Koroški 'Slovenci

Uvod.

Koroška dežela je bila zibelj Slo¬
vencev. Koroški Slovenci so si že v prvi
polovici sedmega stoletja po Kristusu iz¬
volili svojega vladarja in v krvavih bojih
s Franki in Bavarci branili svojo državo.
Na polju pri sloveči Gospi Sveti so na voj¬
vodskem prestolu ustoličevali v sloven¬
skem jeziku svoje vojvode. Po vsej deželi
je bil razširjen slovenski rod. Zgodovinske
priče temu so imena gora, voda in pre¬
mnogih selišč, koder je sedaj Nemec go¬
spodar.

Tekom stoletij se je vedno bolj krčila
slovenska posest. Nemški jezik je prodiral
v nekdaj čisto slovenske vasi ter potiskal
jezikovno mejo vedno dalje v slovenske
pokrajine. Mnogi trgi, tovarniški kraji in
letovišča so polagoma postajali nemški
otoki v slovenskem ozemlju. Posebno hi¬
tro se je premikala jezikovna meja v pre¬
teklem stoletju. V mnogih župnijah ob
meji je bila pred sto leti slovenščina še

4

običajni jezik, danes je le še pastorka za
posle. Še okoli leta 1848 so na Koroškem
našteli nad 120.000 Slovencev, leta 1900
pa le še 90.495!

V Celovcu so leta 1857 našteli 6000
Slovencev in le 3419 Nemcev. Sedaj pa je
Celovec malone že nemško mesto.

Številke govore, da na Koroškem iz¬
umira slovenski rod, to je, Slovenci se
ponemčujejo. Mnogo so krivi Slovenci
sami. Bila je stara navada, da so slovenski
starši dajali svoje otroke med Nemce za
pastirje, da se nauče nemškega jezika. Ti
slovenski otroci so se večinoma ponemčili
in pozneje doma kot gospodarji širili nem¬
ški jezik med svojimi krvnimi brati.

Ponemčevanje koroških Slovencev pa
sedaj vzlasti pospešujejo šole in uradi, pa
tudi ponekodi v cerkvah ob jezikovni meji
nazaduje slovenščina, ker primanjkuje slo¬
venskih duhovnikov. Leta 1861 je bilo na
Koroškem 249 nemških ljudskih šol, slo¬
venskih še 28, dvojezičnih ali utrakvistič-
nih pa 56. Sedaj pa so na Koroškem le še
dve javni ljudski šoli s slovenskim učnim
jezikom. Meščanske šole so itak vse nem¬
ške. Enako žalostna usoda slovenskega je¬
zika je tudi v uradih.

5

Te kričeče razmere so opisovali že
razni slovenski poslanci v državnem
zboru. Prosili in rotili so vlado, naj da slo¬
venskemu jeziku na Koroškem naravne in
postavne pravice v šoli, uradu in javnem
življenju. Ponatisnili smo v tej knjižici iz
»Slovenca« nekaj teli govorov, ki razkri¬
vajo krivice, ki se gode slovenskemu je¬
ziku v koroških šolah in uradih. Storili
srno to, da vzbujamo vest merodajni go¬
spodi in rodoljubno zavest dragih nam
bratov koroških.

-

Koroško šolstvo.

Govor drž. poslanca Grafenauerja  22. junija 1908.

Visoka zbornica! Prav rad bi govoril
za eno črko drugače, kakor znam. Po
svoji pameti pa sodim, da tega veselja še
moj sin ne doživi, kajti edinost in narodna
politika v večjem obsegu in pomenu be¬
sede sta nam še precej tuja pojma, brez ka¬
terih pa omenjeno veselje nima svoje ma¬
tere. Naša inteligenca se je vrgla v pra¬
vem spoznanju našega časa sicer z vso
vnemo na izboljšanje gospodarskih raz¬
mer našega naroda in dosegla v tem oziru
tudi marsikak uspeh. Do prave moči pa
sploh moremo priti šele tedaj, ko se bomo
spoznali kot Slovane in ko bomo ne samo
slovanski mislili, ampak tudi pisali in de¬
lali. Kar pa je storil, gospoda moja, v naj¬
novejšem času en del naše mlade inteli¬
gence, to kaže, da ti mladi možje nimajo
niti verskega prepričanja, niti narodnega
duha in da niso nadebudni narodni pionirji.
Vsak slovenski mož mora tako žalostno
dejanje in ravnanje, tako postopanje uče¬
če se mladine le obžalovati in najostreje
obsojati. Tako žalostne čine izvršujejo v

8

našem času le brezdomovinski poulič-
njaki, nekdaj so jih izvrševali turški jani¬
čarji.

Gospoda moja! Opustimo vendar en¬
krat naš narodni separatizem, katerega
sad je cepljenje narodnih moči in zajčja
noga. Oklenimo se z vso nam prirojeno
žilavostjo slovanske ideje, slovanskega je¬
zika, v katerem je naša moč, naš pomen,
naša bodočnost.

Nadaljuje nemški:

Visoka zbornica! Po moji sodbi ni bila
srečna misel, da se ravno za proračun¬
sko razpravo določi časovna meja govor¬
nikom. (Tako je!) Primernejše prilike smo
irneli pri drugih vprašanjih in jih še dobi¬
mo, ako se pametno uporabi poslovnik.
Zato prosim odsek za izpremembo po¬
slovnika, da ne nosi dalje svoje hiše na
hrbtu. Prinese naj jo v zbornico, da dobi
telo tudi dušo. Posebno pa priporočam,
da novi poslovnik gospodom ministrom
določi nedotakljivo pravico udeleževati se
sej v zbornici. (Veselost.)

Kakor vidite, gospodje na ministrskih
sedežih, je taka določba nujno potrebna.
Ni pa mogoče to doseči z nujnim predlo¬
gom, in tudi take vladne predloge ne mo¬
remo pričakovati. (Medklici.)

Moj namen je bil, da bi se enkrat
predstavil v govoru gospodu železniške¬
mu ministru. Ker pa je ta gospod odpoto¬
val, govoriti hočem nekaj besed z mini-

9

strora za uk in bogočastje. (Klici: Ta je
tudi odpotoval!) Je pa vendar na Dunaju,
kakor sodim.

Ljudska šola.

Visoka zbornica! Danes govorim v
imenu naroda, katerega je na smrt obso¬
dila ona naprava, ki je življenje ljudstva.
To je šola, in prebivalstvo, v čegar imenu
govorim, so koroški Slovenci. O potrebi
in pomenu ljudske šole za vsak narod ne
govorim; to je znana in priznana stvar.

Dolžnost moja je, da vladi in zbornici
pojasnim neznosne razmere glede na ljud¬
ske šole za koroške Slovence.

Vlada ima sicer tovarno za obljube,
nima pa stroja za dejanja. Sicer bi bila
vlada davno že rešila leta 1884 vloženih
40 pritožeb slovenskih občin na Koroškem
zaradi ljudskega šolstva. Še vsak naučni
minister je to obljubil, pa tudi gotovo —
pozabil.

Morda bode sedanji naučni minister
dr. Marchet dotične pritožbe poslal v
Prago na razstavo kot starinske znameni¬
tosti. Darila vreden predmet avstrijskega
naučnega ministrstva bi bile gotovo te
pritožbe in prošnje. (Medklici.)

Sod smodnika.

Gospoda! Koroški Slovenci smo bili
sicer ubogljiv, potrpežljiv narod, ki je pre¬
našal vsako preziranje. Tej večji potrpež-

10

Ijivosti (Veselost) se mora pripisovati
»zgodovinski« mir v deželi, kakor ga ime¬
nujejo nemški nacionalci. Toda ljudska
masa brez krvi in življenja le nismo. Zato
svarimo vlado, naj opusti svoj »tempo
rnovendo«. Vlada je v svoji zaslepljenosti
in zvezi z nemškonacionalno stranko v
Koroški, ki je bila svoj čas biser v habs¬
burški kroni, napravila v deželi avstrijski
sod smodnika.

Kdor ne pozna Dunaja, se čudi, da so
na Dunaju »Benetke«. Kdor pa ne pozna
Koroške, ta ne more razumeti, da je v
Avstriji tudi Turčija. To državo v državi
je vlada napravila v zvezi z nemškona-
rodno stranko v teku 40 let večinoma s
šolskim sistemom.

Šole za ponemčevanje.

V slovenskem delu Koroške pravza¬
prav nimamo šolskega sistema, imamo pa
jako neroden, neumen načrt ponemčeva¬
nja v naših takozvanih dvojezičnih ali
utrakvističnih šolah. Nemškonarodna stra-
strahovlada z vladno blagohotnostjo in
navidezno zakonitostjo, to, moja gospoda,
je tisti nestvor, ki ga na Koroškem imenu¬
jejo sistem dvojezičnih ljudskih šol.

Ker na Koroškem Slovenci štejejo
tretjino prebivalstva, sodil bi vsak pra¬
vičen človek, da mora na učiteljski pri¬
pravnici tudi drugi deželni jezik, namreč
slovenski, imeti svojo postavno pravico.

11

Kaj še, gospodje! Na učiteljski pri¬
pravnici v Celovcu slovenski jezik še za
slovenske učiteljske pripravnike ni obve¬
zen učni predmet. (Klici: Škandal, ža¬
lostno!)

Na Kranjskem Nemci štejejo komaj 5
odstotkov prebivalstva, pa imajo dovolj
nemških ljudskih šol in so nasičeni tudi s
srednjimi šolami. Ne vladi, ne deželnemu
šolskemu svetu ne pride na misel, da bi
nemščino na učiteljski pripravnici v Ljub¬
ljani uveljavili le kot prost predmet.

Kdor že iz tega dejstva ne spozna, da
hoče vlada ponemčiti vse manjše narode
v Avstriji, ta je slep, bolan mož v politič¬
nem življenju.

Ta učni načrt na celovški pripravnici
je najboljše sredstvo, da oropa slovensko
prebivalstvo na Koroškem onih faktorjev,
ki so v pravem pomenu besede ljudska
šola, namreč slovenščine zmožnih učite¬
ljev. Ako se slovenščina na učiteljski pri¬
pravnici ne poučuje v potrebni meri, po¬
tem je jasno, da ne moremo imeti sloven¬
skih učiteljev, vsaj ne toliko, kolikor bi jih
morali imeti.

To ponemčevanje se vrši pred očmi
vlade in ž njenim sporazumljenjem, ker je
menda uničenje slovenskega prebivalstva
na Koroškem tudi »državna potrebščina«
in baje soglaša s spoštovanjem iz izvrše¬
vanjem zakonov, na katere so prisegli
vladni organi.

