SLOVENSKI TEDNIK
Leto - Año VIII. No. 350
Uredništvo in upravniStvo
Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
'EL SEMANARIO ESLOVENO"
[Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.—
celo
Cena iu uem.
O J T ABITA BEDTJOIDA g g FBANQTJEO PAGADO § ¿J	Concesión 1561
Nekoliko v pojasnilo
Na drugem mestu prinašamo članek našega S()trudnika, ki strogo obsoja Slovenski tednik oziroma uredništvo lista , ker poleg drugih po-ročil, prinaša, tudi Cerkveni vestnik.
Dvajset tisoč Slovencev da ima vprte oči v Slovenski tednik, ki od njega pričakuje vse y'A kulturni in gospodarski pokret v Južni Ameriki.
Prav da je, da ne zavlada nad Slovenskim tednikom nobena ideološka ali politična skupina, vendar objava katoliške misije, da popolnoma spači Tednikovo vzvišeno poslanstvo.
Uredništvo prav dobro razume težnje zgoraj omenjenega dopisnika, ki so gotovo tudi mnogih drugih. Zato pa dvomimo, če vsi, katerim Slovenski tednik ni pisan po njihovi volji in t' se delijo na več skupin, razumejo veliko odgovornost, uredništva napram skupnim koristim našega izseljenstva.
Precej dobro poznamo psihologijo Sloveru *kega naroda, zato vemo, da ga čez noč ne bo-111 o mogli preobraziti ter napraviti iz njega kulturno, gospodarsko in če hočete tudi poetično popolnost. Preveč je v nas hlapčevskega duha ter vsakovrstnega in tako tudi verskega ttialikovalstva, katerega je v prvi vrsti krivo Pomanjkanje izobrazbe. Govoriti ali pisaiti Proti veri pa bi ravno toliko zaleglo kot prepovedati igrati na loterijo. Slovenski tednik 111 poklican, da bi si z verskimi zadevami izmeno bavil, če ni v posrednem stiku z našim s°cialnim programom, takrat pa je Slovenski tednik vedno spregovoril, brez ozira, koga je
?adel0,- - .
hočemo ljudstvu nekaj vzeti ter nadomesti z drugim, mora to drugo biti boljše, ne Saitl° z besedami olepšano, temveč dejansko dokazano! Za prazne fraze na,j umirajo beda-
]> Pametna ideja pa mora nuditi človeka do-stojiio življenje. Žrtve za delavsko idejo so po-*1('bne, ampak samo tedaj so koristne, če so ob Pravem času in na pravem mestu, j -Načelo S. T. je, da mora delavstvo nastopati
'J,1Paktno, brez ozira verske ali politične prinesti, ker smo prepričani, da če bomo e-
lOtft:
nastopali, bomo dosegli boljše, s čemer
b°m° nadomestili slabše, in tedaj ne bo potre-n° delati proti stvarem, ki se zdijo slabe, no-ne propagande, temveč bo ljudstvo samo po-lSllilo škodljivo od sebe.
ri izvajanju naše ideje, da. se postopoma ^'■vije v dejstvo, je potrebno silnega samoza-to^aaja ter prevdarnosti, ker se ne gre za
«e da
rist
pred samim seboj. Rečemo samo: Naši izseljenci bi se takoj opredelili na razne nasprotujoče si tabore, če bi kdo imel sredstev ali bi bil plačan za to za jih potegniti, in da bi ne bilo Slovenskega tednika, ki je že marsika.tero špekulacijo v naši kolonji preprečil, ne da bi se o tem našim izseljencem niti sanjalo.
Naša društva se bistveno ne razlikujejo, vendar nimajo najmanjšega smisla za splošni izseljenski pokret. Slovenski te.dnilc, če hoče biti samemu sebi zvest, ne more drugače kot obsojati tako delovanje in sicer na ta način, da odklanja vsak društveno propagando, da se dobro zaveda, da je to društvu in tudi listu v škodo, vendar ne gre drugače, kajti Slovenski tednik svojih načel ne sme in ne more zatajiti, in smo prepričani, da bo prišel čas, ko bodo vsi naši izseljenci in vsa naša društva spoznala, kako prav smo imeli, da ne izključujemo, da tudi na naši strani ni kaj pomote.
Kadar bo dvajset tisoč Slovencev v Južni Ameriki spoznalo, da se splača biti organiziran in naročen na. Slovenski tednik, tedaj bi bila njegova moč tako velika, da bi se ob malenkosti, kot je Cerkveni vestnik, nihče ne spodtikal, ker bi druga bolj pereča vprašanja klicala po delu.
Za sedaj pa imamo namen razpisati anketo, kjer bo imel vsak priliko se izraziti, kakšen bi moral biti list, da bi mu ugajal.
kot je pri raznih "političnih" navada, da a ljudstvo pita s praznimi frazami, temveč .^Pridemo vsi do spoznanja, kaj nam je ko-
in kaj škodljivo. ^ ki hoteli odkrito govoriti o prizadeva-}j]fu lla®ega izseljenstva in naših društev za daj1?.11 kulturni in gospodarski napredek, te-Jo'jj 1 bila naša s°dba težka, tako težka, da si uPamo izraziti, ker bi se preveč ponižali
Socializem v Španiji vsak dan odločnejši za delavske pravice
Španski socialisti vsak dan odločneje stopajo v akcijo za ljudske pravice španskega ljudstva. Desničarji pravijo, da prehaja socialistično časopisje že naravnost v ekstrem in da piše, kot da bi grozil španskemu ljudstvo velik organiziran sovražnik.
Largo Caballero je neizprosen borec za popolno socialistično republiko, ki sedaj še ni, ter se desničarji bojijo, da se fahko kaj kmalu zgodi, ko bo v Spanji absoluten gospodar Socializem. Sedaj, da je še več stavk, kot jih je bilo kedaj poprej, pri čemer, da zelo mnogo trpi industrija.
Largo Caballero dela na tem da bi se socializem in komunizem zedinil, česar da pa se mu najbrže ne J)o posrečilo.
Vsekakor so v Španiji nasprotujoče se revolucionarne skupine, katerim skuša Largo Caballero začrtati skupno pot. In se lahko zgodi, da bo tudi v Španiji prišlo do proletarske diktature kot v Rusiji.
Madrid. — Ljudska fronta dela v popolnem sporazumu v kateri imajo besedo, radikali, socialisti, in komunisti. Tudi monarhisti in katoličani podpirajo vlado, da se je izjavila, da bo vse svoje moči zastavila proti fašizmu, in da ne bo dolgo, ko bo vse neprijatelje španskega ljudstva uničila.
Rusija in Anglija imata namen podpisati pomorski pakt
Rusija je vsak dan bolj prepričana, da imata Nemčija in Japonska tajen sporazum, da skupno napadeta sovjetsko republiko, zato je pričela iskati stikov z Anglijo, ker tudi ni bas v dobrih odnošajih z Japonsko, in je našim či-tateljem morda še v spominu, da je pomorska konferenca med Anglijo, Japonsko in Združenimi državami, ki je bila sklicana v London, frakasirala, ker japonci niso hoteli priznati nobenih pomorskih omejitev.
Rusija hoče imeti posebne dogovore z Anglijo, in ko bo prva točno povedala zakaj hoče ta predpogoj, bo druga pričela s pogajanjem.
Rusija nima posebno velikega vojnega bro-dovja, in bi rabila najmanj en mesec, če b? bótela poklicati brodovje iz baltiškega vodovja v vladivostošlco pristanišče, in bi zato potrebovalo pomorski kontakt z Anglijo, da bi se lahko tudi na morju uspešno branila na obeh straneh svojega ogromnega ozemlja, ker v Črnem morju pa ima z balkanskimi državami podpisano pogodbo, da skupno branijo v dar-danelski ožini prehod sovražnim brodovjem.
Italija bo organizirala vojsko iz domačinov v Abesiniji
Mussolini ima v načrtu organizirati vojsko v Abesiniji iz domačinov, ter ima! obenem namen odpoklicati del svojih čet iz Italije, kot dokaz, da nima namena ogrožati angleških interesov pri jezeru Tsana.
Italijanska diplomacija v Londonu se prizn-va pridobiti Anglijo, da bo vplivala pri Društvu narodov, da se preneha s sankcijami. Na svojo stran je dobila Italija tudi nekatere južnoameriške države, ki bodo enako glasovale pri Društvu narodov v prilog Italije.
Italijanskim prizadevanjem je zelo na poti angleški zunanji minister Eden, ki ga italijanski tisk naravnost izziva, češ, da je glavni, ki vodi angleško italijanske odnošaje do skrajnosti. V njegovo obrambo je izjavil ministrski predsednik Baldwin, da zunanji miinster Eden dela popolnoma v skladu z mnenjem celokupne angleške vlade.
Italijani so imeli podkupljenega nekega polkovnika Lopeza, ki je dajal lažnjiva, poročila iz Abesinske armade, češ da so barbarsko postopali z italijanskimi vjetniki, čemur so prišli angleži na sled, kar je spravilo Italijane v zelo slabo luč pri vsakem poštenem človeku, kajti Angleži so poskrbeli, da je zadeva prišla v javnost. Zato pa so se odnošaji med Italijo in Anglijo le še poslabšali ter je angleška vlada poslala več vojnega brodovja v Sredozemsko morje, česar se je Mussolini precej prestrašil, ker zgleda, da se Anglija nima namena samo šaliti. To je tudi dalo Mussolini ju nagib, da je odpoklical čete iz bližine jezera Tsana, ter upa, da se bodo s tem Angleži zadovoljili.

stran 2
3L0VBNSKI TEDNIK
No. 350
OKNO V SV 17 T
Rim. — Mussolini je sprejel od predsednika tvornice Fiat 3 milione lir, ki da naj jih vlada vporabi za dobrodelne namene ob priliki proglasitve italijanskega imperija. Obenem je sporočil .senator Agnelli, on namreč je predsednik tvornice Fiat, da ima zaposlenih 40.000 delavcev.
