savez. Ta sklep je bil sporočen omenjenim liga-škim klubom, da v najkrajšem roku odgovore nanj, nakar bo upravni odbor v nadaljnjih treh dnevih sklical izredni občni zbor. Kakor vse kaže, se v Zagrebu res pripravlja vseskozi resna akcija, ki naj v zgradbo našega nogometnega športa zaseka hudo in usodno vrzeL
Usta 10 najboljših teniških igralcev
Teniški savez je na svoji zadnji seji na predlog tehničnega odbora potrdil naslednjo listo desetorioe najboljših jugosloven-
skih teniških igralcev: 1. Franjo Punčec, Concordia, 2. Drago Mitič, ATK Zagreb, 3. in 4. EVanjo Kukuljevič, ZKD in Josip Pallada, ATK, Zagreb. 5. Franjo Schafer, Hašk, 6. Ljubiša Radovanovič, BTK Beograd, 7. Tomo Kukuljevič, 8. Milorad Ko-njovič, šumadija, Beograd, 9. Mato Kovač, Hašk, Zagreb, 10. Boris Smerdu, BTK Beograd. Kakor se vidi, se letošnja lestvica najboljših teniških igralcev bistveno razlikuje od lanske. Punčec je sicer ostal prvi, zato pa je Pallada padel z drugega mesta na četrto, od tod pa je Mitič pridobil dve mesti, medtem ko se je Schafer ponovno vrinil pred Radovanoviča na 5. mesto. Na 10. mestu je naš ožji rojak in odlični junior Boris Smerdu, dosedanji član ljubljanske Ilirije, od koder pa je na jesen prestopil v vrste BTK v Beogradu, kjer nadaljuje svoje študije.
Drobno
Zagrebški Gradjanski je na praznik gostoval na Sušaku ter zmagal nad kombinirano enajstorico tamkajšnjih Klubov Orijenta in Slavije z velikim naporom z 2:1. Pri Gradjanskem so nastopili vsi reprezentativni igralci.
V Osijeku je bila ponovno odigrana prvenstvena tekma med Slavijo in Hajdukom, ker je prvo (z 2:1 za Hajduka) podsavez razveljavil in kar na hitro roko odredil novo. V tej tekmi je Slavija zmagala s 4:0 (2:0). V Osijeku imajo prave jugoslovenske razmere v nogometu.
Vodja nemškega športa Tschammer und Osten je odredil, da se morajo prekiniti vsi športni odnošaji med Nemčijo in Holandsko. Ta sklep je posledica tega, ker je mestni župan v Rotterdamu pred kratkim prepovedal, da bi Nemčija s svojo nogometno enajstorico gostovala v tem mestu proti Holandiji. Iz političnih razlogov, kajpaf
Tradicionalna kolesarska dirka lz Beograda v Sofijo bo prihodnje leto v dnevih od 14. do 16. junija. Bolgari so predlagali, naj bi se dirka to pot podaljšala do Varne ob črnem morju.
Motosekcija Avtomobilskega kluba vabi svoje člane kakor tudi ostale sportni-ke-motocikliste, da se udeleže filmskega večera, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. v klubski dvorani, Kongresni trg l/I.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. R E I N IN DRUG^ Zagreb,
GAJEVA 8.	ULICA 15,
obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju m. razreda 37. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki:
DIN 540.000.-— št. 97115 kupljena pri nas DIN 200 000.— št. 82122 DIN 100.000.— št. 46078 DIN 60.000.— št. 99765 kupljena pri nas DIN 50.000.— št. 19171 DIN 12.000.— št. 9969 32699 68028 75651 98156 PO DIN 8.000.— 4009 6709 9611 36119 62481 68931 79963 17358 45932 58712
PO DIN 5.000.— 10843 12619 13873 25156 36740 38312 S8389 38569 43383 46088 48222 50483 57003 60624 75374 78444 83755 99630 30524 90781 PO DIN 2.000.— 3076 3212 5870 9289 20506 25314 25928 27570 28299 32194 33140 33767 38930 40588 40610 45717 52119 53877 54292 69S21 84749 89080 90351 93857 15603 41006 42397 51148 75921 81213.