12

Koroški valpet.

Visoka zbornica! V vsakem človeku
ni v enaki meri razvito čuvstvo pravice.
Vladni organi na Koroškem in morda tudi
na Dunaju so to čuvstvo že izgubili. Za to
gorje slovenskemu učiteljstvu na Koro¬
škem, ako ima pogum, da gre z možmi na
Riittli. Po njem je! Koroški valpet mu
pove v brk: »Moj ukaz je tvoja volja,
moja volja je tvoja pravica.« (Poslanec dr.
Benkovič: Kdo je pa ta koroški valpet?
Morda gospod Palla?)

Da, gospod Palla! (Klici: Naročili so
si ga iz Šlezije!)

Koroški Slovenci le to zahtevajo od
vlade, kar bi jim vlada morala sama dati.
Vlada pa sili na to, česar mi nočemo. Mi
zahtevamo svobodo in omiko, vlada pa
hoče zatiranje in suženjstvo. (Živahno pri¬
trjevanje. Klici: Kakor v Turčiji!)

In sedanji šolski sistem je kakor ustvar¬
jen za ponemčevanje. To vam hočem do¬
kazati.

Kakšne so šole?

Po izkazu koroškega deželnega šol¬
skega sveta za leto 1904/05 je na Koro¬
škem za Slovence 84 takozvanih dvojezič¬
nih šol in le tri, reci tri, slovenske. (Cujte!)

Kakšna pa je slovenska šola na Ko¬
roškem? To moram opisati, ker mnogi
tega ne vedo.

13

Mi hočemo take ljudske šole, v kate¬
rih je poučni jezik slovenski, nemščina pa
učni predmet. Takih šol pa nam vlada ne
dovoli, ker sicer ne more pospeševati po¬
nemčevanja.

Kaj pa je koroška dvojezična šola? V
teh šolah pa poučujejo slovenske otroke v
nemškem jeziku. Slovenščina je le pripo¬
moček »za silo«, ne pa obvezen učni pred¬
met, še manj poučni jezik.

S tako šolo se slovenska mladina niti
pametno ne ponemčuje, ampak poneum-
nuje. (Res je!) Pa tudi drage so za kme¬
čko prebivalstvo te poneumnovalnice, v
katerih vzgajajo buče. (Veselost.)

V teh šolah še otroci le v krščanskem
nauku poučujejo slovenski. Zato pa tudi
oblastva in nemškonacionalno učiteljstvo
tako sovraži katoliško duhovščino v slo¬
venskem delu Koroške. (Čujte! Cujte!)
Duhovščina se ne ukloni strahovladi in
nad vse graje vrednemu početju šolskih
oblastev in njihovih prepokornih hlapcev.

V varstvo navidezne pravičnosti je
deželni šolski svet dne 9. listopada 1891.
izdal ukaz, da se mora slovenščina na
dvojezičnih šolah namesto risanja in telo¬
vadbe poučevati po tri ure. (Pols. Kadl-
čak: In to je ljudska šola!) Da, to je ljud-
naprednjaki!

Pa ti ptiči so znali koroške Slovence
opehariti tudi za to koncesijo. Slovenske
ure so postavili za določene učne ure, sta-

14

rišem pa dovolili, da oproste otroke tega
pouka. S to zvijačo so svoji krivici dali
zakonito lice. (Posl. Kadlčak: In tega ne
ve minister dr. Marchet?) Gotovo mu je
znano.

Da je tak pouk že trudnih učencev
brez uspeha, po zimi pa v razsežnih šol¬
skih okoliših — in takih je mnogo na Ko¬
roškem —- zaradi kratkega dneva sploh
nemogoč, je jasno vsakomur, ki ni zrel za
norišnico. Le koroški deželni šolski svet
s svojo hinavsko naklonjenostjo Sloven¬
cem tega noče uvideti in pusti pod svojim
varstvom te razmere.

Na Koroškem pa sploh primanjkuje
poslov. Dalje si morejo nemško-narodni in
uradno dvojezični učitel i z uspešno agi¬
tacijo v prikritem smislu imenovanega
ukaza z dne 9. novembra 1891. lahko pri¬
dobiti podpore iz sredstev dežele, nem¬
škega šolskega društva in »Siidmarke«,
mogoče tudi višje službe kot nadučitelji,
okr. šolski nadzorniki itd. Zato je tudi um¬
ljivo in naravno, da so otroci oproščeni
pouka v slovenskem jeziku. Prošnje pa, da
bi se slovenski pouk preložil v normalni
čas pouka, deželna šolska oblast kratko-
malo odbija.

Besna Židinja.

Nemško-narodni časniki, katere zala¬
gajo z dopisi nemški učitelji in dnevni pi¬
sarji, pa oskrbujejo posle besne Židinje.

15

Resnico postavljajo na glavo ter kriče:
»Glejte, Slovenci sami nočejo pouka v
svojem jeziku«.

Kdor zahteva slovenski pouk, tega
razkriče kot hujskača, nazadnjaka, mrač¬
njaka, panslavista, ter ga obsodijo na vis¬
lice. (Veselost.)

Sadovi.

Taka so tudi uradna poročila, ker ro¬
ka roko umiva. Štirideset let že imamo ta
zmedeni šolski sistem na Koroškem. Uspe¬
hi pa so žalostni v duševnem, gospodar¬
skem in moralnem oziru. Sadovi tega ne¬
srečnega sistema, ki so posledica tudi ne¬
primernega šolskega berila, se kažejo med
ljudstvom, pa tudi pri onih slovenskih uči¬
teljih, ki so vzgojeni v nemškem duhu.

Te sadove je kratko in dobro označil
pri maturi koncem rožnika 1907. deželni
šolski nadzornik Palla sam z besedami:
»Vsi ponemčeni -— Vindišerji — učitelji
namreč — niso nič vredni!« (Čujte! Čujte!
Posl. Kadlčak: »Odkod pa je ta mož?) Iz
Šlezije!

Tako govori inteligenten, omikan člo¬
vek na Koroškem, ki bi moral razširjati
omiko v deželi, pa nas imenuje »Vindi-
šerje«. (Burni medklici.)

To je isto, kot če bi mi Nemce prezirlji¬
vo imenovali »Švabe«. (Posl. pl. Stransky:
Radi tega mi nismo užaljeni, »Švab« ven¬
dar ni razžaljenje! Le imenujte nas tako,

16

to nič ne de! — Posl. dr. Benkovič: Vi
dobro veste, kaj to pomeni! Že večkrat
so bili zaradi tega ljudje obsojeni. — Posl.
Fon: Da, ljudje so bili obsojeni zaradi tega
izraza.)

Podpredsednik dr. vitez Starzynski:
Prosim, ne motite govornika!

Palla je priča.

Poslanec Grafenauer nadaljuje: Ko¬
roški Slovenci smo malokedaj tako srečni,
da bi slišali resnico iz ust tega gospoda.
Pri tej priliki pa se je Palli zjasnilo in je
govoril resnico. Ta resnica pa ne velja le
za učitelje, ki jih je imel pred očmi, ampak
tudi za njega samega, ker je ponemčen
Slovan. (Res je!)

S temi besedami pa je Palla posredno
obsodil tudi šolski sistem na Koroškem ter
v pravi luči osvsetlil Gobančevo in svoje
delo. Sedanji šolski sistem, ki ustvarja
»ponemčene vindišerje«, je delo teh dveh
gospodov. (Poslanec Žitnik: Gobane in

Palia?) Da, Gobane je pričel delo, Palla
pa nadaljuje.

Strojne in Vogrče.

Navesti hočem dva slučaja v Strojni in
na Vogrčah. Šolska občina Strojna je skle¬
nila, da zgradi šolsko poslopje. Obenem pa
je zahtevala, da bodi na tej šoli slovenski
pouk, nemščina pa kot učni predmet. Do

17

Končane zgradbe sta okrajni in deželni šol.
svet odobravala to zahtevo. Deželni šolski
svet je tudi posial v Strojno slovenščine
popolnoma zmožnega učitelja, da prične
Pouk. Se pred prihodom učiteljevim pa je
krajni šolski svet prosil višjo šol. oblast,
naj mu naznani za slovenski pouk določe¬
ne učne knjige. Dobil pa je kratek odgo¬
vor: »V Strojni naj se naroče enake knji¬
ge, kakor jih rabijo dvojezične šole v oko¬
lici.« V teh dvojezičnih šolah pa ni nobe¬
nega slovenskega berila. To sem omenil
že v govoru 19. grudna 1907.

Gospoda moja! Tako postopanje šol¬
skih obiastev je navadno zasmehovanje
šolske občine, uradna predrznost in prezi¬
ranje § 6. drž. šolskega zakona.

V slovenski šolski občini Vogrče pa
je dvorazredna mešana ali dvojezična šo¬
la. Na tej šoli pa se samo krščanski nauk
poučuje v slovenskem jeziku.

Trn v očeh.

Ta pouk in še bolj katehetje so koroš¬
kim oblastvom trn v očeh, ker poučujejo
mladino v materinskem jeziku in uče Bo¬
ga spoznavati. Ko pa bi naši duhovniki
hodili v frakih, bi bili poveličevani od
tistih, ki iščejo Boga (Klic: Masaryk!),
zlorabljajo svobodo vede ter vzgajajo na¬
še mladeniče za kulturni boj.

Ker pa se po naukih katoliške vere kr¬
ščanski nauk poučuje v ljudskem jeziku,

2

Kor. Slov.

18

pričel je deželni šolski svet na mnogih
dvojezičnih šolah in tudi v Vogrčah kr¬
ščanski nauk izrabljati za jezikovne vaje.
(Klici: Nečuveno!) Ukazal je namreč in
prisilil učitelje, da je šolska molitev nem¬
ška. (Čujte!) Torej še Boga naši otroci ne
smejo moliti v svojem domačem jeziku!
Strojna in Vogrče pa sta v središču slo¬
venskega prebivalstva na Koroškem.

Vsakemu svoje.

O takih šolskih oblastvih pravično
misleč državljan ne more drnzega reči, ne¬
go: »Vrag jih vzemi!« (Pohvala in pritrje¬
vanje.) Šolska oblastva sama prezirajo
šolski zakon, ki določa »nravnoversko
vzgojo« mladine. In ta zakon velja morda
tudi za Koroško.

Gladstone je bil moder državnik. Ali
je bil klerikalec, tega ne vem, a bil je pa¬
meten mož. In ta Gladstone je rekel nekoč
v angleški zbornici: »Sicer nisem učitelj,
vendar vem, če otrokom ne vcepimo dokaj
vere, bode v kratkih letih na svetu mnogo
več vragov«.