Enako je daroval tudi senator Obero 1 mi-lion lir za najnujnejše potrebe.
Mussolini je porazdelil denar takole: pol mi-liona za pomoč v Genovi; 100 tisoč za reor-ganiziranje balille po bovškem okraju; 100 tisoč za zavarovanje milice in 300 tisoč za otroške vrtce v Abesiniji.
..Rim. — Maršal Badoglio je z aeroplanom, ki ga je pilotiral njegov sin Mario, odpotoval iz Addis Abebe v Asmaro, kjer ga pričakujeta njegova žena in hči, da se bodo potem skupaj odpeljali s parnikom Arbórea v Italijo. Podkraljevo namestništvo bo prevzel maršal Grazziani, ki je z aeroplanom prispel v abesin-sko prestolico.
Badoglio je dejal, da bo Italija morala le še več letalcev poslati v Afriko, da bodo kot zračni policaji delali red po ogromnem teritoriju po katerem se skrivajo uporni Abesin-ti:
Rim. — Italijanski kimiki izjavljajo da bodo izdelovali "quebracolo" iz domačih surovin.
Varšava. — 118 nemških nacijevcev iz Gornje Šlezije sedi na zatožni klopi pred polskim sodiščem, "ki jih' bodo branili nemški odvetniki, ker poljskih ni hotel nobeden prevzeti za-govorništvo.
Pariz. — V četrtek je preteklo devet let ko je Lindberg preletel Ocean. Res je s tem dosegel veliko slavo, vendar bi morda bil bolj srečen, če bi se ne bil nikoli odpravil na tako nevarno pot, četudi mu je prinesla ime in denar, prinesla pa mu je obenem tudi nesrečo.
London. — V Londonu je nenadoma umrl e-den največjih judovskih literatov Naum Sokolov, ki je bil rojen na Poljskem. On se je največ zanimal in je bil eden glavnih duševnih voditeljev vseh Judov križem sveta, enako je tudi on še z nekaterimi drugimi somišljeniki
organiziral naseljevanje Judov v Palestini, ki pa navsezadnje povzroča klanje med Arabci.
Rim. — Iz Afrike sta se vrnila Mussolini-jeva sinova Viktor in Bruno, kakor tudi Mus-solinijev zet grof Ciano.
La Paz. — Civilna in vojaška zveza je prisilila predsednika bolivijske republike Sorza-no Tejada, da je zaprosil za odstavko. Upor je vodil general Busch, ki je nemškega poko-lenja.
Vsled dolgotrajne vojske v Čaku je gospodarsko stanje v Boliviji obupno, zato je menjanje vlad na dnevnem redu, drugega pa s tem ljudstvo ni deležno.
Washington. — V Novembru bodo predsedniške volitve in ima Roosevelt precej izgledov, da bo tudi v bodoče izvoljen, ker je s svojimi reformami vsekakor privlekel nekaj blagostanja. v deželo. Ne samo delavci temveč tudi industrijalci se hvalijo, da so od Rooseveltovih ukrepov, četudi so jim od začetka nasprotovali, imeli vendar le dobiček. To je čisto verjetno, saj Roosevelt ni nikak delavski predstavnik, samo je toliko pošten, da ve, da s shiranim in lačnim delavstvom ni mogoče ničesar napraviti.
Moskva. — Ruska vlada je dovolila zvonje-nje po cerkvah, in ker nimajo zvonov jih bodo dali vliti.
Rim. — V Rimu je umrl Kardinal Lipičer v starosti 73 let, ki je bil rodom Francoz.
PARIZ. — Gotovo je- da bo socialistični vodja Blum prihodnji ministrski predsednik, ki bo imel za seboj vso Ljudsko fronto. Blum ima v načrtu, da se uravnovesi socialno stanje francoskega ljudstva, da se vsem velikim industrijalcem odvzame prekomerne dobičke, proti temu pa se francoski kapitalisti silno protivijo, in je izjavil Heriot, da v taki vladi kot bo Blumo-va, ne more sprejeti zunanjega ministrstva ter ima na svoji strani mnogo pristašev, vendar se zdi. da Ljudska fronta ne bo nič popustila od svojega programa, ker potem bi ne bila Ljudska fronta, ki pravzaprav nima namena kapitaliste uničiti temveč jim samo malo od velikanskih dobičkov vzeti ter vporabiti v državna dela pri čemer bi brezposelni dobili zaslužka in svoj košček kruha. Program Ljudske fronte
je silno praktičen in mu skoro ni mogoče nasprotovati niti od strani desničarjev ter je dobil pri francosem ljudstvu popolno razumeva nje.	' ,
LONDON. — Neiskrene sankcije proti Ita liji so prinesle vsem državam več škode kakor koristi, kar smo pač lahko predvidevali in to tudi v našem listu odkrito povedali- Zato se angleška vlada zelo trudi, da bi dala svoji politiki drugo smer- Kakšna bo ta smer, zaenkrat še ne moremo vedeti, vendar se zdi da se bo odločila za politiko Francije in Rusije, ker je te dni socialistični vodja major Attlee odpotoval v Pariz, da se s svojim kolegom Blumom poraz -govori o skupnem delovanju.
To je vsekakor razveseljiv pojav na oblačnem nebu Evrope.
LONDON. — "Mussolini je odpoklical Ba-doglia iz Afrike ter tudi nekatere čete. kar tol • mačijo razni poročevalci, da je spoznal, da je Italija v nevarnosti, oziroma Avstrija, ki jo smatra Mussolini za svojo kolonijo.
Francija in Anglija nočeta odpoklicati svojih čet iz Abesinije. Obe državi namreč imata svoje vojaške oddelke v Abesiniji radi čuvanja svojih interesov.
BRUSEL. — Druga socialistična internacio nala je silovito napadla fašistične države Itali jo, Nemčijo in Japonsko, ter je izjavila, da Italija na noben način ne sme uživati ukradenega sadu v Abesiniji.
DUNAJ- — Princ Stahremberg je prišel iz Rima na Dunaj in je prinesel s seboj Mussolint-jeva navcodila.
Kmalu bomo videli kako se bo stvar zapletla.
VATIKAN. — Papež je imenoval zopet dva nova kardinala, sedaj manjka samo še enega, da bo število 71 polno. Po narodnosti so: fran-cozov 8, Špancev 4, sev- amerikancev 4, nemci 3 juž. amerikanca 2, poljaka 2, čehoslovaka 2, portugalec 1, avstrijec 1 - irlandec 1, kanadec 1 > madžar 1, belgijec 1 in orjentalec 1, vsi drugi so italijani.
MOSKVA- — Sovjetska vlada zopet protestira pri janponski vladi, ker je zasledila obširno špijonažo na njeno škodo.
PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA
Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta.
Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji.
Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi.
DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE'
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUQ Avda. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
Naše uradne ure so: od 8]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 12i/2 ure.
Dr. Carlos A. Urquijo
Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604
Restaurant "OSO RIO"
Edino slovensko zbirališče
Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples.
CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik
ramo živec
OSORIO 5085	PATERNAL
Ko. 356
SLOVENSKI TEDNIK
stranb
ARGENTINSKE VESTI
Piše Zadr.
Državni praznik
gospodarstvo
V poñdeljek 25 maja se bo po vsej argentine praznoval državni praznik. Na ta dan Sü argentinski rodoljubi prvikrat javno izrabi željo po osvoboditvi iz pod španske nadvlade. In šet let pozneje se je njih želja izpolnila.
Stošestidvajset let bo v preteklo pondeljek ko 550 se na plaza Mayo zbrali argentinski revolu-c'onarci ter javno dali duška svojemu hrepenenju. Sledilo je potem dolgo vrsto bojev za oblast v deželi in je temu napravil konec diktator Juan Manuel de Rosas, ki je v svojem sedemnajstletnem vladanju s železno roko napravil mnogo koristnega za ljudstvo, ki pa mu argentinska demokracija ni mogla odpustiti tega postopanja in ga je leta 1851 v Caserosu Premagal general Urquiza s pomočjo uruguaj-skih in brazilijanskih čet. Premagani prvi argentinski diktator se je zatekel na angleško poslaništvo, ki mu je poskrbelo na neki ladji ^a je pobegnil v Anglijo, ki je tudi tam umrl, 111 še danes argentinski rodoljubi ne dovolijo, ^a bi pripeljali njegove ostanke v domovino.
Od tedaj ima Argentinija, ki je sedaj tudi naša nova domovina, več ali manj demokratične vlade in ni prišlo nikoli do posebnih revolucionarnih bojev.
Z argentinskim ljudstvom tudi mi čutimo Pomen narodne svobode, tembolj tisti, ki smo lz svoje lastne grude pregnani, in morda še le sedaj prav vemo in občutimo pomen — svobode.
Tako je prav
Na dan, ko je Italija proglasila Abesinijo za svojo imperjalno last, so tukajšni italijanski fašistični patrijotje proslavljali to zmago v gledališču Colon. Argentinski antifašisti so proti temu protestirali in se je zvedelo, da je ravnatelj gledališča kar na svojo pest oddal v najem gledališče, kar bi ne bil smel, in je zato vsa zedava prišla na sodišče.
NOVA DOBA ZA ARGENTINSKO ZADRUŽNIŠTVO?
"Sedaj ko je začel zbpe't zasedati Argentinski parlament, se odpira za Argentinsko zadružništvo nova doba" tako nam je zatrjeval Dr. F. W. Gándara, katerega smo obiskali v prostorih novoustanovljenega društva Amigos del Campo, kateremu predseduje. To društvo je sicer novo a njegovi ustanovitelji so po večini stari preiskušeni zadrugarji.