Nadalje je bilo izžrebanih še 1490 dobitkov po Din 800.—.
Popolno uradno listo dobitkov, Izdano ini loterije, torej brez vsakih pogreškov, po-kontrolirano od same državne razredno šljemo vsakomur na zahtevo.
Sledeče žrebanje IV. razreda 37. kola bQ 18. januarja 1939.	}
Nase gledališče
DRAMA Sobota 10. decembra: Potopljeni svet. P.e<$ A.
Nedelja 11. decembra ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene.	t ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: Zaprto.
Sreda, 14.: žene na Niskavuoriju. Red Sreda.
OPERA
Sobota 10. decembra: Roxy. Izven. Znižane cene.
Nedelja 11. decembra ob 20. uri: Prodana
nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 12. decembra: Zaprto. Torek, 13.: Zaprto. (Generalka). Sreda, 14.: Jolanta. Gianni Schicchi. Premiera. Premierski abonma. Italijanski tenorist 'Christy Solari, ki bo v letošnji sezoni večkrat gostoval v naši operi, je okreval in bo še ta mese<j odpel nekaj predstav v Ljubljani.
Čajkovski »Jolanta«. Puconi: »Gianni Schicchi«. Ti dve zanimivi operni deli bosta prišli prihodnjo sredo v repertoar naše opere. Jolanta je delo čajkovskega, ki je pri nas docela nepoznano. Dejanje je lepe, globoko občutene lirske vsebine, prav tako je tudi glasba liričnega značaja in znano je, da je Čajkovski baš kot lirik nedosežen. Naslovno vlogo bo pela gdčna Vidalijeva, njenega očeta kralja Reneeja ravnatelj Betetto. V ostalih vlogah: gdč. Hejbalova, ga. Poličeva in ga. španova ter gg. Franci, Janko, Dolničar in Josip Rus. Poleg Jolante se izvaja znana Pucci-nijeva enodejanka Gianni Schicchi z g, Jankom v naslovni vlogi. Obe deli sta na« študirala kapelnik Neffat in rež^er Zupan. Premiera bo v sredo, dne 14. t. m, za premijerski abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 10. ob 20.: Aida. B. Nedelja, 11. ob 15.: Gašper in Hudamora. Znižane cene. Ob 20. Pesem s ceste. Znižane cene.
Sobota 10. decembra
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. —13: Napovedi. — 13.20: Plošče. ~ 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in lutkovna igrica. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci* 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura, 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar). 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). —. 20.30: XII. večer muzikomediantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za dobro voljo.
BeogTad 16.45: Vesela muzika. — 20; Petje in orkestralni koncert.— 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Zbor in orkester. — 20: Simf. koncert. — 22.20: Ples. Praga 20.10: Koncert orkestra in pevcev. 22.10: Lahka glasba. — Varšava 21: Megan glasbeni program. — Sofija 16.30: Lahka in komorna glasba. — 19.30: Violina in klavir. — 20: Petje, plošče, plesL Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 15; La« hka godba. — 19: Komorne skladbe. — 20.10: Spevoigra. — 21: Ziehrerjeva glasba. — 22.30: Vesela muzika. — Berlin 19: Kakor Miinehen. — 20.10: Prenos z Dunaja. — 22.30: Ples. — Miinehen 19: Koncert orkestra in solistov. — 20.10: Pester spored. — 22.30: Lahka glasba. — Pariz 19.45: Plošče. — 20.30: Petje. — 20.45: Klavirski dueti. — 21.30: Skladbe za klavir in orkester. — 22.50: Mešan glasbeni program in ples
Nesramno
Mark Twain je nekoč dobil od uglednega Američana pismo, pa nanj ni odgovoril. Zato mu je ugledni Američan, napisal še drugo pismo 'n mu priložil pisemski papir in znamko. Mark Twain je odgovori po dopisnici:
»Papir in znamko prejel. Prosim, Še za ovitek.«
r
lr" <
p

NOUGAT GALAK
IZVRSTNA SLASČICA
FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA
4 NOVE ŠPECIJAUTETE CRAKLAIT CIT R A
MLEČNA ČOKOLADA S PRA2ENO R2JO ZELO REDILNA
ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE
Strel u grajski knjižnici
Roman
' fcMoj posel je opravljen. Rešilni voz mora vsak £as priti.«
»Višji nadzornik Meredith iz Scotland Yarda, iioktor French«, je predstavil polkovnik.