To tudi jaz trdim, to trdijo tudi kmet¬
je in vsak človek, ki noče biti potomec
opice in ni opica. Jaz pa prisegam na ka¬
toliško pravo ki ukazuje: »Vsakemu

svoje !«

To pravo pa nam koroškim Sloven¬
cem krati in ruši strankarska strast in

19

vladna zaslepljenost in s tem prezirajo
tudi zadnji cesarjev prestolni govor.

Gospodje, videli bodemo, kdo zmaga
in čegavo je maščevanje.

Prežvečena slama.

Iz tega razvidite, gospodje, kolike
vrednosti so ugovori in popravki naših na¬
rodnih nasprotnikov v tej zbornici. Vodi
jih le narodna zagrizenost in mečejo le
pesek v oči, da varajo javnost z izmišlje¬
nimi frazami. Te fraze pa že 30 let niso
druzega, nego nemških časnikov prežve¬
čena slama, v kateri še vrabci ne gnez¬
dijo (Veselost). Ta slama ne smrdi le res¬
nim politikom, ampak že vrabcem, in ven¬
dar jo v akordu polagajo v jasli naučni
upravi, ki jo žalibog uživa.

Nekaj cvetov iz šolskih vrtov.

Predno končam, podani vam še nekaj
cvetov iz koroških šolskih vrtov. Prvi
cvet: Nedavno je bil nadzornik v neki

dvojezični šoli. Nadzornik vpraša učitelja:
»Kako pa poučujete?« Učitelj: »Natančno
po predpisih!«

Nadzornik se zadere: »Kaj predpisi!
Ti so le za javnost!« (Klici: Kdo je ta nad¬
zornik?) Ako ga imenujem, potem me
nemški nacionalci imenujejo ovaduha.
(Medklici.)

Druga cvetka: Nadzornik za velikov-
ški okraj mora biti zmožen slovenščine.

2 '

20

Od deželnega šolskega sveta za to mesto
izbrani učitelj se je res odločil, da se na
teden dve uri uči slovenski. Morda ima
danes že v rokah imenovanje za okr. nad¬
zornika v velikovškem okraju.

Tretja cvetka: Neki nadučitelj v ce¬
lovškem okraju je nedavno rekel svojemu
učitelju: »Pustite otroke v slovenskem od¬
delku, naj delajo, kar hočejo, vi pa se
učite za maturo, sicer ne odpravimo slo¬
venskega razreda.« (Cujte! Cujtc! — Po¬
slanec dr. Benkovič: Kako pa se imenuje
ta mož?)

Imenujem ga na kompetentnem me¬
stu. Nočem se prerekati z nasprotniki, ka¬
kor 19. grudna. Nekaj dokazov, ki sem jih
naštel, je v naučnem ministrstvu. Druge
pa rad izročim, če jih hoče imeti naučili
minister.

Gospodje, opisal sem šolske razmere
v slovenskem delu Koroške. Namen vla¬
de je, da zatre koroške Slovence. Ali
se ji to posreči, je drugo vprašanje. Kon¬
čam pa z besedami dvornega norca ce¬
sarja Albrehta: »Kako hočeš priti v Švico,
to vidim: kako prideš iz Švice, to vidiš
ti!« Te besede naj so resen opomin vladi,
ki tepta pravice poštenega in žilavega na¬
roda. (Burna pohvala in ploskanje. Go¬
vorniku mnogi poslanci čestitajo.)

Govor poslanca Žitnika

v državnem zboru dne 15. aprila 1902.

Celje.

Visoka zbornica! Dovolite, da najprvo
kratko odgovorim na besede prevzviše-
nega g. ministrskega predsednika, katere
.ie zadnji torek izgovoril glede celjskega
vprašanja.

Dotične besede so na levici visoke
zbornice vzbudile živahne ugovore. Iz te¬
ga pa nikakor ne sledi, da je morda slo¬
venski narod zadovoljen z mislijo g. mini-
trškega predsednika. Nasprotno: Slovenci
se nikakor ne moremo sprijazniti s stali¬
ščem visoke vlade v tem vpraašnju. (Pri-
tr'vanje.)

Gospod ministrsik predsednik je nam¬
reč izjavil, da glasovanje dne 21. s uš ca na
stvari sami ni prav nič izpremenilo. Ta
trditev je nas morala opravičeno iznena-
diti, ker glasovanje 21. sušca je v istlni na
stvari sami mnogo izpremenilo.

Prvič je zbornica odobrila postavko
v proračunu za nemško-slovensko nižjo
gimnazijo v Celju. Drugič je zbornica od¬
klonila Stiirgkhovo resolucijo in s tem iz-

22

rekla, da niti govora ni o tem, da bi se
nižja gimnazija v Celju opustila.

Iz tega pa mora visoka vlada za-se
izvajati ustavno dolžnost, da ne maje ob¬
stanka te gimnazije in ga tudi ne pusti
omagati.

Zato povemo visoki vladi: Mi smo

dne 21 .  sušca zmagali v javnem, poštenem
parlamentarnem boju in si zmage ne pusti¬
mo kratiti.

Ako pa se visoka vlada morda boji,
da bi vsised tega trpelo parlamentarno
delo, potem naj ne prezre, da more parla¬
mentarno delo motiti tudi ta stran visoke
zbornice in ne samo leva.

Zato ne tirajte slovenskega naroda v
tako pozicijo, da bi moral uporabiti naj¬
skrajnejša sredstva. (Živahno odobra¬
vanje.)

Gospod ministrski predsednik je sicer
rekel, da mi Slovenci sami nismo veseli te
gimnazije. Jaz ne vem, odkod je g. min.
predsednik dobi! to sporočilo. Jaz moram
le konstatovati, da je bil slovenski narod
vesel te gimnazije, da se veseli tega uč¬
nega zavoda in se ga hoče tudi v bodoče
radovati.

Nočem in pri tej priliki tudi ne smem
obširneje odgovarjati na izva : anja g. min.
predsednika, ker smo že v razpravi o ljud¬
skih šolah. Dovolj je, da sem .označil ono
stališče, katero mi zagovarjamo in je tudi
samo ob sebi umevno. To sem moral sto-

23

'iti z ozirom na znane spletke v zadnjih
dneh, da še enkrat v imenu tovarišev jas¬
no, odkrito in odločno označim naše sta¬
lišče. (Pritrjevanje.)

Naloga ljudske šole.

Visoka zbornica! Prevzel sem nadalje
jako sitno, pa tudi nehvaležno nalogo, da
govorim o ljudski šoli. Oprostite, ako bo¬
dem govoril tudi o stvareh, o katerih se
je v tej zbornici že večkrat govorilo. Go¬
tovo ni prijetno, ako treba poslušati že
stare stvari. Toda tudi nam ne napravlja
veselja, ako moramo vedno ponavljati
stare pritožbe. Vendar je moja dolžnost,
da ponovim vsaj nekatere pritožbe. Ko
bi molčali, mogla bi javnost in visoka
vlada sklepati, da smo morda zadovoljni
z ljudskimi šolami v slovenskih pokra¬
jinah, ali da je opešala moč našega na¬
roda v boju za dragocene koristi in da smo
ustavili svoje skromne in pravične zahte¬
ve. (Pritrjevanje.) In sedaj k stvari!

Naloga ljudske šole je v smislu zako¬
na in zdrave pedagogike, da vzgaja otro¬
ke versko-nravno, da razvija in pospešuje
njih duševno delavnost, da jih seznani, s
potrebnimi elementarnimi vednostmi in
ročnostmi za nadaljtio izobrazbo ter
ustvari trdno podlago za vzgojitev vrlih
državljanov in ljudi. Šolski in učni red pa
še dostavlja: »Namen vsake mladinske

vzgoje je odkrit in plemenit značaj. V ta

24

namen mora učitelj posebno paziti na lepo
nravno vedenje mladine, vzbujati in utrje¬
vati čustvo dolžnosti in časti, vzajemnosti,
uljudnosti in ljubezni do domovine«.

Ljudska šola je sicer zadnja desetletja
jako napredovala, vendar pa se vsiljuje
prepričanje, da se polaga največ važnosti
na znanje in ročnosti in da se nekako pre¬
zira naloga vzgoje. V času pa, ko pešajo
vera in nravnost, čustvo za pravičnost in
avtoriteto, ko se vedno grozneje razvijajo
socialne nevarnosti za državo in družbo
in ko so onemogle vse policijske naredbe
proti rastočim zlom, je naloga liudse šole,
da več stori za vzgojo značaja in srca.
(Polivala.)

Prosim pa, da nam v tem oziru ne
podtikate namenov, katerih nimamo in ne
moremo imeti. Mi želimo in zahtevamo,
da se vprašanje versko-nravne vzgoje v
ljudski šoli presoja po pravih namenih, ka¬
tere mi v istini gojimo, a ne po onih, ki se
nam krivo podtikajo.

Četudi ne soglašamo v političnih
vprašanjih, v eni točki moramo biti edini,
da namreč ljudska šola razlivaj luč prave
krščanske omike čez vse narode, da z
zdravo vzgojo ogrevaj srca za dobro in
plemenito ter vspodbujaj moči za skupno
delo v duševni in gmotni blagor domovine.
Če smo enkrat v tem edini, potem se zjas¬
nijo pojmi in bode, kakor upam in želim,
tudi mogoče uspešno rešiti preporna poli-

25

tična in narodna vprašanja. Seveda, vsega
ljudska šola sama ne more doseči. Treba
ie, da vzajemno delujejo družina, šola in
cerkev, pa tudi tisti, ki vplivajo na javno
mnenje.

Gospodarsko vprašanje.

Prezreti pa tudi ne smemo gospodar¬
ske strani tega vprašanja. Meni se vedno
dozdeva, da so državni zakon za ljudske
sole ustvarili preveč lahkomiselno. Prvič
ie uprava preokorna; krajni, okrajni in
deželni šolski svet so preveliki upravni
stroji. Okrajni šolski nadzorniki so tako
preobloženi z raznimi birokraškimi posli,
da jim preostaje jako malo časa za po¬
trebno nadzorovanje šol. Mogoče, da ima
stalno nameščenje okr. šolskih nadzorni¬
kov tudi svoje slabe strani, kakor je na-
glašal že prvi govrnik v tej razpravi. Ven¬
dar sodim, da govore jako važni razlogi
za stalno nameščenje okr. šolskih nadzor¬
nikov. V tem oziru je tudi kranjski deželni
zbor opetovano sklenil resolucije.