Že leta 1918 so ustanovili na zemljiščih Dr. F. W. Gándar-a blizu mesta Chascomus FCS. zavod za izgubljeno in pohajkajočo deco. Tu so jih vzgojili v poštene delavce in jim potem dali zemljo na kateri so si lahko uredili po zadružnem načinu 50 do 100 družin, svoje lastno gospodarstvo. Tako delajo še danes in sicer iz lastnih stroškov, ker še od nobene vlade niso dosegli, da bi jih podpirala. Ta šola se imenuje Escuela Colonia Argentina. Že naslov nam povez, da je nekaka kolonizacijska šola, ne more se pa razviti ker nima dovolj sred-
Komunizem prepovedan
Provincionalna oblast Buenos Airesa je prepovedala vsako komunistično udejstvovanje v teritoriju ki spada pod to provinco. Prepovedana je tudi vsaka organizacija, ki ima stike s Tretjo lnternacionalo.
Dekret se utemeljuje s tem, da je komunizem internacionalno gibanje, ki dobiva navodila iz Moskve, in da kot tako ne služi nacionalnim namenom Argentlnije. Ljudska fronta da, je varno skrivališče za komuniste od koder da lahko nemoteno delajo svojo propogando ter ščuvajo delavstvo k uporom.
Radikali in socialisti so glavni argentinski levičarji, ki tvorijo ljudsko fronto, in res čudno zgleda, da so se spravili na komuniste, ki so v Argentiniji komaj v povojih.
I I
I
NIKDAR NE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi,
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini
slovenski oddelek
®BANC0 HOLANDES UNIDO
saaiv solana ivsanons
CANGALLO 360
(medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
stev in deluje vedno samo v ožjem krogu.
Consejo Nacional de Colonización, katerega so tudi sestavljali ljubitelji zadružnega gospodarstva,, so raznim vladam, poslancem in senatorjem, predložili nešteto predlogov, za izboljšanje kmetskega delavstva. Na vsa ta prizadevanja niso dobili nobenega odgovora, pa.č pa so jih imeli, in jih po zatrdilu Dr. F. W. Cándara še sedaj imajo, za prevratnike in ekstremište.
Oni si namreč prizadevajo preobraziti ceioi-ni sedanji družabni red. Ne z revolucijami ali vojskami, pa.č pa z pravimi človeškimi zadružnimi idejami. Imajo natančno pripravljen načrt, po katerem bi se mogla tudi šola v ta namen preobrniti. Vsakemu otroku naj bi se že v prvih letih njegovega življenja povedalo, da ne živi sam na svetu, da ima in da vidi v vsakem človeku brata ter, da mora naravne dobrote z njimi tudi deliti, z njimi delati in z njimi pripravljati boljšo bodočnost. Na ta način kot oni delajo, bi v kratkem času izginili vsi veleposestniki in bi zemljo obdelovali tisti katerih je; to je vsi poljski delavci, kar bi potem pomenilo za konsumente tudi velik napredek, ker bi življenske potrebščine zelo pocenile. Nastale bi zadruge, ki bi imele eno¿ao vodstvo katero bi na drugi strani gledalo za poštene cene in nove trge.
Ako bi hoteli veleposestniki še naprej obdržati za sebe zemljo, bi mogli plačati delavca tako kot zasluži, ker bi gotovo primanjkovalo delavcev, kateri bi po tem načrtu prišli do lastnega gospodarstva, popolnoma brez denarja.
Tu je torej tisti ključ, ki zaklene vsa kapitalistična srca in, da predlogi ne postanejo zakoni. Sedaj pa ko je zmagala Ljudska fronta, imajo ti iskalci pravice, spet nova upanja. Predstavili bodo vnovič svoje načrte in so že začeli v ta namen veliko propaagndo med za-konodavci. Daj Bog, da bi jim uspelo.
Modri zadružniki pravijo:
Zadružništvo se razvija vsporedno z moralnimi in duševnimi vrlinami, tistih, ki ga potrebujejo. — Herbert Spencer.
Moderni zadružni pokret, je prišel prej do zmage, kot je bilo pričakovati. Le malo je zastarelo mislečih in pa nekaj ki jim je osebna korist več kot skupni blagor, ki nočejo priznati zadružništva, kot edino prave poti k sreči in blagostanju. — A. Nelson.
Ne smemo posnemati egoistov, ki vedno pravijo "moje" ali pa "tvoje" pač pa poglobimo se v zadružništvo in nadomestimo te slabosti z "naše" kar nas bo osrečevalo. — J. Deans.
institudo - dental ■ popular
2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno
Izdiranje zob brez- bolečin $ 2.—
Nov način in različne vrstf- stavljanja zob
Stran 4
SLOVENSKI TEDNIK
No. 350
DRUŠTVENE VESTI
DRAMATIČNI SESTANEK
V pondeljek pridite vsi, ki spadate k dramatičnemu odseku na sestanek ob 8 uri zvečer kjer se bodo porazdelile vloge.
Pridite tudi vsi tisti, ki imate veselje do igranja, četudi niste člani društva.
Slovensko Prosvetno Društvo I.
Oral. Cesar Díaz 1657	Buenos Aires
VABI
na veliko družinsko zabavo s petjem in veseloigro v enem dejanju
"KDO JE BLAZEN"
ki se bo vršila v nedeljo dne 7. junija ob 4 uri popoldne na okrašenem in pokritem dvorišču v društvenih prostorih, Gral. CESAR DIAZ 1657, to je tri kvadre od križišča Av. San Martin in Dto. Alvarez.
V slučaju slabega vremena se vrši teden pozneje
IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER
Za prigrizek in ženja grla bo društven bufet bogato založen.
K obilni udeležbi uljudno vabi.
ODBOR
TISKOVNA POMOTA
V zadnji številki se nam je vrinila neljuba tiskovna pomota glede nabrane svote na prireditvi SPD. 1. za Patronat. Glasiti bi se moralo $ 31.
OTVORITEV DRUŠTVENEGA DOMA
Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto bo imelo jutri 24 maja ob 5 uri popoldne lepo prireditev ob priliki otvoritve novega društvenega doma v ulici Simbron 5148.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, da s svojo navzočnostjo počastite ta pomemben dan za villodevotske naseljence.
PRIREDITEV LJUDSKEGA ODRA
Jutri ob 4 uri pop. bo imejo SKD.L.O. svojo prireditev v ulici Alsina 2832.
PRIREDITEV ISTRIJANOV
Istrijansko podporno društvo bo imelo danes 23 maja ob 19.30 uri v ulici F. Quiroga 1465 na Dock Sudu, svojo družinsko zabavo s plesom.
SMRTNA KOSA
Bratom Živec, ki je eden znani gostilničar n,i Paternalu in drugi režiser SPD. I. in znani igralec našega dilctantskega odra, je umrl brat Lojze v domovini, ki je bil svoj čas tudi tukaj, in se je vsled bolezni vrnil v domovino kjer je po dolgi bolezni podlegel.
Naše najiskrenejše sožalje!
POZOR
Jugoslovanska vlada je vzela iz prometa vse bankovce po 1000 Dinarjev, ki nosijo sliko sv- Jurija, in sicer zato, ker je teh bankovcev mnogo ponarejenih. Od 24 maja dalje bodo biez veljave, zato pazite, da jih ne boste kupo-' Va'i na kakšni tuknjšni agenciji, ki jih bodo gotovo ponujali pod ceno.
"Slovenski Tednik"
Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires
-oOo-
INFORMACIJSKI URAD
V vseh zadevali: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicali iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, ¿brnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE
Ivo iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno!
NAŠI ZASTOPNIKI
Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin.
Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51.
Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ijih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista.
Na dalje lahko poravnate naročnino pri Prane Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Paterna lu.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
Istrijansko društvo na Dock Sudu. — Hvala za vabilo in vstopnico. Morda vas urednik obišče, če pa ne, Vam vseeno želimo obilega vspe-lia. Pozdrav!
Prosveta G.S.N.P.G. — Hvala za Vaš trud in posredovanje. Bratski pozdrav!
Dekleva. — Sedaj smo že dobili pravi naslov od dotičnega. Pozdrav!
B.M. — Prejšnjega članka nismo dobili, in bi bilo bolje, da bi tudi tega ne bili, čeprav smo ga obelodanili, ker damo vsakemu prosto mnenje, vendar tudi koš ni izključen, če bo vsak čitatelj hotel svoj prav. Vzimete na znanje uvodni članek, ki pa tudi v njem nismo natančno obrazložili našega programa. Predvsem je treba zaupanja in razumevanja, da eden, ki misli samo zase, lahko reče kot misli, uredništvo pa ne more samo tistega upoštevati kar ono ali eden čitatelj misli temveč kar vsi skupaj, četudi se včasih ne vidi pravilno. Pozdrav!
A. S. Corzuela. — Naročnino prejeli v redu. Nas veseli, da Vam list dopade, saj zato se trudimo, da čitateljem ugodimo. Pozdrav!
J. C., Montevideo. - Pripravljalni odbor Zveze spi zaenkrat spanje pravičnega, dasi ni umrl in pravi da se bo kmalu zbudil. Glede Patronata lahko pišete kar na naš naslov, bomo že oddali pismo na kogar bo naslovljeno, saj je urednik tudi v odboru. Pozdrav!
H. H., Marcos Paz. — čudno, 'da ste toliko
URUGUAJSKE VESTI
SMO SE PRESELILI
Naznanjamo vsem članom in članicam, kakor tudi slovenskim rojakom v Montevideo in vsem ki so z nami v vezi, da se je Slovenska delavsko društvo "Ivan Cankar" v Montevi-deu preselilo iz Calle Minas 1806 v nove pro store v ulico La Paz štev. 1520 (entre calle Minas y Piedra Alta).
Tem potoni ponovno opozarjamo članstvo, da redno zahaja v društvo, da bomo lahko izvršili obširen program bližajoče se zimske sezone v smislu sklepov zadnjega občnega zbora.
Odbor.
DRUŽINSKA ZABAVA
Vabimo slovenske družine in sploh vse delavce v Montcvideu na Čajanko, ki jo organizira ob priliki otvoritve svojega novega lokala društvo "Ivan Cankar" v Calle La Paz .1520, v nedeljo dne 31. maja t. 1. popoldne. Zh prigrizek ter tople in mrzle pijače bo preskrbljeno. Društveni orkester bo pa udarjal, razen modernih tudi poskočnice za ljubitelje plesa.