Gospoda sta si podala roke. »Slišal sem že o yas«, je pokimal policijski zdravnik.
»Koliko ljudi je tod že slišalo o meni«, je suho dejal Meredith. »So trenutki, ko jemlje ta zavest človeku ves pogum.« Stopil je k truplu in pogledal nanj. »Ste ga premaknili?«
»Obrnil sem ga, da bi videl, ali je svinčenka Izstopila«, je rekel zdravnik.
»In?«
»Ni izstopila. Najbrže se je zarila kam v soseščino hrbtenice.«
»Lepo«, je menil John in se spustil na koleno. »Naravnost skozi srce, kaj? Smrt je nastopila hipoma.«
»Očividno je bil takoj na tleh«, je prikimal dr. French. »Kakor ustreljen kunec.«
»In pri tem ni niti slutil, da ga hočejo ubiti«, je rekel John.
»Kako da ne?« sta v en glas vprašala višji komisar in zdravnik.
»Stvar je vendar Jasna. Kakor slišim, Je stal lord Colchester tamle ob koncu mize, ko je počil, strel. Ali ne?«	I
»Da, tukaj je stal.« Zdravnik je zavil okrog mize in se postavil na levi konec.
»Točno«, je dejal detektiv. »Razložim vam, zakaj Fairfax ni slutil, kaj mu grozi. Prvič: desno roko ima v žepu svojega flanelastega suknjiča. Ni ga človeka, ki bi držal roke v žepih, ako meriš nanj samokresom. To se morda dogaja v romanih, oo-sebno pri junakih kriminalnih romanov, v resničnem življenju je pa takšna ravnodušnost redka, da, povsem neznana stvar. V »tem primeru še posebno'«
»Imel je vzdevek .bojeviti poslanec',« je oporekel polkovnik Winter.
»To mi je znano, a po naključju vem o Fairfaxu marsikaj, in lahko mi verjamete, da te sorte poguma ni imel. Nadalje govori za moj nazor to, da svojemu morilcu ni gledal iz oči v oči, ko je počil strel.«
»Kako da ne?« je vzkliknil dr. French. »Svinčenka ga je zadela pod levo prsno mišico.«
»To vem. Reči hočem, da ni stal z obrazom proti lordu Colchestru. Ali se je pravkar odvračal — in tega ne dela nihče, kdor se čuti ogroženega — ali je pa stal pošev. Kajti, da je mogla svinčenka nre-biti srce in prodreti do hrbtenice, je moral biti strel sprožen nekoliko s strani, drugače bi ga bil iz te razdalje gladko prebil. Vse govori za to, posebno pri takšnemle topu.« Pokazal je na veliko vojaško pištolo, ki je še ležala na mizi. »Ali nimam prav, doktor?«
»Docela.«
John Meredith je nekaj trenutkov zamišljeno strmel v mrliča pred seboj, nato pa zmajal z glavo. »Neznansko rad bi vedel«, je menil s tihim, malce ■ krivim nasmehom, ki je bil njegova posebnost, »a'i I
je ta stvar v kaki zvezi z izsiijevalnimi pismi.«
»Z izsiijevalnimi pismi?« je ponovil višji komisar.
»Oh. ne zamerite!« je odvrnil detektiv. »Samo na glas sem mislil.«
DRUGI DEt 1
Pisma
Štiri tedne pred žaloigro v mardleighski knjižnici je bila Pamela Colchester preživela konec tedna pri Tracyjevih v njihovi prijazni stari hiši »Queen's Oak« v Hampshirski grofiji. Pamela je bila že od mladih nog navajena, da je gledala na hišo lady Mary Tracyjeve kakor na svoj drugi dom in na njena otroka, Geoffreya in Madeleino, skoraj kakor na brata in sestro. Sicer so si bili pa res v sorodu, kajti Pamelina mati, gospa Main-\varingova, je bila sestrična lady Tracyjeve.