Dalje omenim, da si je država glede
ljudske šole prisvojila vse pravice, toda
bremena je zvrnila na dežele in občine,
katere v tem oziru navzlic najboljši volji
ue more o izvrševati svoje naloge. Učitelj¬
stvo toži še v mnogih kronovinah, da je
slabo plačano in da ga tarejo gmotne
skrbi. Na drugi strani pa zopet kmečko
prebivalstvo ječi pod raznimi bremeni, iz-

26

med katerih šolska bremena niso najmanj¬
ša in še vedno naraščajo.

In zato prav veselo pozdravljam reso¬
lucijo g. poslanca dr. pl. Fuchsa, ki je tis¬
kana kot prva v poročilu in se glasi: »C-.
kr. vladi sc naroča, da primernim potom
prepusti deželam potrebna državna sred¬
stva, s katerimi bodo mogle dežele zma¬
govati rastoče stroške za 1'udske šole.«

Dalje je tudi splošen glas, ljudska šola
bodi praktična za kmečko prebivalstvo in
v tem oziru naj goji več pouka v kmetij¬
stvu. Gospoda moja! Res se večkrat ču-
jejo glasovi, da je ljudska šola premalo
praktična za deželo, ker je ustvarjena po
enem kopitu za mesta in kmete. Ako se v
tem oziru izboljšajo razmere, potem utih¬
nejo tudi pritožbe. Zato z veseljem po¬
zdravljam tudi peto resolucijo, ki jo je
sprožil tovariš g. Povše. Ta se glasi: »C.
kr. vlada naj na učiteljskih pripravnicah
za naravoslovne predmete uporablja v po¬
ljedelstvu izvežbane učne moči. Kjer pa je
to sedaj nemogoče, naj po možnosti na¬
mešča za kmetijski pouk poljedelske ve-
ščake.«

Nočem o tem dalje govoriti, marveč
vladi le priporočam, da upošteva te želje.

Učni jezik.

Govoriti moram nekoliko obširneje še
o eni točki, kateri se, žal, v tej zbornici
vedno nasprotuje. Ako namreč hoče šola

27

z uspehom vzgajati, potrebuje potrebnega
sredstva, in to je poleg veronauka, zgodo¬
vine in domovinoznanstva pouk v mate¬
rinskem jeziku. Središče tega pouka jc be¬
rilo. To otroka šele seznani ž njegovim
materinskim jezikom, vzbudi in okrepi ple¬
menita čustva, zjasni mu misli ter voljo
obrača na dobro.

Ljudska šola brez ljudskega jezika je
spaka. Ako hočete skrbeti za omiko ljud¬
stva, dajte mu najprvo ljudsko šolo z nje¬
govim jezikom. (Tako je!) V vseh državah
in pri vseh narodih je to samo ob sebi
umevno, le v Avstriji še ni prodrlo to
edino pravo načelo.

Mnogo se zahteva od naše ljudske
šole. To pa je le tedaj mogoče doseči, ako
se mladina poučuje v onem jeziku, ki ga
razume, v katerem se ji razvijajo pojmi
življenja. Pouk v materinskem jeziku je
torej največjega pomena tudi za uspešno
vzgojo, česar ni treba šele dokazovati.

To načelo priznava tudi državni za¬
kon. Saj pravi člen XIX. drž. tem. zakona
v odstavku 3.: »V deželah, koder prebiva
več narodnosti), morajo biti javne šole
tako uravnane, da vsaka teh narodnosti j
dobi potrebna sredstva za izobrazbo v
svojem jeziku in da se ne sme nobena si¬
liti, naj se nauči tudi drugega deželnega
jezika.«

Ta splošna določba bi morala v prvi
vrsti veljati za ljudsko šolo. Možje, ki so

28

leta 1867. sklenili ta zakon, so bili gotovo
v veliki večini čisto nemške krvi.

Visoka zbornica! Jaz javno priznam,
da mi Slovenci nismo, nasprotniki nobe¬
nemu kulturnemu jeziku, gotovo ne nem¬
škemu in balkanskemu. Praktične raz¬
mere med Slovenci celo zahtevajo, da so
omikani krogi — in to naglašam — zmožni
nemškega jezika.

Toda elementarne ljudske šole bi ven¬
dar ne smele biti čisto jezikovne šole, ka¬
kor je to, žal, še mnogokje v slovenskih in
hrvaških krajih. Zato ni naša krivda, ako
morajo slovenski poslanci že leta in leta
naučno upravo opozarjati na te kričeče
nedostatke.

Naše zahteve na šolskem polju so bile
z ozirom na obstoječe razmere in glede
na takozvane državne koristi vedno
skromne in pohlevne, toda povsem opra¬
vičene. Tudi jaz s svojim govorom nočem
olja vlivati na ogenj, temveč hočem v
imenu svojih somišljenikov le stvarno in
mirno pojasniti razmere kudskih šol v ne¬
katerih slovenskih pokrajinah.

Šole na Koroškem.

Pričeti moram s šolami na Koroškem.
Kakor znano, je c. kr. deželni šolski svet
koroški z odlokom z dne 24 .  julija 1872.,
št. 1842, ljudske šole v onih krajih, koder
Slovenci ali izključno ali pa vsaj v ogrorn-

29

ni večini prebivajo, razdelil v tri skupine,
in sicer: V ljudske šole s slovenskim uč¬
nim jezikom, na katerih pa se morajo
otroci učiti tudi nemškega jezika; drugič
v dvojezične, za katere pa velja poseben
učni načrt, da se namreč morajo z nazor¬
nim naukom vezati takoj. nemške jezikov¬
ne vaje, ki naj otroke seznanjajo z nem¬
škim jezikom; tretjič so čisto nemške šole
tudi v onih šolskih občinah, katerih pre¬
bivalstvo je sedaj še ali izključno ali po
večini slovensko.

Toda deželni šolski svet tedaj ni usta¬
novil nobene slovenske ljudske šole, am¬
pak vse slovensko-nemške takoj uvrstil
med dvojezične ali utrakvistične. Proti
tem šolam so se takoj pritožile tri sloven¬
ske občine, in sicer Št. Jakob v Rožni do¬
lini, Sveče in Bistrica, seveda brez uspe¬
ha. In bivši naučili minister baron Gautsch
ie že 1891. tukaj v zbornici sam priznal,
da se je proti dvojezičnim šolam — ki so
v istini le nemške — pritožilo še 33 drugih
občin.

Kako so danes uravnane ljudske šole
na Koroškem? Takoj v začetku izjavim,
da sem dobil podatke iz popolnoma zanes¬
ljivih virov. Kjer pa je eden korošikh po¬
slancev oglašen za menoj in mi bode go¬
tovo odgovarjal, zato tudi izjavim, da dra¬
ge volje jemljem na znanje vsak stvarni
popravek. Sicer pa, in to naglašam, jaz
svojih želja in pritožeb ne obračam na

30

koroške.poslance, ampak na naslov visoke
naučne uprave.

Torej dne 1. prosinca 1902. so bile na
Koroškem samo 4 slovenske ljudske šole,
na katerih pa je s tretjim šolskim letom
nemščina obvezen učni predmet. Te so:

Peterorazredna ljudska šola v St. Ja¬
kobu v Rožni dolini s 385 učenci, enoraz-
rednica na Jezerskem s 73 učenci, enoraz-
rednica v Globasnici s 66 in enorazrednica
v Šmihelu pri Pliberku z 90 učenci. Torej
obiskuje te štiri slovenske šole 614 otrok.

Takozvanih utrakvističnih ali dvo¬
jezičnih ljudskih šol zo koroške Slovence
je sedaj 83. Na teh šolah je 11.040 otrok,
poučuje pa 145 učiteljev, od katerih je 105
slovenskega in 40 nemškega rodu; devet
učiteljskih mest je praznili.

Od teh 83 dvojezičnih, v istini pa
nemških šol je:

V šolskem okraju Celovec 17 z- 29
razredi in 2203 učenci; v šolskem okraju
Šmohor 6 šol s 14 razredi in 891 učenci;
v šolskem okraju Beljak 25 šol s 53 raz¬
redi in 3676 učenci; v šolskem okraju Ve¬
likovec 34 šol s 4183 učenci; v šolskem
okraju Volšperg 1 enorazrednica s 87
učenci, sedaj brez učitelja.

Konečno pa je 30 ljudskih šol v slo¬
venskem delu Koroške z izključno nem¬
škim učnim jezikom tudi za slovenske
otroke, in sicer: v celovški okolici 18 šol
z 2872 učenci; v slovenskem delu šolskega

31

okraja Št. Vid ob Žili 1 šola s 125 učenci;
v slovenskem delu šolskega okraja Beljak
3 šole z 10 razredi in 570 učenci; v slo¬
venskem delu šolskega okraja Velikovec
7 šol z 2283 učenci in v slovenskem delu
šolskega okraja Volšperg 1 trirazrednica
z 270 učenci.

V slovenskem delu Koroške je torej
sedaj skupaj 117 šol, katere obiskuje
17.714 otrok. Kakor sem že omenil, so le 4
slovenske, 83 utrakvističnih, v istini pa
nemških, in 30 s čisto nemškim učnim je¬
zikom. Na vseh teh ljudskih šolah poučuje
235 učiteljev. Od teh ji hje 137 slovenske
narodnosti — a večinoma nemškega miš¬
ljenja in 98 nemške narodnosti. Sedaj pa
si oglejmo te šole, ki so namenjene za ko¬
roške Slovence.

Šola v Št. Jakobu.

V prvi vrsti opozarjama na petrazred-
nico v Št. Jakobu v Rožni dolini, ki je
sedaj še slovenska.

Občina Št. Jakob se je 13 let borila za
slovenski pouk v svoji šoli. Trebalo je ne¬
štetih obravnav in pritožeb do najvišjih
instanc.

Konečno je c. kr. naučno ministrstvo
z odlokom z dne 6. grudna 1891, št. 8655,
odredilo, da se v tej šoli vpelje slovenščina
kot učni jezik, seveda z dostavkom, da se
nemščina poučuje kot obvezni predmet že
v tretjem šolskem letu po tri ure na teden,

32 \

istotako v četrtem in petem šolskem letu,
od šestega šolskega leta pa po štiri ure.
Deset let se je prav dobro obnesla ta uved¬
ba, starši in šolska oblastva so bili z učni¬
mi uspehi jako zadovoljni.

Toda v vsi Avstriji besneči narodni in
politični viharji tudi tej šoli niso prizanesli.
Bili so prav malenkostni, gmotni nagibi, ki
so nekega, svoj čas neutrudljivega zago¬
vornika slovenske šole predrugačili v naj¬
večjega nasprotnika. Nočem natančno opi-
savati teli osebnosti]. Omenim le, da je
bila v hiši nekega tamošnjega posestnika
in gostilničarja posojilnica. L. 1899. pa je
odbor posojilnice kupil svojo hišo in pre¬
nesel posojilnico pod to svojo streho.
Dalje so si kmetje ustanovili mlekarno in
menda tudi konsumno društvo. Vsled tega
imata baje označeni gostilničar, ki ima
tudi trgovino, in neka druga trgovka malo
gmotne škode.