Pričali ujomo poseta v obilnem številu.
Odbor.
HIMEN.
(Zakasnelo)
V soboto dne 2. maja t. 1. sta se poročilu, blagajnik društva "Ivan Cankar", Jakob Žig-man doma iz Koč pri Postojni in rojakinji! Pavla Cicigoj iz Solkana pri Gorici, ki je tudi naročnica Slovenskega Tednika. .Mnogo številna svatba se je vršila na novem "domu".
Upamo, da medeni tedni ne bodo ovira aktivnemu delovanju v društvu in zato — iskreno čestitamo!
časa odlašali z naslovom, ko lista niste dobivali, ker nismo imeli pravega naslova. Sedaj upamo, da bo v redu. Pozdrav!
IMAMO
vedno na razpolago dobre službe za dekleta, pa zgleda, da vse delajo- iškoda, da ni za moške toliko povpraševanja, sicer pa se moški manj zanimajo kot ženske, da bi pomagali dobiti delo svojemu rojaku.
ZA TISKOVNI SKLAD
Anton Sajn	$ 2.—
Od prej	$ 213.—
Skupaj	$ 215.—
Najlepša hvala.
Ali imaš poravnano naročnino?
ANA C H R P O V A
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Áiresu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. —-Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo 8182
Stran« 6
Dekliška Greda
ALI SE SPLAČA BITI SLOVENEC
Večkrat, nam pride na misel, ko tu pa tam pridemo v- dotiko z našimi ljudmi, ali pa četudi ne pridemo, kaj si neki mislijo, se jim li splača biti Slovenec ali ne. Skoroda imamo včasih utis, kot da se ne splača, ker če vzamemo v poštev nekatere primere, ki jih bomo spodaj navedli, bp še kdo drugi naših misli.
Dobijo se matere, ki govorijo s svojimi otroci špansko, dasi jezika niti od daleč pra,vilno ne obvladujejo, in tudi če bi ga, ali ni to podzavestno podrejenost, ki rani ponos izobražene žene, in to od lastne krvi, ker ko otrok doraste, se sramuje in podcenjuje svoje starše, ter jih nazi vi je s psovko, ki je vsem znana.
Tudi z mnogimi moškimi ni nič bolje. Če bi slučajno prišel med devet Slovencev en ar-gentinec, mu bo vseh devet Slovencev na čast govorilo kasteljansko, četudi slabo "in se jim bo skrivoma muzal, ali pa če bi ne govorili bo eden iz med devetorice tolmačil argentincu, kaj govorijo, da ne bi mislil, da se o njem me-
nijo kaj slabega. Ravno tako je, če pride en lirvat med slovence, vsi bodo skušali govoriti po hrvatsko, četudi ga lomijo, da se sliši kot bi se otroci učili govoriti, in je navsezadnje trud popolonma brez potrebe, ker sta si narečji podobni ter lahko razumljivi, za enega kot za drugega.
Ste morda že videli kedaj, da bi se Nemci, Angleži ali pa Italijani sramovali svojega materinega jezika, dvomimo, ker oni se zavedajo samih sebe in nam dajo razumeti, da so in da jih ni sram tega. Slovenci pa, namesto da bi bili enako ponosni in samozavestni, jih skušamo oponašati kakor opice, ter se pri tem čutimo silno učene. Če to ni hlapčevsko podrejenost mišljenja, potem pa res ne vemo, kaj bi bilo.
Žalostno je, če človek san\ v sebi zaspi in ima zavesi, da on sam ni nič ter je obešen kot co-klja pri furmanskih vozovih, da se ga vpora-bi, kadar je potreba. Misel: — saj Slovenci nismo nič in nebomo nikoli nič dosegli, je strašna ter ubija,.
Slovenci moramo biti najprvo dobri in po-
nosni Slovenci in še le tedaj smo lahko koristni člani človeške družbe. Mi ne moremo nikjer nič koristiti, če se samih sebe sramujemo. Zavedati se moramo, da Slovani stopamo na svetovno pozorišče z novo kulturo in z novo človeško družbo, ki hoče biti pravičnejša kot je bila. latinska in germanska. Zavedati se moramo , da ni najlepša čednost slepa pokorščina, ki jo razni patrijotski in verski voditelji učijo, ker ti zadnji so podobni onim, kot je zapisal o njih Ivan Cankar: — Vsedejo se za mizo, zatajijo Boga in pravijo, da so srečni.
Zavedati se moramo, da se splača biti Slovenec, ker naša bodočnost je vstajenje. Žalostno bi bilo, če bi se ne zavedali, kaj dolgujemo naši sreči in sreči tistih med katerimi bivamo. Mi pa jih ne moremo z ničemur obogatiti, če nismo v prvi vrsti zavedni in ponosni Slovenci, ker le tedaj bomo v stanu odbijati vni-čujoče vplive, ki grozijo nam, ter vsej človeški družbi.
Ivan
Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik?
FEODORA
Iz neke postelje je skočil bolnik. To je bil ruski kmet, neki pravcati orjak kateremu Se sedaj ni Btrašna bolezen ugrabila vseh moči.
Ta orjaški človek s svojo dolgo in suho pojavo, oblečen samo v srajco, s svojim golimi pomodrelimi nogami, ki so gledale izpod srajce, z razmr-šenimi lasmi, ki so mu neurejeno padaU po čelu in segali zadaj do tilnika, s svojim od bolečin strašno spačenim obrazom, — je bil podoben bolj pošasti iz pekla kakor pa^žlvemu človeku.
Začel je ječati, to ječanje je postajalo vedno stra-šnejše, dokler ni zavpil naposled na ves glas, da je zvenelo zamolklo, kakor da bi prihajalo iz groba:
—	Pustite me odtod, pustite me v svobodo! — Ne bom več ostal tukaj, grom in peklo! če že moram umreti, hočem, da se to zgodi doma, na moji postelji!
Nikdar nisem bil bolan, toda žldje so zastrupili vodnjake, tako smo prisiljeni vsi piti strup iz vodnjakov, bogataši pa so s Židi v v zvezi.
Zato me tudi držijo tukaj v bolnici, da ne bi mogel oditi k sodišču in jih tožiti.
—	Otod hočem! — V svobodo!
Bolničarka se mu je približala do gotove oddaljenosti in ga skušala potolažiti.
—	Poslušajte me, pomirite se saj še niste izgubljeni, — ni še izključeno, da boste ozdravili, toda samo tedaj, če ostanete v svoji topli postelji!
Prosim vas, pojdite nazaj v svojo posteljo, zo-Pet vam bom dala zdravilo, ki vam bo ublažilo bolečine in ki vam je malo prej tako dobro delo!
Saj veste, da so bolečine tedaj takoj prenehale in da ste potem mirno zaspali.
—	V pekel s teboj, — vrag naj vzame tebe, prometa vešča, in tvoje zdravilo! — zatuli kmet ves besen. — Tebe podpirajo zastrupljevalci, ti nas nameravaš vse usmrtiti!
Ha, mar misliš, da nisem slišal o vseh vaših Prokletih načrtih?
Vse hočete imeti, — vse hočete spraviti v svoje žepe!
Ni vam vež dovolj, da vam daje kmet svoje delo in ves znoj in da postajate radi njega bo-8at». sedaj hočete, da bi tudi izginil, da bi si lahko "iegovo premoženje osvojili!
A-h, štirideset let sem star, pa me ni niti en-krat zabolel kakšen zob, sedaj pa, —• jetra in čre-
va mi bodo padla iz notranjosti od bolečine, v dro-bovjm mi gori kakor pekieuski ogenj, kri se mi je zgostila v žilah!
Zopet ga je napadlo.
Z obema rokama se je zgrabil za lase, vlekel jih je še globlje na čelo, opotekel se je kakor pijanec.
—	Zopet prihaja zopet prihaja, — je tulil kakor ranjena zver, — te bolečine!
iBog, dragi, pomagaj mi! Vedno sem bil dober in pobožen kristjan, . vedno sem zahajal v cerkev, vsako leto sem se izpovedal, zakaj me torej bičaš?
Ah, na pomoč! -— Te bolečine — ne morem jih prenašati!
—	Se enkrat vas prosim, vzemite zdravilo! — je prosila bolničarka in stopila za korak bližje.
Tedaj pa je naenkrat planil kmet proti njej, z obema rokama je posegel po njej, kakor da bi jo hotel zadušiti in zavpil s hreščečim glasom:
—	če moram jaz v pekel, tedaj bom vzel tudi tebe s seboj — ti podli stvor, ki si plačan od gra-ščakov in Židov!
Proč krinko, — poljubiti te hočem, da boš tudi ti dobila to strašno bolezen!
—	Na pomoč! — zavpije bolničarka. — On me ubija — okužiti me hoče, — masko mi je potegnil z obraza, mojo edino zaščito! —> Na pomoč!
Ta strašni bolnik, ki je bil napol blazen radi svojih bolečin in poln nepopisnega sovraštva, čeprav neopravičenega, je že precej potegnil krinka z njenega obraza.
Zdajci je ovil svoje roke' krog nesrečnice in poskušal svoje pomodrele ustnice pritisniti na njene.
—	Na pomoč! — zakliče še enkrat nesrečnica. — Rešite me! Sveti Bog, ne slišijo me, ne morejo me slišati, — izgubljena sem!
Tedaj se Feodora ni mogla več premagovati.
Čeprav je vedela, da bi mogla biti tudi izgubljena, če bi se približala kužnemu besnemu bolui-ku, čeprav se je lahko bala, da Jo bodo pozneje zopet spravili v njen zapor, je planila iz svojega skrivališča.
Hitro je dobila leseno kladivo, ki je ležalo ob posodi, napolnjeni z ledom in so ga uporabljali najbrž za to da so drobili led na manjše komade in ga dajali potem bolnikom za ovitke, še nekaj skokov in stala je za kmetom, ki si je pravkar med svojim blaznim smehom pritisnil bolničarko na prsi.