Ze od nekdaj se ji je zdelo dobrota, kadar je mogla odnesti pete iz tesnobne hišice v wind-sorski okolici, kjer je bila preživela z očetom, ovdovelim polkovnikom Mainwaringom, večino svojega življenja. Polkovnik je zaradi prevelikih naporov v burski vojni bolehal na srcu. Kakor je bil zunaj svojih štirih sten zmerom prijazen, dovtipen in ustrežljiv, tako je bil doma večen hipohonder. Ker svojeglave hčerke ni mogel drugače krotiti, si je izmislil, ko je bila še zelo mlada, drugačno sredstvo. Kadar se je le prehudo upirala njegovim željam, je takoj poklical svoje bolno srce na pomoč. Skrčil je roke na prsih, zastokal in se zgrudil na stol. »Tega ne prenesem, Pa- |
mela. To je moja smrt. Bodi vendar dobra s svojim starim očetom, dete!« In Pamela je bila takoj dobra z očetom in je v svojem obupu storila vse, kar koli je hotel.
Polkovnik Mainwaring je živel v tesnih razmerah. V njegovo čast je treba priznati, da je vkljub temu storil vse, da bi pripravil hčerki dobro vzgojo. To se pravi, poslal jo je na šolo za višje deklice iz najimenitnejših krogov, kajti bil je mož tiste stare šole, ki ni ničesar tako občudovala kakor višnjevo kri.
Ko se je hči razvila iz prekljaste šolarke v nenavadno lepo gospodično, je vedel, da njegove žrtve niso bile zaman. S pomočjo nič hudega ne sluteče lady Mary Tracyjeve, ki je predstavila dekle na dvoru in priredila o priliki Pamelinega prvega pojavljenja v družbi ples, je spravil hčerko na aristokratski ženitveni trg. Ko je njegovo prizadevanje obrodilo uspeh in jo je vzel lord Colchester, dedič ene izmed najstarejših plemiških rodbin v deželi in velik bogateč, za ženo je bil cilj njegovega življenja dosežen. Paemla je bila v varnem pristanu. Polkovnik je imel za zeta pravega earla, ki je bil v denarnih rečeh širokodušen in se zaradi posojila pet sto funtov ni toliko obotavljal, kakor bi se bil polkovnik zaradi petih funtov.
Tisti konec tedna, ki ga je Pamela meseca junija preživela pri Tracyjevih, je bil njen prvi obisk po poroki, in v dobrodejni zavesti svoje imenitnosti je bila v svojem srebrno se leskečo-čem Rolls-Royceu pribrnela pred visoka hišna vrata, kjer so jo z odkritim občudovanjem v očeh pozdravili Geoffrey, njegova žena in njegova sestra.

Mlečne čokolade
TVORNICE
RUFF
SUBOTICA
bogate na vitaminih.
Mali oglas!
Službo dobi
3eseda 1 Oin. davek 3 Din za Slfro ali dajanje
nagiO-"a 1 uta Nu '.-.u. ii znesek 17 Din.
Oficirski dom
* Šibeniku išče restavraterja po pogodbi ja 15. januar. Ponudbe in pogoje do kraja tega leta,
28395-1
Izurjena
prodajalka
zmožna voditi samostojno podružnico s kavcijo, dobi mesto v pekarni takoj. Zgla site se osebno v nedeljo dopoldne od 8. do 10. na Bleiweisovi 46-III, desno.
28448-1
Pekovskega
pomočnika
po možnosti s kolesom takoj sprejmem. Anton Petač Jesenice, Gorenjsko.
28441-1
Akviziterja in
kolporterje
za oglase, zmožne nekaj kavcije sprejmemo. Dober 2aslužek. Ponudbe takoj na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«.	28449-1
Perfektna f barica
ta gospodo (Herrgchafts
stubenmadehen) z znanjem nemškega Jezika dobi stalno službo. Ponudbe 5 prepisi sprtče val na oglasni oddelek Jurra pod »Bled«.