In to okolnost je neki učitelj, sin one
trgovke, ki je bil mej tem od c. kr. dež.
šolskega sveta s prejšnje službe preme¬
ščen, izrabil v svoje politične namene.
Pilat in Herod sta si segla v roke, in do-
tični učitelj je vodil agitacijo proti sloven¬
ski šoli.

Posledica je bila, da so nezadovoljneži
in zapeljanci poslali 4  prošnje na dež. šol.
svet ter zahtevali, da odslej slovenska šola
postane dvojezična ali, da se razdeli v
dvojezično, to je nemško in slovensko.

33

Občani, ki so s sedanjo šolo zado¬
voljni, seveda tudi niso molčali in so po¬
slali na deželni šolski svet protiprošnjo.
To so tudi mnogi od tistih podpisali, ki so
se bili preje že izrekli za dvojezično šolo.

In kaj se je zgodilo? Deželni šolski
svet je po okr. šolskem svetu ukazal, naj
davkoplačevalci, oziroma matere šolo ob¬
iskujočih otrok glasujejo, ali naj je šola v
bodoče dvojezična ali slovenska. Glaso-
yanje se je vršilo dne 21. maja 1901. Izid
le bil, da je bilo 95 giasov oddanih za slo-
yensko šolo, kakoršna je, 91 pa za dvo¬
jezično. Nad 100 opravičencev se ni ude¬
ležilo glasovanja.

V dotičnem pozivu pa se glasi: Vsi
oni, ki se ne odzovejo povabilu in ob do¬
ločeni uri ne pridejo k glasovanju, prišteli
se bodo k tistim, ki so s sedanjo jezikovno
uredbo šentjakobske šole zadovoljni in
žele le več nemščine. Ker se torej nad 100
opravičencev ni udeležilo glasovanja,
smemo trditi, da je okoli 200 glasov za
slovensko šolo in le 91 za dvojezično.

Ob enem pa sta se krajni šolski svet
•n občinski zastop pritožila proti razdelitvi
sole na dež. šol. svet ter prosila, naj ostane
slovenski učni jezik in naj se v dogovoru
s šolskim vodstvom uči več nemščine. In
v dogovoru z okrajnim šolskim svetom
Je sklenilo nemški jezik učiti že v dru¬
gem letu po tri ure, v tretjem raz¬
redu po pet ur, v četrtem in petem po

3

Kor. Slov.

34

osem ur. (Posl. Orasch: Po katerem za¬
konu?) Po nobenem! A da bi rešili sloven¬
ski učni jezik, so se udali za več ur nem¬
škega pouka. To pa se je zgodilo sloven¬
skemu jeziku na škodo.

Občinski zastop in krajni šolski svet
sta po deputacijah skušala predsedniku
deželnega šolskega sveta, kakor tudi de¬
želnemu šolskemu nadzorniku pojasniti
prave želje prebivalstva in nagibe ter
vzroke agitacije proti slovenski šoli v Št.
Jakobu. Gospod deželni šolski nadzornik
je rekel, da je bila pri njem tudi nasprotna
deputacija, »da pa ti gospodje niti vedeli
niso, kaj pravzaprav hočejo«. Gospod de¬
želni predsednik je baje rekel deputaciji:
»Bodite brez skrbi; brez nujnega vzroka
ne izgubite slovenske šole.«

Zato vprašam: Kaj je pač bil nujni
vzrok, da je c. kr. deželni šolski svet ko¬
roški v seji dne 20. septembra 1901, skli¬
cevaje se na takozvane želje od vnanjih
agitatorjev zapeljane manjšine, proti skle¬
pu krajnega šolskega sveta in občinskega
zastopa, ki sta gotovo tudi zakonita za¬
stopnika šolo vzdržujočih faktorjev, uka¬
zal, da se mora slovenska šola v Št. Ja¬
kobu opustiti ter razdeliti v dvojezično
in slovensko? Ta kruti ukaz je krajni šol¬
ski svet v Št. Jakobu dobil 7. novembra
1901, št. 2545.

Naravno, da se je krajni šolski svet
šentjakobski pritožil dne 10. novembra

35

1901 na c. kr. naučno ministrstvo, kakor
tudi na c. kr. deželni šolski svet. Toda vi¬
soko ministrstvo zopet pleše po jajcih, ka¬
kor pravimo, ker je to pritožbo vrnilo na
deželni šolski svet, akoravno je samo z
odlokom z dne 6. grudna 1891 ukazalo,
da mora na ljudski šoli v Št. Jakobu po¬
učni jezik biti slovenski.

Deželni šolski svet pa je mejtem pri¬
tožbo krajnega šolskega sveta z odlokom
z dne 6. grudna 1901, št. 3670, zavrnil,
obenem pa zaukazal novo glasovanje o
učnem jeziku, in sicer naj to glasovanje
vodi učitelj Woschitz iz Domač.

Ime tega učitelja imenujem le zato,
ker je bilo že v časnikih imenovano in
tudi v pritožbah — navedeno. Sicer pa ni
ležeče na imenih, ampak na dejstvih.

Kako je ta učitelj izpraševal starše,
je razvidno iz dotične pritožbe krajnega
šolskega sveta in občinskega zastopa z
dne 4. svečana 1902 na c. kr. okrajni šol¬
ski svet. V tej pritožbi se glasi:

»Odločno moramo ugovarjati, da bi
bil izid zadnjega glasovanja izraz proste
in prave volje vprašanih strank in da bi
ta izid mogel biti merodajen za uredbo
šentjakobske šole.

1. Učitelj Woschitz je med komisijo
občeval izključno le z najhujšimi agita¬
torji proti slovenski šoli, te je izpraševal za
svet ter tudi stranke vpričo teh vseh. (Tu
slede imena in dejstva, katerih nenavajam.)

3 *

36

2. Gospod Woschitz je vplival na
stranke za dvojezično -šolo s tem, da je
vsem onim, ki bodo svoje otroke pošiljali
v nemško šolo, obljubil šolske knjige kot
darila. To vplivanje gotovo ni bilo brez
pomena, ako pomislimo, da se revnejše
prebivalstvo vedno na ono stran nagiblje,
kjer more dobiti ali prihraniti nekaj nov¬
čičev.

3. Komisar Woschitz je tudi v istini
prigovarjal staršem, naj pošiljajo svoje
otroke v nemške šole, in je tudi neresnič¬
no govoril o slovenski šoli, da se namreč
otroci nemščine skoraj nič ne uče, in da
se v dvojezični šoli prične z nemščino šele
v tretjem razredu, slovenščina pa ponav¬
lja v vseh razredih.«

To pa ni res in se tudi odlok dežel¬
nega šolskega sveta z dne 20. septembra
1901 glasi povsem drugače. Večina star¬
šev namreč noče dvojezične, to je, nem¬
ške šole, marveč le želi, naj bi se več ur
poučevala nemščina. (Poslanci Orasch,
Dobernig in Lernisch ugovarjajo.) Ako
ljudstvo res želi več nemščine, je to nje¬
gova stvar. Ali starši zahtevajo, da se
ves pouk vrši v slovenskem jeziku.

4 .  Komisar Woschitz je tudi vplival
na ljudi z besedami: »Ali ste tudi vi z
,bindišarji’? Ali ste tudi vi ,bindiš’ ?« —
(Orasch, Dobernig in Lernisch ugovarja¬
jo, češ, da »bindiš« ni žaljivo.) Da, s tem
hočejo koroške Slovence zaničevati.

37

»In tako — pravi dalje pritožba — so
bili ljudje zaslepljeni in ostrašeni, da se
jih je več proti svojemu boljšemu prepri¬
čanju oglasilo za dvojezično šolo.«

Ta agitacija proti slovenski šoli pa je
postala resna, ko je koncem junija 1900
odposlanec naučnega ministrstva nadzo¬
roval šolo v Št. Jakobu ter se, kakor se
sodi, nasproti deželnemu šolskemu nad¬
zorniku neugodno izrazil glede nemškega
pouka. Obče se je opažalo, da je ravno
takrat eden najhujših nasprotnikov slo¬
venske šole, podučitelj iz Koč, rodom
Šentjakobčan, tedaj nastopil v Št. Ja¬
kobu, gotovo ne brez vednosti merodajnih
krogov.

Pomenljivo je tudi, kako je bilo raz¬
pisano izpraznjeno nadučiteljsko mesto. V
št. 42. uradnega lista (»Klagenfurter Zei-
tung«) se je glasilo: » . . . na petrazred-
ni, sedaj še slovenski ljudski šoli v Št. Ja¬
kobu . . .« Drugi dan, v št. 43, pa v urad¬
nem listu ni bilo onega odstaka: »sedaj še
slovenski ljudski šoli«. (Dr. Lemisch: To
se je od Vaše strani zgodilo, da je bil in-
serat predrugačen.)

Kdo je to storil, tega ne vem. Gotovo
pa opomba »sedaj še slovenski šoli« ni
bila brez namena.

Deželni šolski svet je torej odredil,
da se mora slovenska šola v Št. Jakobu
razdeliti v utrakvistično in slovensko. Ta
odlok v zakonu ni utemeljen, ker je de-

38

želni šolski svet prekoračil svoj delokrog.
Po moji sodbi deželni šolski svet vendar
niirict pravice, da razveljavi kar na svojo
roko pravomočno naredbo naučnega mini¬
strstva z dne 6. grudna 1891, št. 8655, gle¬
de šole v Št. Jakobu. (Dr. Lemisch: Pri¬
tožba je došla pozneje.)

Zakonita zastopnika, krajni šolski svet
in občinski odbor, sta sklenila, naj ostane
šola slovenska, od tujih agitatorjev na¬
hujskana manjšina prebivalstva pa se opi¬
ra na razloge utilitete in oportunitete.
Opozarjam Vas na razsodbi državnega
sodišča z dne 25. aprila 1876 in 20. julija
1881, da namreč nobeni pomisleki utili¬
tete in oportunitete ne morejo razvelja¬
viti člena XIX. državnega temeljnega za¬
kona, § 1. državnega ljudskošolskega za¬
kona in § 51. učnega reda.

Dvojezične šole so slabe.