Feodora* dvigne kladivo, zameglilo se ji je pred očmi, čutila je, ako ji srce trepeče ob misli, da bi morala usmrtiti svojega bližnjega, toda tu J« šlo za rešitev drugega človeškega življenja.
Feodora je dvignila kladivo, da bi udarila.
že je hotela spustiti težko kladivo z vso močjo na glavo tega nesrečneža, ko---
I-Iropenje je prihajalo iz nesrečneževih prsi, roki sta se mu razklenili in izpustili telo nesrečniee. njegova orjaška postava je naenkrat otrpnila, ka« kor da bi jo bila zadela strela, zgrudil se je na tU.
—	Umira! — vzklikne bolničarka. — Pravočasno ga je Bog rešil strašnega trpljenja.
Pokleknila je, Feodora pa je podzavedno sledila njenemu vzgledu.
Nekaj trenutkov je vladala v sobi svečana tišina, ki so jo od časa do časa prekinjali težki vzdihi bolnikov katere je čakala ista usoda.
Tedaj pa je bolničarka vstala in z nepopisnim za čudenjem uprla svoje oči v lepo neznanko, ki je stala pred njo.
—	Nesrečnica, — je vzkliknila, — kako ste prišli v to sobo?
Sveti Bog! — Ta obraz, te oči, ti lasje, — ne, ne, meni se samo sanja, to ne more biti resnica, in vendar — ne vidim obraza prvikrat, te angelske poteze — vi ste, ali ste zares vi, Feodora?
—	Natalka! — spregovori mlada velika knegi-nja z drhtečim glasom. — Natalka iz Uličke, —• Natalka, katero sem srečala v tistem stolpu na gradu Utitomskega Natalka, kateri moram biti hvaležna, da sem se rešila!
O, daj, da ti stisnem roko, deklica, in preden «i medsebojno pojasniva, kako sva prišla sem, dovoli, da te objamem, saj sva si bili prijateljici!
Ko pa je Feodora hotela Natalko pritisnit! k sebi, jo je ta hitro potisnila od sebe.
—	Nazaj! — je zaklicala. — Ne dotikajte se me! — če nočete biti izgubljeni, se mi izogibljite!
O, moj Bog! — Vi tukaj — vi, nesrečnica, lahko si mirno stisneva roke, kajti niti vi, niti ja* ne bova zapustila več te sobe, obe sva izgubljeni, obe sva posvečeni smrti!
—	Kaj pomenijo te besede?' vpraša prestrašeno Feodora. — Zakaj mi nočeš dati roke, deklica?
—	Vi torej niti ne slutite kje ste? — vzklikne Natalka, ki je drhtela od razburjenja. — Nesrečnica, poslušajte me torej, vi ste v bolnici "Fve-toga Mihajla" v sobi, kjer leže bolniki okuženi
Stran» 6
SLOVENSKI TEDNIK
No. 350
drost: Otroci brez Boga bodo tolpa razbojni- Na binkoštno soboto je zapovedan post. kov in morilcev in nečednih živali.	Hladnik Janez.
ROJAKI
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
QUILMES BOCK
¿a. mütrt, ¿e/lveúas
mr&VM9
CERKVENI VESTNIK
Ve nedeljo 31. 5 je binkoštna nedelja, spomin prihoda sv. Duha. Njegovo delo je svet prepričati o "resnici, grehu in sodbi". Njegove darove smo prejeli pri krstu in birmi, kdor pa svojo dušo zaklepa pred njegovim delo vanjein, tudi njegovega razsvetljenja ne čuti. Največji greh zoper Svetega Duha pa je ne verovati v Jezusa Kristusa.
Služba božja na bink. nedeljo je: maša ob .10 h v kapeli na Avenida del Campo 1653. Ve-černice in zaključek šmarnic pa bo v kapeli bolnice Alvear (Warnes 2600). Tam je že marsikdo iskal telesnega zdravja. Naj bo obilna vdeležba vseh zahvala in priporočilo Bogu in našim slovenskim sestram, ki tam bolnikom s toliko ljubeznijo strežejo. Gotovo jim bo v prijetno zadoščenje, če bomo s svojo navzočnostjo napolnili kapelo. Pridite torej na Bin-košti 31. maja pop ob 4 h k večernicam v kapelo bolnice Alvear.
25	maja je spomin svetega Urbana, zavetnika vinorodnih goric.
26	sv. Filip Neri veliki vzgojitelj mladine. Sedanje življenje strašno potrjuje njegovo mo-
od kolere in katera s imenuje predsoba smrti!
— Kolera!
Sedaj je bilo Feodorl naenkrat vse jasno, ko je slišala to strašno besedo.
Ce bi bila vzgojena v kakšni drugi kulturni evropski državi, bi mlada kneginja strašnega pomena te besede ne mogla niti razumeti.
Vsaka Ruskinja pa ve, da je kolera tisti strašni bič, s katerim bije usoda vsako leto nesrečne carjeve podanike, vsaka Rusinja ve, da je kolera tista strašna bolezen, ki jo začetkom vsake pomladi prinesejo iz Azije.
Skrivaj kakor tat ponoči, se plazi ta kužna bolezen v sveto Rusijo.
Vse mere previdnosti so se pokazale v tem pc-glediu brezuspešne, pa tudi vse, kar se je posrečilo medicinski znanosti v tem pogledu doseči, sestoji edino v omejitvi bolezni in v tem, da se koleri zakliče "stoj", kar bolezen rešpektira, če hoče.
Toda obmejne ruske pokrajine, kraji, ki se nahajajo ob azijski meji, so vsako pomlad žrtve strašne bolezni, tega strašnega biča božjega.
Oblasti so dale na raspolago cele polke vojaštva, ki so stražili mejo, in ki so vsakogar ki je bil videti količ.kaj sumljiv, da je okužen od kolere, brezobzirno pognali nazaj, zgradile so posebne postaje za opazovanje, v katero so postavile najboljše dravnike, prepovedale so uvoz gotovega blaga, med ljudstvo so razdelili zdravila, izkopali so jim dobre vodnjake, pomagale so jim, da so se mogli boljše prehranjevati, čeprav ne radi njih sa mili, temveč radi -bogatinov, ki so se šopirili v Rusiji in trepetali za svojo lastno varnost, — toda vse je bilo zaman, vse brez uspeha.
Marsikateri bogati knez si je nabavil iz Perzije dragoceno preprogo in jo razprostrl v svojem salonu v Petrogradu ali v Moskvi.
V	nekaterih dneh so služabniki naenkrat zboleli na koleri.
Delavec, lcl je v Perziji zgotavljal preprogo, je nosil že v sebi kal bolezni, medtem ko je še delal na preprogi, bacil je bil torej » preprogo prenešen v Rusijo.	t
Na meji še na azijskih tleh pokopljejo Človeka, ki je umrl radi kolere.
V	dotlčni vas.', se naenkrat pojavi kolera z vso silo.
Ko pa je enkrat tukaj ta strašna pošast, tedaj jo je težko obvladati, posebno pa pri ljudstva, ki radi praznovernosti noče poiskati zdravniške p-o-moči.
Cele vasi izumro ob meji, hiše ostanejo prazne,
požgati jih morajo vojaki, ker se je v njih naselila kolera.
Po cestah leže umirajoči, bolnice po mestih so prenapolnjene.
—	Kolera je tu! — se razlega po vseh obmejnih gubernijah, strah se loti ljudstva, ki počenja stvari, ki se oddaleč ne strinjajo z zakonom.
Da, Feodora je vedela, kaj pomeni kolera, v tem trenutku pao je uvidela, da jo je nesrečna zvezda privedla v oddelek bolnice za bolnike na koleri, ji je bilo pri duši, kakor da so ji izrekli smrtno obsodbo.
Sorodniki ali pa znanci iz Rusije so prisostvovali pogrebu, ker so ubogi, so odnesli nekaj oblt-ke od umrlega s 3eboj v obleki pa je sedela smr.,
Natalka se ji je sedaj približala, prijela jo je za roko in vprašala začudeno:
—	Ali ste zares vi — zares? — Tega kar ne morem verjeti, ker si ne morem misliti, kako ste prišli sem!
Vrata so se zazidala v tistem trenutku, ko sem prišla jaz sem v to sobo in samo skozi tisto majhno okence občujem z zunanjim svetom, »prejemam nesrečne bolnike, dobivam hrano in dajem obvestila o stanju v tej sobi.
—	Natalka, — odvrne velika kneginja Feodora, -— komaj da sama vem, kako sem prišla sem.
Tedaj je povedala deklici, kaj jo je pripravilo k temu, da se je odločila pobegniti iz bolnice, pojasnila ji Je, kako se je skozi odprtino spustila v sobo.
—	Uboga Feodora! — vzdahne Natalka sočutno. —■ Brez dvoma ste izgubljeni!
Četudi bi ja z sama še tako prosila za vas, da bi vas izpustili, bi ne storili tega, kajti kdor stopi enkrat na prostor, kjer se nahajajo na koleri bolni, mora ostati tam tako dolgo, dokler ni nobenega bolnika več, dokler kužna bolezen ne preneha ali pa dokler tudi on sam ne postane žrtev bolezni.
—	Ah, draga Natalka, tudi jaz komaj razumem, da sem te našla tukaj! — vzdahne Feodora. — Pustila sem te v stolpu na gradu princa Uh-tomskega v Ulički in čeprav sem prepričana, da te je tvoj Dimitrij rešil, vendar ne morem razumeti, kako si prispela v Nižnji Novgorod in kaj ta je napotilo k temu, da si prevzela za bornih tri sto rubljev to strašno službo, kajti malo pTej sem že slišala, da si se zapisala gotovi smrti?
—	To je dolga in žalostna povest, — odvrne potrto mlada bolničarka, — toda ker vem, da imava dovolj časaž draga Feodora, sedite k majhni mizici jaz pa bom sedla k vam In vam pripovedo-
vala svojo žalostno povest in vedeli boste, radi česa sem prodala svoje življenje za tri sto rubljev.