27855-1
Več šoferjev
za tovorne avtomobile sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tre zen«	28479-1
VridtUd
Besed« 1 Oin. dtm S
Din za Biro ali dajanje naslova 0 Din. Najmanj •1 enesek 17 Din.
Kontroliran med
z zaščitnim znakom »Medved« Je zajamčeno pristen, brezhiben ln zdravilen. Nudi Vam ga edinole Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu ln voska. Ljubljana, TjTševa 21.
27563-33
Oblačila
Beseda 1 Din. davek i Din; ca Slfro au daja aje naslova A Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Usnjen suknjč
malo rabljen za sred-njemočno postavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Usnjen« 28470-13
Prodam
Lahki zaboji
večja količina v izmeri 00x45x40 cm naprodaj. Vprašati pri radio Pegan LJubljana, Tyrševa cesta 12.	28468-6
G. Th. Rotman:
Kspitan Kozlostrelec gre leve lovit
Orehe in jedrca
nudi najceneje Sever ln Komp., LJubljana, Go-sposvetska cesta.
28358-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Oin
Kdo posodi
denar na vknjižbo ali za stanovanje v hiši. Na slov v vseh posl. Jutra 28467-16
Posest
Beseda 1 Din davek Din: aa Ufro ali daja oje naslova • Din. Na) manjši znesek 17 Din
Vilo na Bledu
na zelo lepem ln sončnem prostoru blizu Jezera prodam ali dam v najem. Je tudi zelo pri merna za penslon. Naslov v vseh posl. Jutra 28466-20
Zamenjam
lepo hišo z dobro gostil no ln trgovino, 2 stanovanjema ln obsežnim vr tom v prometnem kraju ob železnici blizu Belja ka za primerno hišo v kakem mestu Slovenije. — Naslov v vseh posl. Jutra.	28465-20
Rentabilno hišo
v letoviškem kraju na Gorenjskem pripravno za obrtnika ali upokojenca, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena 110.000«.
28001-20
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek s Oin; za SUro aH da]a aje naslova 8 Din. Naj manjši znesek 17 Oin
Garsoniero
ali enosobno stanovanje (s kopalnico) iščem za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »787«.
28389-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek S Din; za šifro ali daja oje naslova 8 Din. Na) manjši znesek 17 Din
Lepo veliko sobo
z dvema posteljama, oddam s 15. decembrom samo bolj šim osebjm. Souporaba kopalnice. Strossmayerjeve ul. 4-1. desno.	28452-23
Izgubljeno
Beseda 1 Dia davek 3 Din: za šliro ali daja oje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
V Celju
od Aškerčeve ulice do kolodvora je bil izgubljen črn kožuhovinast ovratnik. Najditelj naj se proti nagradi javi v hotelu »Bell vol« Celje 28476-28
19
Prav tedaj je stal gospod Bucek pred svojo cvetlično gredo in zamišljeno gledal predse. »Če bi le vedel,« je rekel ženi, »kaj naj zasadim na sredi; ves dan si že belim glavo zastran tega!«
E	M	n
. v ENO IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA , fv. CkUa. ruuin, 23 w-		
NSERIRAJ V „ JUTRU"!

V L
Nesporazum v zakonu ?
Obrnite se na grafologa
Karmaha,
ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo gije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub ljani, hotel Soča, Sv Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19. popoldne. Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V LJubljani ostane do 20 decembra.
■
Dvignite v oglasnen oddelku dospele ponodbe.
Agilen potnik, Ana Stanič, Bežeči oblaki, Bela Ljublja na, Brez kakih namenov, Bodočnost, Črnolaska, Domača hrana, Dobra moč 878, Družabnik, Dobro ohranjeno 2322, Dobra fri zerka. Dobra naložba 15. december, Gotovina 250.000 Glavno zastopstvo. Garancija potrebna, Hiša, Hranilnica, Hiter napredek. Iz tujine. Jamčim za uspeh, Inventar, Inostranka, Iskreno razumevanje, Inženjer 228, Kavcije zmožna. Lastni dom, Lepa Ljubljana, Lokal, Letošnja zima. Lep zakon, Modistka, Mačeha narave, Mlad vdovec, Mirko, Nizka najemnina, Nastop lahko takoj, Nikel, Na obroke. Nastop tkoj 26228, Osamljen 24. 3 odrasli. Po* štenjak, Praštediona, Pošten in zdrav, Podjeten. Prijetno razpoloženje. Pošteno dekle. Prijeten božič, Razvedrilo, Resnost, Resnica, Razočaranje, Rudnik 24, Sodelovanje, Strokovnjak, Srečen božič 1939, Stalna
služba. Salon, Scampolo, Sreča 87, Stroj, Sobarica, Tiha sreča. Takoj oddam. Tičke 50 odletele, Ugodna priložnost. Uspešna kratka metoda, Ugodna lega, Zmo žen in vesten pomočnik. Zmožen uradnik.