Vse šole, katere je koroški deželni
šolski svet razdelil v dvojezične, to je
nemške in slovenske v istem šolskem
okraju in pod enim vodstvom, so, kakor
kažejo izkušnje, v didaktično-pedagogič-
nem oziru, najmileje rečeno, neprimerne,
pa tudi kvarljive za mir in edinost med
soobčani. To dokazujejo dogodki v obeh
šolskih okrajih, oziroma občinah Globas¬
nica in Šmihel (obč. Bistrica) pri Pliberku.

Leta 1892 je dež. šolski svet ti dve
šoli razdelil v slovenska in dvojezična

39

oddelka. Od tedaj pa so se pričeli pre¬
piri med učitelji in stariši, sovraštvo in
nasprotje med otroci na obeh oddelkih,
pa tudi v družinah.

Ta nasprotja pa se kažejo vsako leto
začetkom šolskega leta. Učitelji se trudijo
z raznimi obljubami in sredstvi, da bi čim
več otrok pridobili za nemško šolo ter
odvrnili od slovenske. Učitelji dobivajo
za lov na otroke častna darila od nem¬
škega »šulferajna« in »sudmarke«, pra¬
vijo, po 50 gld. na leto. (Ugovori. Dr. Le-
misch: »Ta darila dobivajo tudi slovenski
učitelji!«) Dovolj žalostno!

Druga vaba za slovenske otroke v
nemške šole so božična darila, katera
podpirati imenovani nemški društvi. Se¬
veda dobivajo ta darila le oni otroci, ki
prestopijo v nemško šolo, slovenski otroci
ne poznajo teh daril in veselja. (Poslanec
Dobernig: »Knezoškof prav nič ne stori
za revne otroke!«) Tega ne vem, sicer pa
dvomim, da bi prav nič ne storil.

Nemški »šulferajn« je od leta 1898 do
1901, kakor je bilo čitati v »Freie Stim-
men« z dne 26. svečana t. L, št. 17, na Ko¬
roškem nabral 26.566 kron, izdal pa za
nemške šolske namene na Koroškem
65.754 kron. Jaz menim, da se ta denar
gotovo ne porabi samo za nemške otroke
v nemških šolah. In to je ravno vabljivo
za učitelje. To je bilo mnogo let tudi na
Kranjskem.

40

Konečno pa tudi učni uspehi na slo¬
venskih šolah niso posebno ugodni, ker
mnogi učitelji namenoma zanemarjajo
šolo. Zato pa tudi pada število otrok na
obeh slovenskih šolah v Globasnici in
Šmihelu. Tako je leta 1897 obiskavalo slo¬
venski oddelek v Globasnici še 93 in dvo¬
jezični oddelek 97 otrok; leta 1898 je bilo
na slovenskem oddelku le 82, na nemškem
že 110 otrok; letos pa je na slovenskem
oddelku samo še 66 učencev. (Poslanec
Orasch: »Zakaj pa to?«) Ne govorim da¬
lje o tem, konstatujem le dejstvo.

Šoli v Globasnici in Šmihelu.

Le nekaj besed o šolah v Globasnici
in Šmihelu. Do leta 1892 sta bili v obeh
krajih dvojezični šoli. Več let sta okrajna
šolska sveta in občinska zastopa prosila
za slovenski šoli, toda brez uspeha. Po
daljših obravnavah je koroški deželni šol¬
ski svet z odlokom z dne 21. avgusta
1892, št. 922, na podlagi § 6. državnega
šolskega zakona odredil, da se premeni
šola v Globasnici v dvojezično in sloven¬
sko pod istim vodstvom. Enako usodo je
doživela ljudska šola v Šmihelu. Tukaj
se je trirazrednica razdelila v nemško
dvorazrednico in slovensko enorazred-
nico. Oba občinska zastopa in okrajna šol¬
ska sveta v Globasnici in Bistrici, ozi¬
roma Šmihelu sta se pravočasno pritožila
na naučno ministrstvo, katero pa še do

P

41

danes ni dalo odgovora — navzlic mnogim
ustnim in pismenim pozivom.

Poneinčevalnice.

S tem, da se šole na Koroškem dele v
nemške in slovenske oddelke, hočejo
kratkomalo onemogočiti ustanovitev in
obstanek slovenskih šol, obenem pa zadr-
žavati in ogreniti vse težnje in pritožbe
koroških Slovencev, ki se še zavedajo
svoje narodnosti. Kakor sem že omenil-,
ie na Koroškem 83 dvojezičnih, v istini
nemških ljudskih šol, katere obiskuje nad
U.000 slovenskih otrok. Na teh šolah se
le prvo šolsko leto rabi slovensko-nemški
abecednik, v vseh ostalih šolskih letih je
ves pouk v nemškem jeziku, v rabi so le
nemške knjige ter poučujejo večinoma
učitelji, ki niso zmožni jezika otrok, to je
slovenskega.

Nočem izreči svoje sodbe o teh šolah,
temveč navajam besede mož, ki gotovo
dobro poznajo koroške razmere. Tako je
dne 26. svečana 1897 g. deželni predsed¬
nik koroški v deželnem zboru odgovarjal
na pritožbe slovenskih poslancev glede
teh šol. Nato mu odgovori poslanec nem¬
ške narodnosti: »Pritrjujem gospodu de¬
želnemu predsedniku, da se mora tam,
kjer je v šoti več slovenskih otrok, pouk
pričenjati v slovenskem jeziku. Toda
moja misel je pa tudi, da se morajo otroci
v slovenskem jeziku vsaj nekaj predme-

42

tov učiti skozi vsa šolska leta, in ne samo
v nemškem. Česar se otroci nauče iz
slovnice in vaj, to je jako malo in se hi¬
tro razkadi, ako se otroci ne vadijo je¬
zika (slovenskega) v razgovorih.«

To gotovo ni pretirano, kar zahteva
ta poslanec, in prebivalstvo bi bilo za¬
dovoljno. (Koroški poslanec kliče: »In to
je rekel nemški poslanec?«) Da, poslanec
nemškega pokolenja.

Dne 24. avgusta 1899 je v koroškem
deželnem zboru rekel mej drugim posla¬
nec Muri: »Pouk v nemškem jeziku se na
teh utrakvističnih šolah že kmalu v za¬
četku pričenja, ko otroci še brati ne znajo,
seveda še manj pa spisje.«

Ta poslanec je navajal odlok dežel¬
nega šolskega sveta z dne 2 svečana 1891,
št. 1623, v katerem se glasi: »Z abeced¬
nikom se mora pričeti v prvem in drugem
šolskem letu in otroci se morajo polago¬
ma vpeljati v nemščino.«

»A ta polagoma —- pravi govornik —
se prične že v nekaterih tednih, ko otroci
še pojma nimajo o nemškem jeziku.«

Dalje ukazuje odlok: »Od tretjega
šolskega leta pa se mora slovenski jezik
v vseh oddelkih učiti po tri ure na teden.
Za ta slovenski pouk pa se morajo vse
učne ure brez izjeme preložiti na konec
pouka, da se morejo odstraniti vsi tisti
otroci, ki se na željo staršev nočejo ude¬
leževati slovenskega pouka.«

43

Gospodje, ali veste, zakaj je deželni
Šolski svet postavil slovenske ure na ko¬
nec pouka? Da otroci beže iz šol.

Poslancu Muriju je odgovarjal gosp.
dr. Leniisch. (Poslanec dr. Lemisch: Ka¬
teri pa? Saj jih je več!) Sodim, da ste bili
Vi, gospod tovariš. Torej g. dr. Lemisch
Pravi: »Gospod Muri trdi, da učitelji proti
ukazu na dvojezičnih šolah že čez nekaj
tednov pričenjajo v nemškem jeziku po¬
učevati, mesto da bi otroke s pomočjo slo¬
venskega jezika učili nemškega jezika.
Ako je to res, potem tudi jaz priznam, da
to početje hi pravo in je naravno, da uči¬
telji ne dosežejo nobenega učnega uspeha «

Dobro, jaz pritrdim gospodu dr. Le-
mischu, ker učni uspehi res niso v nobe¬
nem pravem razmerju z velikimi stroški
Za take šole.

Navesti hočem še sodbo nekega pe¬
dagoga. Ta pravi: »Dvojezične šole na
Koroškem so le po imenu take, v istini pa
so le ponemčevalnice. Namen teh šol je,
da se slovenski otroci nauče nemškega je¬
zika v govoru in pisavi. Ali pa ljudska šola
s tem doseza pravi svoj namen, to je
Vprašanje, pa je tudi nemogoče in tega
deželni šolski svet tudi ne zahteva. Saj
je pred nekaterimi leti rekel deželni šol¬
ski nadzornik nekemu učitelju: »Ako otro¬
kom v vsaki uri v prvem letu ubijete v
glavo le pet nemških besed, ste zadostili
svoji nalogi.«

44

Ko pa mu učitelj odvrne, da bi po¬
tem otroci koncem šolskega leta še brati
ne znali, reče nadzornik živahno: »To naj
zagovarja deželni šolski svet!«

»Kako naj učitelj s slovenskimi otroci
doseže iste učne uspehe, kakor z nem¬
škimi, ako slovenski otroci vsaj tri leta
potrebujejo, da morejo za silo razumeti
nemški pouk. Vsa ta leta so torej za vz¬
gojo mladine izgubljena.«

Vsled teh nezdravih in krivičnih šol¬
skih razmer trpi ves kulturni razvoj, pa
tudi narodni obstanek slovenskega rodu
na Koroškem. Slovensko prebivalstvo
mora duševno in gmotno propasti v tej
zanemarjenosti. (Pritrjevanje na desnici,
koroški nemški poslanci ugovarjajo.)

Zahteve koroških Slovencev gotovo
niso pretirane — tega ne morete tajiti --
po moji sodbi še preskromne. Te zahteve
soglašajo z načeli prave pedagogike, z
določbami ustave in šolskih zakonov.

Zato menim, da bi visoka naučita
uprava — ko bi imela količkaj dobre volje
lahko odpravila to veliko krivico, ki jo
morajo navzlic raznim pritožbam že de¬
setletja prenašati vedno lojalni in cesarju
rdani koroški Slovenci.

Kaj je potrebno?

Da se te razmere izboljšajo, morala bi
c. kr. naučna uprava najprvo razvelja¬
viti odlok c. kr. deželnega šolskega sveta

V Celovcu z dne 26. septembra 1890,
št. 1623, ki določa učni načrt za slovenski
Pouk v dvojezičnih šolali. Dalje bi mo-
r ala razveljaviti odlok deželnega šolskega
s veta z dne 9. novembra 1891, št. 3178,
klede fakultativnega pouka v slovenščini
Po tri ure na teden.