V sobi je bilo vse mirno, večina bolnikov Je
spala.
Natalka je vrgla še nekaj polen v peč, potem pa je sedla h kneginji in ji začela pripovedovati.
35. POQLAVJjE.
Samostanska tajna
Res je, Feodora, tudi mene je moj Dimitrij rešil iz rok tistega bledega princa Uhtomskega.
2e sem mislila, da sem srečna, prepričana Bern bila, da sem se za vedno umaknila oblasti Uhtomskega, toda ah, — nebo je hotelo drugače!
In Natalka je pripovedovala mladi kneginji, ki jo je pazljivo poslušala, kaj se je naslednji dan po požigu zgodilo v Ulički kako so kozaki nepričakovano pridrli v vas in kako strašno so kaznovali uboge vaščane.
Feodora se je zdrznila od groze, ko je slišala o prizoru, ki se je dogajal pred cerkvijo.
—	Ali je to mogoče v Rusiji?! — vzklikne Feodora. — Sveta nebesa, tedaj je rri nas država barbarov in zares nismo vredni da nas solnce greje!
Toda nekaj ti povem, Natalka, nekaj ti prise-žem, — dobri car v svoji palači v Petrogradu niti ne sluti, da bi se moglo kaj takšnega zgoditi v njegovi državi.
On ljubi vsakega svojega podložnlka ln samo okolnost, da ne pride nikdar med ljudstvo in da nikdar ne izve resnice, kako in kaj delajo njegove kreature, kako izsesavajo ljudstvo in ga teptajo, je kriva, da se more zgoditi kaj takšnega.
—	Bog naj ščiti in brani carja, — odvrne Natalka z mirno vdanostjo ruske deklice, ki Je naučena oboževati carsko rodbino, — nihče ne pravi, da Je on kriv, toda kar se je zgodilo, se ne da izbrisati.
MoJega Dimitrija so hoteli ubiti, ker je bil begunec že so bile cevi pušk obrnjene proti nJemu, ko ga je naenkrat rešil mlad poročnik, v čigar polku je moj Dimitrij služil In poročniku stregel.
S tem častnikom Je odšel Dimitrij v daljnji svet, odšla sta na bojišče.
—i Kaj pa se je zgodilo s teboj? — vpraša Feodora sočutno. — Ali ei ti sama ostala v Ulički.
To Je bilo od tvojega Dimitrija zelo neprevidno, da ni zate boljše poskrbel, kajti tako si bila zopet izpustavljena nasilnežu' Ivanu Uhtomskemu.
(Nadaljevanje)
No. 350
SLOVENSKI TEDNIK
¡VAN 7
DOPISOVANJE
Mirba:
'Slovenski tednik', Cerkveni vestnik' in vera
Verskemu vprašanju smo do danes posveti zelo malo pažnje, dasiravno bi moralo bi-Praktično, naše dnevno vprašanje, ali vsaj, v pogosti razpravi ki bi dejansko dokazali,
vzrastlo logično in podstavno ter pričakovano	delavskim in gospodarskim društvom, nesoglasje med njega čitatelji glede tedenskih	Mi vsi, kar nas je raztresenih sirom tega, No-objav "Cerkvenega vestnika", objave, ki so	vega Sveta, se strinjamo s poštenim nepri-brez vsakega pretresovanja, naletele na odpor	stranskim listom, takšnim, kot si ga želi in ho-v vseh naprednih vrstah naših izseljencev in v	če osnovati uredništvo "Slovenskega Tednika", neskladnost s poslanstvom listov samih, ki se	Naše prosvetne, delavske in gospodarske or-nazivajo za nepristranske poročevalce pleme-	ganizacije, ki ga moralno in materijalno podili tih idej, agente kulture in vzgojevavce mno-	pirujo, kot kolonije same, ki se skupno, dvaj-žie.	settisočkrat zavedajo, kako velikega in važne-V okviru teh časnikarskih teženj, upamo, da	ga pomena je tak list, oziroma poročevavec, v se nahaja uredništvo "Slovenskega Tednika"	katerem ni prestrigu svobodnemu izrazu: ne in "Slovenski Tednik" kot glasilo, ki je naj-	verskemu, ne delavskemu, ne političnemu, ne vera je in bo vedno: odprt odločen in naj- bolj priljubljeno naši koloniji, je v prvi vrsti	filozof ičnemu; vsi, strmimo v to raznoterost večji sovražnik Človeštva. kriv temu nesporazumu, ker se je lahkomisel-	misli, k temu trčenju, ki bo dalo vzpodbudo in Do danes pa — in to bo marsikdo pritrdil no, neprevdarno in nedostojno oddaljil s te-	spopolnitev naši zavesti in izobrazbi. Nihče, no-nismo polagali naše večje pažnje temu .mi objavami od svojega vzvišenega posla»»	bena politična ne ideološka skupina, naj se ne vPi-ašanju, zato, ker na čast resnici lahko pri- stva.
'■"amo, ni bilo potrebno, videč, da je naša ko- Siloslovno je potisnil — on sam in nihče drugi — svoja načela in težnje v stranpota z zgolj s-mo objavo "Cerkvenega vestnika", ki v bistvu ni ničesar drugega negoli priprosta cerkvena propaganda, ki služi zgolj interesom za-slepljevanja proste in svobodne elovečanske zavesti.
Vsa dokazovanja, pojmovanja in mnenja "Slovenskega Tednika" o "Cerkvenem vestni-ku" in veri pa mal;ar Napoleonovo zraven ne drže!
Pomota je v lem slučaju tako velika, oči-	ker ono, kar se ustvarja s kesnoto vztrajnostjo
"Ul javno preziranje, ki jasno iy nepobitno do- vidna in globoka, da ne preostaja uredništvu	in potrpljenjem v okrožju zavesti je neposred-
fcazujejo, kako obupno je to versko vsiljeva- "Slovenskega Tednika" nikakoršna druga pot,	no težje zrušiti kot mogočno trdnjavo.
"Je v miših kolonijah, zgolj nek umeten zrak kot, d.t ima dovolj moralno mpči in duha, da jo	Prikazni, ki se je vrinila med nas, treba, da
prizmi in poravna,	zaustavimo našo pozornost vanjo. Zanimati nas
Celokupno kontinentalno slovensko delav-	mora od blizu: preprečiti moramo v kolikor
sivo obrača danes v "Slovenski Tednik" svoje	mogoče njeno akcijo in vpliv, ki teži v neiz-
oči, svojo željo, da po,stane to, kar mora. biti:	prosilo izobličevanje duš.
'01>ija že doma v vojni in povojni dobi dospe-'a do razsodnega in resnega, prepričanega zaključka, potom stvarnih in neovrgljivih doka-z"v, ki so dnevno potrjevali, da se je vera in ( erkev vedno vneto zavzemala, da obdrži nar ''ml v temi, resignaciji in podrejenju, če ga ni direktno "blagoslavljala" in pehala v klanje. In ravno za to vero in Cerkev se zadnje ča-z vso paro in vnemo deluje in propagira Ul('d našimi izseljenci, številnih dokazov imamo pred seboj, kot sa-
v katerem se bo zadušil še ta sleherni in "hla-t'lu" poizkus, katerega naši verski možje v ''oinovini tako toplo priporočajo našim izseljencem potom raznih verskih brošur in glasil,
zagospodari in prisoja oblast nad njim!
Korenito pa preobrazi in spači ta naš cilj čisto navadna propaganda in še povrhu —• cerkvena.
Versko obvladanje naših kolonij hi znaČilo: našo duševno smrt, kajti, kot je fašizem, brez dvoma, naš največji sovražnik na materijal-nein in političnem polju, tako je katolicizem nas značilen nasprotnik na duševnem polju. Ver ska nevarnost ni tako očividna kod ostale nevarnosti, katere se nam domnevajo občasno lahko rešljive, toda, grozi in žuga bodočnosti,
nas zadnje čase dokaj vsestransko namaka- naša duševna, hrana, izraz naše zavesti in ne- Toliko in nič več v pojasnilo vsem onim, ki
k svojim verskim strupom in .slovesno popravljajo vsak ukrenjen verski korak v naših Južnoameriških kolonijah,
l'e brošure in glasila so tako tendencijoznp na verski način urejene, da se koj vidijo '"''ji in smeri, ki jih imajo naše cerkvene in •"'«Oslovanske oblasti napram nawim (kolon'i-Juiii: ,strastno in vplivno delovati na to, da. po-|°'n poslanih verskih predstavnikov, zavodov 'u verskega vpliva samega, potujčijo in pod-•'"fmijo svobodni izseljenišlci duh; da ga. osre-( 0,l'eijo in združijo v ono ožjo miselnost, ki bi '"'n slepomišila — dostojno in brez ugovora.
'P	. .
Jein ciljem in nameram, ki si jih tako glo-
prisi ranski tolmač ljudskih in elovečanskih se bojé nesoglasij in podžiga strastnih sovra-teženj ter vodja im smerilo našim prosvetnim, štev v naših kolonijah...
prizadevajo naše cerkvene oblasti, treba,
'»oko
l'd n»ša kolonija nasproti postavi kompaktno °S('bnost, ki bo očividno dokazala, da smo do-01 j ^vestni, da jo ohranimo v svobodi in ne
v
verskem podrejenju in resignaciji. zadnje dni imamo priliko žalostne ugoto-1 Ve> da priključimo k tem tendencijoznim ^>*knn brošuram in glasilom tudi naše lastno 'loameriško časopisje, katero se je, zavest-
Dr. 1 HAHN
ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOEEJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI ,
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD 3—8 ZVEER — NIZKE CENE — PLAČEVANJE NA
OBROKE.