Razno
Beseda 1 Din, davek i Din; za šifro ali daja nje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Oin
Za vsako priliko] najboljše in najcenejše
hubertuse,
površnike, perilo in! vsa oblačila nudi j
Sv. Petra c. 14.

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva oodl
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, TeleL 20-59
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Pri o slabljenju živcev
se uporablja fiziološki ekstrakt »KALE-FLUID« Ta ojači izločevalno delovanje vseh žlez. Krepi živčni sistem ln Jačl organizem. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič. »KALE-FLUID« se prodaja v lekarnah ln drogerljah. S. br. 5300-32
Kupimo
parni kotel
rabljen, manjši, stoječ, z ogrelno površino nekoliko kvadr. metrov, in z delovnim pritiskom 3—7 atmosfer v popolnoma dobrem stanju. Ponudbe pod »1051« na »Propagando« d. d., Beograd, poštni predal 409.
Vlia v Beogradu
na Topčiderskem brdu,
10 sob, solidna stavba s popolnim, najmodernejšim komfortom, lepo urejenim vrtom cca 7000 kv. m; z velikim bazenom za kopanje. Posebna hiša z garažo in stanovanjem za šoferja in vrtnarja naprodaj iz proste roke za ceno din 1,300.000 v gotovini in 500.000 din dolgoročnega hipotekarnega dolga. Posredovalci izključeni. Samo resni interesenti naj javijo pismeno svoj naslov na »Propagando« d. d. prej Jugoslovensko rtudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409 pod šifro »1048«.
sitagte :n širite »J U T R O e
UMItlllIlllllltlHUUIui:iM>lliiiUiiliUiiiliriilltiiiu<iiHiiitiiiliiMiiiiiti>t)tiifaiMiiiu«titiiiiiitillMtiiiiU*iijnuttSM*nilUlUlllltlt.tl
URAN KREMA!
Daje koži hrano, izgladi hrapavo in razpokano kožo, odstrani lišaje. — Za gospode pred in po britju. Za male otroke neprekosljivo sredstvo. -Skrbne matere negujejo svoje nežne otročiče z URAN-KREMO.
Smučar ne gre v svoj beli raj brez URAN-kreme.
••iiMinittiHiNRiiimtitn
Besed« 1 Din. davek Oin za Slfro ali dajanj« laslova S Din. Najmanj h znesek 17 Din
r UR.ODON AL *
I	prepreči arteriosklerozo	"
Nabrekle žile na sencih znak početka arterioskleroze
Glavni način zdravljenja arterioskleroze sestoji pred vsem v tem, da se prepreči pojav širjenja arterije v po-četku skleroze (položaj pred sklerozo) je sečna kislina glavni faktor visokega pritiska krvi, radi tega se je treba pred vsem
energično boriti proti zadrževanju sečne kisline v organizmu. Profesor FEVR, profesor interne klinike Univerze v Poatjeju Etablisman šatlej, liferant pariških bolnic 22 velikih odlikovanj Pariš
PAZITE NA VAS PRITISK KRVI IN UPORABLJAJTE UBODONAL
Dobi se v vseh lekarnah
Ogla« reg. pod S. St. 2979 od 23. 1932._
| (NSERIRAJTE I V »JUTRU« !
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog lastnice Smidhofer Marije, posestnice v Rušah št. 151 se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine — z navedenimi pritiklinami vred — za pristavljeno izklicno ceno dne 22. decembra 1938 dopoldne ob 9. uri kot celota, odnosno v 2 skupinah Dražba se vrši na licu mesta v Rušah št. 151. Ponudbe pod izklicno ceno »e ne sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima prodajalka deset dni premisleka.