Namesto teh odlokov bi morala nam¬
reč uprava izdati načelno, za vse sloven¬
ske in dvojezične šole na Koroškem ve¬
ljavno naredbo, po kateri bi se vsi sloven¬
ski otroci morali poučevati v slovenskem
jeziku; nemščina pa naj bi se vpeljala kot
obvezni predmet po natančno določenem
načrtu, če to žele starši in tisti, ki šolo
Vzdržujejo.

Učiteljišče.

2e preje sem omenil, da na utrakvi-
stičnih ah dvojezičnih, v istini pa nemških
šolah poučuje 105 učiteljev slovenske in
40 učiteljev nemške narodnostie. Dalje je
v slovenskih delih Koroške še 30 čisto
nemških šol, na katerih poučuje poleg 27
slovenskih 58 nemških učiteljev. Sicer so
!  niogoče izjeme, da se tudi učitelj nemške
narodnosti toliko nauči slovenskega jezi¬
ka, da more s pridom poučevati tudi slo-
! Venske otroke. A to so, žal, le izjeme.

Mi ne smemo prezreti, da tudi uči¬
teljski kandidatje slovenske narodnosti v
v ečini niso zmožni slovenskega jezika v
■sti meri, da bi mogli uspešno pjoučevati

46

otroke v slovenskem jeziku. In zakaj?
Ker na c. kr. učiteljišču v Celovcu niti za
Slovence slovenščina ni obvezen predmet.

Ali ni naravno in umevno, da bi na
ljudskih šolah za slovenske otroke mo¬
rali biti nameščeni le taki učitelji, ki so
slovenskega jezika popolnoma zmožni?
Saj pravi § 64. organizacijskega štatuta.
da morajo taki učitelji »biti popolnoma
zmožni v besedi in pismu drugega dežel¬
nega jezika«. Torej bi morali dokazati to
znanje z zrelostnim izpitom in izpriceva-
lom učiteljske usposobljenosti.

In vendar niti učenci na vadnici, niti
gojenci na učiteljišču niso obvezani, ude¬
leževati se slovenskega pouka. To je pa
glavna napaka in vzrok žalostnih razmer
v koroških šolah. Vsak učenec, ki obiskuje
slovenski pouk, more koncem semestra,
če hoče ali če dobi slab red, izstopiti iz
slovenske ure. Sedaj se slovenščina po¬
učuje na vadnici po štiri ure na teden, v
I. in II. letniku na pripravnici po tri ure, v
III. in IV. letniku po dve uri in v metodiki (v
praktičnem tečaju) v V. letniku po dve uri.

Učnih ur bi še ne bilo tako malo, toda
obisk slovenskega pouka je res žalosten.
V tekočem šolskem letu je na vadnici le
pet učencev, v I. letniku na pripravnici I
gojenec, v II. letniku 7, v III. jih je 5 in
v IV. tudi samo 1 gojenec, ki obiskujejo
prostovoljno slovenske ure. Od vseh 164
učencev torej le 19!!

47

Iz tega je pa razvidno, da naučna
uprava — tudi ko bi hotela -— ne more do¬
biti dovolj slovenščine zmožnili učiteljev
za slovenske šole. (Poslanec dr. Lemisch:
»Tega je kriv profesor!« — Poslanec
Orasch: »Le tisti rnore biti nameščen, ki
ie iz slovenščine naredil izpit.) .laz v istini
ne vem, kako si tu pomagajo.

Zato bi morala naučna uprava skr¬
beti, da je

1. za vse učence na vadnici in go-
ience na pripravnici, ki so slovenskega ro¬
du, pouk v slovenskem jeziku obvezen
(obligaten). Sedaj se smejo tudi kandi-
datje slovenskega rodu oglasiti kot Nemci
in so slovenskega pouka oproščeni.

2. Učne ure za slovenščino bi se mo¬
rale pomnožiti vsaj na štiri v vsakem let¬
niku. V IV. letniku pa bi se morala vsaj
ena slovenska ura porabiti za praktično
metodiko.

3. Za humanistične predmete bi mo¬
ralo biti določeno novo učno mesto za
Profesorja, ki je usposobljen za slovensko
Predavanje.

4 .  Deželni šolski nadzornik za ljudske
Šole bi moral biti slovenščine popolnoma
zmožen, ^e hoče izvrševati svoje dolžnosti.

5. Ker primanjkuje slovenskih kandi¬
datov, moVala bi naučna uprava za slo¬
venske kandidate vsako leto razpisati
vsaj deset ustanov po 100 gld. Potem že
dobite kandidatov!

48

Ponemčevanje.

Gospod deželni šolski nadzornik Paila
je v koroškem deželnem zboru večkrat
sam priznal, da pomanjkuje potrebnih uč¬
nih močij za utrakvistične šole. Tako je
po njegovi izjavi koroški deželni zbor za
leto 1900 imel samo dva nova učitelja, ki
sta zmožna slovenskega jezika.

In na te pritožbe je odgovoril v ko¬
roškem deželnem zboru poslanec Kotz:

»Prvi gospod govornik je tožil, da se
slovenščina v ljudskih šolah prezira. Na
to odgovarjam, kakor je že deželni šolski
nadzornik omenil, da je premalo sloven¬
skih učiteljev. Ako teh ni, potem gospodje
menda uvidijo, da ni mogoče, povsod na¬
mestiti take učitelje.

Zato naj ti gospodje skrbe, da se več
slovenskih kandidatov posveti učiteljske¬
mu stanu.«

Dobro, jaz temu pritrdim, toda z do¬
stavkom, da se tudi c. kr. učiteljišče v
tern oziru preosnuje. Že bivši učni mini¬
ster baron Gautsch je rekel v zbornici dne
1. maja 1888:

»Glede ljudskih šol kratko omenim,
da je moje vedno načelo, naj se v ljudski
šoli poučuje v maternem jeziku. Zato iz¬
javljam, da hočem tudi v bodoče skrbeti,
da se v tem smislu izvršuje zakon.«

A to so le prazne obljube, zato opo¬
zarjam naugno upravo na to izjavo in na
zakon!

49

Preje sem že omenil, da je v sloven¬
skih krajih na Koroškem tudi 30 čisto nem¬
ških šol, katere obiskuje nad 6000 slo¬
venskih otrok.

Na teh šolah so v rabi samo nemške
knjige, pouk je nemški, ker poučujejo ve¬
činoma učitelji, ki slovenščine ne razumejo

Šolska oblastva, v prvi vrsti koroški
deželni šolski svet, so menja, da sloven¬
ski prebivalci na Koroškem niso Slovenci,
ampak 1 e»bindiš narodič«, in da ljudske
šole že izvršujejo svojo nalogo, ako se
more učitelj vsaj začetkom malo spora¬
zumeti s slovenskimi otroci.

To, gospoda moja, gotovo ni naloga
ljudske šole, da se otrokom ubija v glavo
edino le nemščina. Merodajni faktorji so
mnenja, da more le nemščina zveličati ko¬
roške Slovence.

Ta sistem, ki ga c. kr. šolska oblast¬
va in njeni organi po gotovem načrtu pod¬
pirajo, ponemčuje koroške Slovence od
leta do leta. Da je to istina, dokazuje ljud¬
sko štetje. Po ljudskem štetju dne
31. grudna 1890 je bilo na Koroškem po
občevalnem jeziku še 101.030 Slovencev,
po zadnjem štetju leta 1900 pa le še 90.497.
V desetih letih se je torej število koroških
Slovencev zmanjšalo za 10.533 duš. Jaz
vendar sodim, da slovenski stariši niso
tako slabo oblagodarjeni z otroci, in kar
10.000 Slovencev se menda tudi ni izse¬
lilo v Ameriko!

Kor. Slov.

4

50

Ako pojde tako naprej, potem bodeta
vladni šolski sistem in sovražna nemška
birokracija v kratkih desetletjih ponem¬
čila koroške Slovence, kakor so Prusi
Slovane ob Labi.

Štajersko.

O šolskih razmerah na Štajerskem le
nekaj besed! Tu so posebno dogodki na
ljudskih šolah v Slovenjem Gradcu jako
značilni za pristransko postopanje obla-
stev.

Nemška ljudska šola v Slovenjem
Gradcu je za 105 šolskih otrok takoj do¬
bila tri razrede. Dvojezična šola v okolici,
katero obiskuje 240 slove nskih otrok, pa
ne dobi četrtega razreda, dasi je že več¬
krat prosil krajni šolski svet in dobil tudi
obljubo. Deželni šolski svet je odgovoril,
da deželni odbor štajerski ne dovoli raz¬
širjenja šole. Ali ni to dvojna mera za
Nemce in Slovence!?

Za nemško šolo so zbobnali 105 otrok,
ker so morali mnogi slovenski delavci
svoje otroke vpisati v nemško šolo, da ne
zgube dela in kruha. Za to nemško šolo
sta »siidmark« in nemški »šulferajn« do¬
volila posojilo, celo iz Berolina so dobili
2000 mark (smeli), da, gotovo, ne brez po¬
goja, da se morajo otroci le v nemškem
jeziku poučevati.

Pomenljivo je tudi, kar hočejo Nemci
glede ustanov. Na prejšnji skupni ljudski

51

šoli v Slov. Gradcu so bile šolske ustano¬
ve. Ko je deželni šolski svet razdelil
skupno šolo v nemško v mestu in. dvoje¬
zično v okolici, je imenoval okoliško šolo
matico nove mestne šole. In vendar se¬
daj krajni šolski svet zahteva za mestno
nemško šolo vse ustanove. Nevarnost je
velikanska, da Nemci dobe vse ustanove.
!o pač jasno kaže, da so Slovenci b ez-
pravni.

Na Slatini že tri leta nemški »šulfe-
rajn« vzdržuje nemško ljudsko šolo. Ker
Pa je to društvo le za tri leta prevzelo
vzdrževanje šole, morala bi prenehati, ko
bi ji deželni šolski svet ne priskočil na
Pomoč. Deželni šolski svet je odredil, da
se mora šolski okraj Sv. Križ razdeliti ter
ustanoviti nov šolski okraj samo za Ro-
gatec-Slatino. Tu pa je le 88 hiš, od teh jih
ima zdravišče 20; otrok je 48, od teh ji!’,
hodi 12 v slovensko šolo, 36 v nemško.
Ves prejšnji šolski okraj je obsegaj dva¬
najst vasij. Torej zdravišče, ki seveda
plača največ davka, je za-se svoj šolski
okraj, ostalih enajst revnih vasij pa naj si
vsled ukaza deželnega šolskega sveta
zgradi novo šolsko poslopje za 40.000 K.
Ako bodo te vasi same morale graditi
tako drago palačo, morajo vsi kmetje iti
beračit!