Ho
' a'i podzavestno, skoroda direktno
n*clil0 Pi-eti
^olk,
aitie '
pripo-
verski propagandi, katera občasno tako našemu svobodnemu delovanju, da je napram verski nevarnosti v naših južno-
Fotografija "LA MODERNA"
^'širili kolonijah, nemogoč. aPfam temu početju našega časopisja je
^ dar dobite
®a vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Mtoiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
NOVOPOKOČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin jo lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vara jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z volikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires

STRAN 8
PRIMORSKE VESTI
Roč. — Anton Cerovec je moral k vojakom v Afriko na mesto svojega brata, ki se nahaja v Jugoslaviji. To je že znana fašistična metoda, da morajo odgovarjati starši, brat ali drugi sorodniki za tistega, ki ga fašisti hočejo imeti.
Če pomislimo, je to vsekakor peklensko delo-
Aretirali so tudi Ivana Hlaju iz Čiritcža ter ga odgnali v koprske zapore.
Vodice. — Aretiran je bil 70 letni starček, ker da ni plačal davkov ter so mu ustavili mesečno pokojnino 50 lir- S tem je mož obsojen na stradanje ker delati več ne more.
Št. Peter na Krasu. -— V Slavini je umrl 20 aprila župnik Luka Smolnikar, ki je bil eden najboljših Krekovih sodelavcev na gospo darskem in na kulturnem polju.
Iz Vrhovelj v Brdih — poročajo, da je tamkaj umrl dne 14 marca upokojeni župnik Ivan Kovačič- Služboval je 25 let v Podmel-cu. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenec.
Postojna. — Umrl je na Vrhniki upokojeni železničar Anton Glažar, Ko je bil še v Trstu so morali njegovi otroci najprej obiskovati slovenske šole in še le potem jih je dal v druge, ko so dobro znali svoj materin jezik.
Mirno. — Ubil se je 25 letni Alojz Devetak ki je padel s kolesa, ko se je vračal domov.
Vsem preminulim naše sožalje!
' SLUČAJ PROSTOVOLJCA LUIGIJA CLAUDIA
Trst- — V nedeljo 5. pr. m- so proslavili v Nabrežini z velikimi svečanostmi, katerih se je udeležil federalni podtajnik prosluli Grazioli, ki je pregledal domače fašistične čete, smrt prostovoljca Luigija Claudia, ki je padel pred kratkim v bojih v Afriki. Prireditev bi se morala vršiti že prejšnji četrtek, pa so jo radi bojazni, da ne bi bila udeležba dovoljna. preložili na nedeljo. Luigi Claudio je eden redkih Italijanov, i so služili v naši deželi in so bili do naših ljudi če že ne prijateljso vsaj človeško naklonje ni. On je služboval kot karabinjer v Nabrežini, kjer si je s svojim dostojnim obnašanjem do domačinov nakopal sovraštvo vladujočih in je bil zato vržen iz službe ter končno služboval
POZOR ROJAKI
Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel.
KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA
Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje
APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.—
Prva slov. radiotehnična delavnica
ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires
SLOVlSNSKI TEDNIK
kot občinski sluga. Tudi se je poročil z domačinko iz Šempolaja iz družine Svetlič- fiel je v Afriko kod "prostovoljec". Zanimivo je, da ga kljub izobčitvi iz fašističnih vrst proslavljajo in mu prirejajo velike svečanosti. To so tudi domačini opazili in zelo živahno komentirali
SKRAJNO NIZKE CENE /IVINE
Trst. — Da se naš kmet nahaja v čim dalje slabšem položaju in da si ne more prav nič pomagati iz zagate v katero je zašel, nam nazorno prikazuje tole dejstvo. V Trstu proda kmet 2 do 3 tedne starega telička za 80 do 130 lir, med tem ko mora plačati za njega mestno mitnico 100 do 150 lir. Cene goveji in drugi živini so še vedno tako nizke, da kmet, četudi kaj proda prav za prav nič ne izkupi.
MARGOTTI PROSLAVLJA VOJNO V ABESINIJI
Gorica- — Nadškof Margotti je vršil in s¿ vrši številne pastoralne vizitacije po svoji ško fiji. Povsod, kjer pade to na nedeljo, drži poleg svečanih maš tudi pridige, ki pa so čudne in obenem značilne za psihološko stanje današnje Italije in njene duhovščine. Tako poroča *'Po-polo", da je v neki vasi na Goriškem imel "plemenit govor v katerem je povzdigoval naše podjetje v vzh- Afriki in poslal vsem četam svoj blagoslov". Maši so prisostvovale vse oblasti s številnim visokim klerom.
ŽRTVE NAŠIH FANTOV V ABESINIJI
Trst. — Italijanski časopisi prinašajo seznam vseh žrtev iz vzh. Afrike in jih naštevajo do sedaj po 15 mesecih 1-622. Med njimi so tudi imena slovenskih fantov in pa nekaterih piiseljenih Italijanov iz tržaške, goriške in istrske pokrajine. Navedena so med njimi sledeča imena: Grohar Franc iz Doberdoba, Bajt Franc iz Gorice, Babič Angel iz Pulja. Kozlovič Vik tor iz Buj, Pékorari Oton iz Ronkov. Božič Josip iz Vipave, Vižintin Atilij z Trsta, Hrvatin Peter iz Vižinjana, Mirkovič Bruno iz Zadra, v zadnjih dneh pa je umrl Zovidonič Andrej iz Kanala, ki je bil kot delavec zaposlen ter je u mrl na posledicah bolezni oz- nesreče. Kakor vidimo je število mrtvih zelo majhno. Še celo če računamo normalno umrljivost pri tako veliki armadi, bi bila številka veliko večja. Brez dvoma je, da so te številke pretirano majhni in da so žrtve v Abesiniji mnogo večje. — Saj so znani podatki o bolnih vojakih in delavcih, ki so jih prepeljali skozi sueški kanal in katerih število gre čez 30 tisoč. Tudi ni mogoče verjeti, da jih je v vseh krutih bojih, o katerih poročajo, padlo tako malo z italijanske strani-
Ali imaš poravnano naročnino?
Nova Slovenska Gostilna
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika IVAN GAŠPERŠIČ in
LUDVIK DEKLEVA
Av. Forest 621	Chacarita
No. 550
NEREDNOSTI V RIHEMBERKU
Gorica. — V zvezi z ljudskim štetjem, ki s¿ je vršilo 21 t. m- so bile dane občinam posebne naloge in pa seveda tudi poseben denar za ta namen. V Rihemberku pa je prefekt ugotovil nerodnosti in takoj odstavil občinskega taj nika ter postavil na njegovo mesto izrednega komisarja, rudno je, da pri taki stvari pridejo takoj na sled, dočim se drugod krade in sle-pari na debelo.
"DOPOLAVOR" V TOMA JU NA KRASU
Tomaj. — Tudi pri nas so ustanovili fašistično organizacijo "Dopolavoro"- Te organi' zacije ustanavljajo že skoro v vsaki vasi. Kef nimajo naši fantje velikega veselja udejstvova-ti se v tem društvu, jim vodje, seveda Italijani, grozijo in silijo da se v društvu udejstvujejo-Pri posestniku Černetu, po domače "Večerina-vih" so si izposodili vrt in naredili igrišče za balinati.
GOSTILNIČARJU TOMAŽIČU V TRNOVEM SO ODVZELI KONCESIJO
Reka. — Skoraj istočasno kot so odslovili iz službe trnovskega pismonošo so odvzeli gostilniško koncesijo gostilničarju in posestniku To-mažiču — po domače "Ludvetu" iz Trnovega, in sicer 6 marca. Gostilničar Tomažič se nc
N. K. Meliunii katar, ozdravljiv v 10 dneh.
A.	U. Orkitis podvojene, ozdravljive v 12 dneh.
B.	N. Kronična prostatitis, ozdravljiva v 5
tednih.
J. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar m-ehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri leta, se pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo venerične bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki.
GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Bra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu.
ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA:
Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov s starimi boleznimi, nervoznost, itd. in je zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav-liško tajnost.
Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni.
žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika.
Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobo, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na don.
j Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele-Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni S 3-00
Mprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih i» nedeljah od 9 do 12 uro.
GOVORIMO SLOVENSKI
- SUIPACHA 28 ---
klinika za vse bolezni
VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE
z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Rezultati v mesecu marcu:
A. T. Blenoragija od enega dne, ozdravljena v 48 urah.
N. B. Blenoragija trda, brez komplikacij, oz
dravljiva v 6 tednih. K. L. Blenoragija z bulami, ozdravljiva brez operacije. Bule se igubijo v 5 dneh.
No. 350
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 9
zaveda, da bi izrvršil kakršenkol prestopek, za-to se sklepa, da so hoteli na ta način maščevati za beg njihovega sina Josipa, ki je v začetku letošnjega leta izginil z doma, baje z namenom da se izogne odpotovanju v Afriko.
RAZNE VESTI
Utonil je v Soči blizu Gaberja pri Tolminu '' letni Anton Faletič, doma iz Kamina pri Koboridu-
—	Hud požar je izbruhnil na Taboru pri ^ornbergu v hiši Jožefa Mravljeta, ki ima ško de 5000 lir.
—	Požar je uničil kmetsko hišo in gospodarsko poslopje Amalije Štrajn v Dolini pri Trstu, ki trpi škodo 15.000 lir.
—	Granata iz svetovne vojne jc ubila 131et-nega Florijana Guljata iz Grgarja pod Sv. Golo.
—	Nagrade so delili o veliki noči raznim po sestnikom za njihov trud na poljedeskem po-Prišču- Med odlikovanci so Ivan Kralj iz Tolmina in Karel Pahor iz Opatjega sela, ki sta dobila bronasto zvezdo. Andrej Ciglič iz Štever-Jana je dobil 300 lir in Andrej Benza iz Vipolž 100 lir-
—	Novo križarko ki nosi ime "Garibaldi" So spustili v morje v petek. Dolga je 160 m in široka 10 in pol metra.