Izkupilo je plačati pri podpisanem sodišču s 5odstotnimi obrestmi od dne potrjene dražbe in sicer 1. polovico v 14 dneh ostanek pa v 3 mesecih, vse v gotovini.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja so na vpogled pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi št. 6.
A.	Proda se najprej kot I. skupina:
a.	Od stavbene parcele št. 64 hiša št.151. to je oni del, na katerem stoji gostilniška hiša s trgovino, nadalje del dvorišča in del vrtne parcele proti železnici, vse to pripisano k zemljišču vi. št. 102 k. o. Ruše.
b.	Od zemljišča vi. št. 110, k o. Ruše pare. št. 83 stavb, hiša št. 153 v izmeri 273 kvdr. m, parcela št. 619-3, vrt v izmeri 522 kvdr. m ter del travnika.
Za pod a. in D. znaša izklicna cena 161.132 din.
c.	Zemljišče vi. št. 253 k. o. Ruše, sestoječe iz parcele št. 657, njiva v izmeri 37 a 20 kvdr. m ter nadalje od zemljišča vi. št. 110 k. o. Ruše parcela št. 660 njiva v izmeri 33 a 9 kvdr. m. Izklicna cena pod c. 35.145 din.
i. Osmino zemljišča vi. št. 342 k. o. Ruše, ki sestoji iz parcele št. 170 stavb, hmeljska sušilnica hšt. 185 v izmeri 6 a 80 kvdr. m in parcela št. 619 v izmeri 4 a 97 kvdr. m. Izklicna cena pod č. je 12.000 din.
d.	Premičnine popisane v cenilnem zapisniku P VI 356-30-27 v cenilni vrednosti 18.512 din, ki se rabijo v gostilniškem obratu odnosno pri gospodarstvu. Izklicna cena za pod a. do d. znaša torej skupaj 226.789 din, ki se ima kot L skupina skupno izklicati in prodati.
B.	Ako pa za pod A. navedeno I. skupino ne bo kupca, se bodo prodale kot II. skupina razen pod točko c. in d. navedenih še ostale nepremičnine v celoti, to je:
1.	Celo zemljišče vi. št. 102 k. o. Ruse, obstoječe iz parcel:
a.	Parcela št. 64 stavbišče št. 151 v izmeri 892 kvdr. metrov.
b.	parccla St. 617-1 vrt v izmeri 989 kvdr. metrov.
c.	parcela St. 617-2 vrt ▼ izmeri 194 kvdr. metrov, č. parcela št. 616 njiva v izmeri 3787 kvdr. metrov.
d.	parcela št. 618-1 njiva v izmeri 5307 kvdr. metrov.
e.	parcela št. 618-2 njiva v izmeri 3549 kvdr. metrov.
2.	Celo zemljišče vi. št. 110 k. o. Ruše:
a.	parcela št. 83 stavb. h. št. 153 meri 273 kvdr. metrov.
b.	parcela št. 619-2 njiva meri 1957 kvdr. metrov. e. parcela št. 619-3 vrt meri 522 kvdr. metrov. Izklicna cena skupaj din 410.511.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI, dne 29. novembra 1938


i
Nenadoma nas je zapustil v starosti 63 let naš zvesti sodelavec, gospod
Medved Franjo
oskrbnik
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 10. t. m. ob 15. uri. Slov. Konjice, dne 9. decembra 1938.
Uprava veleposestev dr. Hugona Vinoenc kneza Windischgraetza
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naš dobri ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in tast, gospod
FRANC VREČAR
POLICIJSKI KONTROLNI NADZORNIK V POK.
v četrtek, dne 8. t. m. v starosti 68. let, Bogu vdano preminul.
Pogreb blagopokojnega bo danes, dne 10. t. m. ob 14. uri iz Predjamske ulice št. 22 na pokopališče na Viču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Viču.
Ljubljana, dne 9. decembra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
„ I&ejuje Pavorin ftavljen. —i Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnai> a ran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,