HBjšpr-;,- --
ZOPET ŠTEVINLNE ARETACIJE
Postojna. — Naša vas leži ob meji in je zato vsled tega najbolj prizadeta. Zato ni čudno, Ce se ljudje spuščajo stalno v razne strogo za-btanjene posle. Ni ga skoro dneva, da ne bi prejeli enega ali drugega in ga odgnali v zapore-Tako so tu zaprli 21-letnega Antona Štucina-ki se je hotel izogniti vojaščini in je hotel pobegniti preko meje. Julijana Peternel stara 29 'et iz Cerknega je dobila tri mesece in 9 dni Zapora radi tihotapstva- Justina Valentinčič Pa je dobila za isti delikt 7 dni. Zaprt je bil dalje radi tihotapstva Svetlič Jernej. Tako dan Za dnem vidimo, kako vozijo uklenjene ljudi v zapore in skoro vse radi nesrečnega tihotapstva.
Radi posusa bega čez mejo sta bila v Tribuši Pr>jeta Anton Vuga. star 26 let in Kari Grau-"er star 20 let, oba iz Solkana.
DIPLOMA
ízpit za pooblaščenega inženjerja gradb je naPravil v Beogradu ing. Egid Milavec, doma 12 Postojne- Čestitamo!
' Na juridi£ni fakulteti ljubljanske uni-
^erze je diplomiral dne 26 marca naš rojak
Kodrič iz Brij pri Rihemberku. Čestitajo!
Pozor Rojaki
Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO
s krogljiščem in kegljiščem
Calle MONTENEGRO 1586
Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata
TURKOVICH in ŠTEMBERGER
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
TRI ŽRTVE. — V nekem vinotoču v Kr-čevini pri Vurbergu je pri pretepu obležal s prerezano žilo odvodnico 25 letni viničarjev sin Franc Krepek, ki je čez nekaj minut izdihnil- Obležal je tudi njegov brat 22 letni Alojz katerega je nekdo udaril s kolom po glavi. Ležal je v ptujski bolnišnici dva dni v nezavesti-Prišel je po njega njegov brat in ga odpeljal domov, ker je bila vsaka pomoč zaman. Alojz je doma kmalu umrl. Nesrečno pijančevanje pa je zahtevalo še tretjo žrtev: materi Frančiški je od žalosti počilo srce, ker je izgubila v tako kratkem času kar dva sina. Tako je nesrečna družina v treh dneh izgubila kar tri člane. Kakor se je ugotovilo, so pri pretepu sodelovale tudi ženske in je bilo nekaj laže ranjenih. Deset aretiranih fantov so orožniki izročili sodišču- Preiskava se nadaljuje.
DVE ŽRTVI NESREČE S KOLESOM- — Nedavno se je kakor ponavadi odpravila zjutraj 21 letna Tinka Šolarjeva iz Kamne gorice v Podnart po pošto, po katero hodi vsak dan peš. Na poti pa jo je dohitel s kolesom sin kamno-goriškega ključavničarskega mostra Šparovca in jo povabil, da se lahko z njim pelje. Šolarje-
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DF. BILÍK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
va je ponudbo sprejela. Ko sta se pripeljala do klanca pri lesnem trgovcu Štularju, je zaradi kolesa, kar je imelo za posledico, da sta oba z močnim sunkom priletela na cesto in oble žala nezavestna. Na pomoč jima je prihitel posestnik Finžgar. Prihiteli so še drugi sosedje in spravili ponesrečenca v hišo trgovca Štularja in ju obvezali. Nato ju je reševalni avto gasilne čete iz Kranja prepeljal v ljubljansko bolnišnico-	,
DVA DETOMORA- — Dve detomorilki sta se zagovarjali pred sodnikom poedincem na celjskem okrožnem sodišču. Prva obtoženka je bila 291etna Amalija z Ložnice. Letos v januar ju jc na stranišču porodila živega dečka, ga po porodu odnesla pod neko vrbo ob potoku Ložnici, ga pokrila s prstjo in tako zadušila. Obsojena je bila na tri mesece zapora pogojno za dobo treh let. Druga obtožena je bila 23-letna Frančiška iz Šmiklavža, služkinja v Novem Celju. Februarja je prav tako na stranišču porodila dečka, ga vrgla v školjko in spustila vanjo vodo, potem pa vzela dete iz školjke- ga zavila v časopisni papir, obtežila s kamnom in vrgla v potok Lavo. Obsojena je bila na štiri mesece strogega zapora pogojno ža tri leta-
Ali imaš poravnano naročnino?
HOTEL in RESTAVRANT
"PACIFICO"
Calle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES
U. T. 44 (Juncal) 5406. Domača kuhinja: Štruklji in kranjske klobase, Slovensko služabništvo.
Lastnik: Anton Bojanovic
restavrant - BAR
nudi vse ugodnosti našim rojakom Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča
Stefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
Krojačnica
MOZETIČ
Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča
Sebastjan Mozetič
5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
BUENOS AIRES
Veliki zavod
pa

operacije in bolečin.
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kieline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
RIVADAVIA3070
PLAZA OHCEr-
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIH
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
MTWlnúíTWI
Gral. CESAR DIAZ 1657
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini.
Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
ISKRE
Strašna je ženska, kadar izbira nov klobuk-— Nak — tega že nočem, — pravi, — takih klobukov ne nosijo več- Tega pa tudi ne. Vsaka ima že tak klobuk.
**
Gost je naročil v gostilni porcijo suhega mesa.
—	Z veseljem, gospod, — se mu je priklonil uljuden natakar.
—	S kakšnim veseljemZ zeljem mi prinesite meso, z zeljem, ne z veseljem-
raj.' — je pokazal na podobo spokornice Marije Magdalene. Dekle mu je pa rezko reklo: — Kaj nie briga, kako je tista padla. Jaz sem se spodrsnila ob tem - le pomarančnem olupku... Nikar toliko ne gobezdaj, ampak pomagaj mi vstati, da bom šla muzej tožit za odškodnino...
** *
— Te plenice so tako trpežne, — je zatrjeval prodajalec mladi materi, — da jih bo vaš sinček lahko vse življenje nosil.
* *
*
** *
Ali ni res čuden svet? Revežu in lačnemu nihče ne priredi banketa.
Bankete prirejajo le ljudem, ki imajo dovolj denarja, da bi sami lahko kupili jed in pijačo
** *
V muzeju je visela znamenita slika Magdalene spokornice, Svetopisemske ženske, kakršnih je bil, je in bo svet poln.
Usmiljenja so vredne zaradi njihove ljubezni, in občudovanja zastran ujihovega- spokor-jenja.
—	Kdor je med vami brez greha, — je rekel Učeni k, — naj zgrabi kamen in naj ga prvi vrže v njo.
Nihče se ni ganil, ker ni bil med njimi nihče čist.
Umetnik jo je upodobil v najbolj pretresljivem trenutku: — Ko se je skesala svojih grehov.
Pred podobo v muzeju se je zbirala gruča mlade deklice, — osemnajst ali devetnajst let ljudi. Ne toliko zaradi podobe kot zaradi lepe ji je bilo, — ki je ležala sključeno na tleh in stokala.
—	Kaj je? — Kaj s« je zgodilo?
Med ljudi se je pomešal sivolas pastor do-brotljivega in usmiljenega obraza.
—	Proč! Stran! — jih je razganjal. — Tukaj je moja pomoč potrebna.
Le neradi so se umaknili. Pastor je pokleknil k nesrečnici na tleh in jo pobožal po laseh.
—	Ali si tudi ti padla, hčerka?
Vzdihnila je in prikimala.
—	Ali si tudi ti tako padla kakor tale zgo-
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega ztiravnika
zatecite se k
Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in iožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
Kmetu je poginila krava. Njegova žena je od tc nesreče zbolela in umrla. Ko je kmet za ženo žaloval, so prišli njemu sosedje ter mu rc kli:
"Res je, ženo si izgubil, ampak ti si še tf-den in mlad in lahko drugo dobiš-"
Pa so mu začeli ponujati, ta hčer, drugi sestro, tretji teto.
"Oh, jaz revež" jc vzdihnil kmet- "Vidim da je boljše ob ženo ko ob kravo priti. Komaj sem ženo pokopal, pa mi jih že deset ponujajo, ko pa sem ob kravo prišel, mi ni nihče druge ponudil!"
ANEKDOTA
Papež je imel kardinala, ki je imel naročeno, da ga mora vsako jutro zbuditi z besedami: "Sveti oče, ura je 7 in sonee sije." — "Vem to, moj sin", je odgovarjal papež, "ker sem vse-veden kakor Gospod."
Toda kardinal je umrl in drugi je nastopil njegovo mesto. Ko je stopil prvo jutro v papeževo spalnico, je dejal, kakor mu je bilo naročeno : "Sveti oče, ura je 7 in sonce sije." — "Vem to, sin moj, ker sem vseveden kakor Gospod." — "Nič ne veste", je dejal kardinal,
"kajti ura je 8 in lije kakor iz škafa." **
*
Igralec je tisti človek, ki živi zato, da ljudem ugaja.
Ljudem pa mora ugajati, če hoče živeti. **
*
Mlado moderno dekle je reklo svoji prijateljici :	'.
—	Draga, moja, zdi se mi, da bo še dolgo, dolgo trajalo, predno bom dobila takega moža, ka-koršnega si želim.
—	Kaj boš pa medtem počela? — jo je vprašala prijateljica.
—	Medtem se bom pa poročila, — se je glasil «dogovor.
Fant je dvoril dekletu, ampak ni imel nobene sreče.
"Gospodniča", je rekel končno, "meni se zdi, da me imate za popolnega tepca".
"Nikakor ne", je odgovorila ona. "Saj veste — popoln ni nobeden".
GIBANJE PARNIKOV
Iz Evrope pridejo:
Maj: 27 - Mendoza 30 — Avgust Juni: 6 — Cap Arcona
V Evropo odrinejo
Maj:
22 — Neptuno Junij : 1 — Mendoza
ZRAČNA POSTA
Air France: Ob nedeljah. Via Condor: Ob četrtkih.
03
VALUTA
100 lir — 26.93 pesov 100 din. — 7.77 pesov
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15--20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534