Pa pravijo slatinski Nemci, da potre¬
bujejo poslov, ki znajo nemški! Gospodje,
to je prazen izgovor, ker že sedaj se je

4 «

52

brez nemške šole ponujalo več nemščine
zmožnih poslov, nego jih zdravišče po¬
trebuje.

Jako žalostne so šolske razmere tudi
v Ormožu. Mnogo let so se prepirali za
šolo. Leta 1893 so seveda zopet Nemci
zmagali. V mestu so ustanovili nemško
trirazrednico, Slovenci pa so morali, ka¬
kor drugod,, s šolo ven v okolico.

Zanimiv pa je neki dogodek iz tega
boja za šolo. Bilo je dne 18. avgusta na
cesarjev rojstveni dan. V cerkvi pa so se
učenci nemške šole uprli, da ne pojo ce¬
sarske pesmi. Na večer so bile demon¬
stracije proti Slovencem, pri katerih so
tudi nemški otroci kričali »pereat« Ger-
šak in Slovenci, »hodi Deutschland« itd.,
to vse pred očmi gospoda nadučitelja.
Dva Ormožana, gospoda Fr. Gomsi in dr.
Geršak, sta se proti nadučitelju pritožila
na naučno ministrstvo. Posledica je bila,
da je nadučitelj oba in dve priči tožil radi
žaljenja časti. Prva dva sta bila obsojena
vsak na 100 gld. globe, pričista bili opro¬
ščeni. Tako se plačuje v Avstriji slovensko
domoljubje!

Primorsko.

Izprva sem hotel obširneje govoriti o
ljudskih šolah na Primorskem. Nabral sem
si ogromnega gradiva o šolali v Istri,
Trstu in na Goriškem. Govoriti bi moral
še dve, morda tri ure. Toda preveč bi iz-

53

rahljal potrpežjivost visoke zbornice, zato
si hočem gradivo prihraniti za drugo pri¬
liko, ter danes le kratko opozarjati naučilo
upravo na žalostne šolske razmere v teh
pokrajinah.

V Istri je nad 17.GU0 za šolo godnih
slovanskih otrok, ki šole ne obiskujejo, ker
je nimajo. In kdo je kriv? Ne toliko itali¬
janski poslanci, marveč naučna uprava,
deželni šolski svet v Trstu!

Ta bi moral skrbeti, da tudi slovanski
otroci, katerih starši plačujejo za šolstvo,
dobe potrebne šole. Poslanec Spinčič n. pr.
je vložil že nebroj interpelacij v tem oziru,
a zgodilo se ni nič. Že leta 1893. sta pro¬
računski odsek in tudi zbornica vsprejela
resolucijo, ki se glasi:

»C. kr. vlada se poživlja, da vso svojo
pozornost obrača na ljudske šole v Pri¬
morju ter poskrbi, da vsi za šolo godni
otroci dobivajo pouk v ljudski šoli v svo¬
jem maternem jeziku.«

In od leta 1893. vlada ni nič storila.
(Poslanec Spinčič: Prav nič!) V Trstu že
od leta 1884. Slovenci prosijo, naj bi sc jim
ustanovila v mestu slovenska ljudska šola.
Mnogo se je o tem že govorilo v tej zbor¬
nici, pa brez uspeha. Da vsai nekai sloven¬
skih otrok v Trstu dobiva šolski pouk v
slovenskem jeziku, je družba sv. Cirila in
Metoda ustanovila štirirazredno deško in
štirirazredno dekliško šolo. Torej Slovenci
morajo plačevati za nemške in italijanske

54

šole, poleg tega pa še za zasebne sloven¬
ske šole!

Vprašam Vas: Ali je to mogoče v

Avstriji začetkom 20. stoletja? Da, v Av¬
striji je vse mogoče, to dokazujejo dej¬
stva. In to mora ogorčiti vsakega zaved¬
nega Slovenca, da ne pomagajo vse pri¬
tožbe in prošnje. Ali smo Slovenci res
»tlačani« v državi?

Pravičnost, kje si ?

Hočem končati. Ako zasledujemo
zgodovino naše države od leta 1848., ozi¬
roma od leta 1860., opažamo, da je narod¬
no vprašanje čimbolj pereče in narodni boj
vsak dan strastnejši.

V bodočnost sicer ne moremo zreti,
vendar pa še vedno upam, da je neopra¬
vičen oni pesimizem, češ, da nikakor ne
morejo mirno skupaj živeti vsi narodi av¬
strijski v okviru države. Nikakor še, ne
smem obupati, da bi ne mogli rešiti na¬
rodnega vprašanja. Priznam, da je to
vprašanje jako zamotano in nima primere
v nobeni drugi državi.

Toda to vprašanje bode mogoče re¬
šiti, ako se nemške stranke enkrat sprraz-
nijo z dejstvom, da je Avstrija narodnost¬
na država in da je danes vse drugo dr¬
žavno telo. nego je bilo do leta 1866. Do
tega mejnika v zgodovinskem razvo'u
Avstrije tudi ni bilo toliko nagibov za na¬
rodne stranke in boje.

55

Ko pa je Avstrija dobila svojo ustavo,
tedaj so se poostrila narodna nasprotja.
Narodna in politična načela so močnejša,
nego vse gospodarske koristi, posebno pa
sedaj v dobi, ko živimo in dihamo v nacio¬
nalizmu. Vsak, tudi najmanjši narod, po¬
rabi vsako priliko, da se kulturno razvija.
Pa tudi gospodarski razvoj je v ljudskem
jeziku hitrejši in gotovejši, nego po ovinku
tujega jezika.

Vsa čast onim, ki so ustvarili ustavo,
osobito ono iz leta 1861.; toda dejstva
govore glasno in jasno, da ima ustava
mnoge vrzelj in da ravno ustava sankcio-
nuje narodnostni boj.

Kako lepo se čita § 19. državnega za¬
kona, o katerem se je že toliko govorilo
in pisalo, da se že mnogi ustrašijo, ako ga
slišijo imenovati.

Ta »slavni« paragraf sicer priznava
vsem narodom enake pravice, toda teh
pravic nikjer ne določi. To prepušča naro¬
dom, da se prepirajo, koliko pravic ima
vsakteri.

Ta splošna določba v ustavi že »a pri-
ori« določa le koncesije slovanskim naro¬
dom, priznava le v načelu ravnopravnost,
toda država te ravnopravnosti ne izvršu¬
je. In ravno zato se taka ustava ne more
vzdržati, ki že sama po sebi poraja in po¬
spešuje narodnostni bo ; . Za Avstrijo obso-
lutno ne zadoščajo one šablonske naprave,
kakor v drugih državah. Zato pa so vsled

56

narodnostnega boja razmere postale ne¬
znosne.

Jedro tega boja pa so šole. Toda vi¬
soka naučna uprava še vedno prezira dej¬
stvo. Naučno ministrstvo se vedno sklicuje
na § 6. drž. zakona za ljudske šole ter
sklepa, da je samo višja instanca za pri¬
tožbe. Toda naučno ministrstvo je tudi
najvišja nadzorovalna oblast in bi moralo
skrbeti, da se odpravijo na šolskem polju
razni nedostatki in popravijo krivice.
Naučno ministrstvo ima kot sredstvo v
rokah § 11. drž. temeljnega zakona glede
izvršujoče oblasti, pa tudi § 75. ljudsko-
šolskega zakona.

Ravno te dni se je naučno ministrstvo
v nekem slučaju zopet sklicavalo na § 6.
drž. zakona za ljudske šole, češ, da ima
prvo besedo deželni šolsi svet. Jaz v istini
ne vem, ali imajo dež. in okr. šolski nad¬
zorniki že večjo oblast, ali naučili mi¬
nister ?

Narodnostni boj bi se gotovo hitreje
polegel, ko bi vsak narod imel vsai ljudske
šole v svojem jeziku. A še tega Slovenci
ne dobimo.

Toda slovenski poslanci ne smejo nik¬
dar prezreti, kaj nam je dolžna država.
Naše zahteve so pač skromne in izvršlji¬
ve. Zato, gospoda moja, odločno in jasno
izjavim: Dokler bode le en slovenski po¬
slanec v tej zbornici imel svoie mesto in
glas, bode vedno moral tolmačiti zahteve

57

in želje svojega naroda, ako hoče sploh
Poznati in izvrševati svojo poslansko dolž¬
nost. In s tem končam. (Živahno odobra¬
vanje. Govorniku čestitajo.)

*

* *

V seji proračunskega odseka, dne
5. majnika 1908 je govoril dr. Ignacij Žit¬
nik sledeče:

V razpravi o srednjem šolstvu mi je
odgovarjal tovariš dr. pl. Hofmann ter na¬
glasa!, da mi Slovenci ne moremo zahte¬
vati slovenske univerze in slovenskih
srednjih šol, dokler ne izpopolnimo ljud¬
skega šolstva. Rekel je med drugim graški
Poslanec: Slovenski listi so poročali, da je
bilo leta 1903. na Kranjskem 49% vseh
Šol enorazrednih, da 11.353 za šolo obvez¬
nih otrok ni obiskovalo šole in da je šol¬
ski pouk v Ljubljani najslabši, da primanj¬
kuje učiteljev in da ima celo Dalmacija
razmeroma več ljudskih šol nego Kranj¬
ska itd.

Kot kranjski poslanec moram najprvo
zavrniti te trditve večinoma kot neresnič¬
ne. Pri rokah imam tiskano poročilo dež.
šolskega sveta o ljudskem šolstvu na
Kranjskem. Po tem poročilu je bilo kon-
eem leta 1907. na Kranjskem 439 šol s
1031 razredi, in sicer: Javni meščanski
Šoli dve s 6 razredi, ljudskih javnih šol
391 z 923 razredi; enorazrednic je bilo
182, torej 46\5 %, dvorazrednice 104, tri-

58

razrednic 45, štirirazrednic 35, petrazred-
nic 19, šestrazrednici 2, sedemrazrednica
1 in 3 osemrazrednice.

Šol za silo je bilo 19 in ekskurendo-
sol 19. Poleg teh so na Kranjskem sedaj 4
zasebne meščanske šole z 12 razredi in
23 ljudskih šol s 96 razredi.

Šolskih otrok je bilo koncem 1. 1907.
skupaj 94.227. Od teh jih je obiskovalo
javne meščanske šole 129, javne ljudske
šole 72.543, ponavljavne šole 12.976, za¬
sebne meščanske šole 280, zasebne ljud¬
ske šole 3456, obrtne, poljedelske in druge
šole 1421, doma je bilo poučevanih 114
otrok, torej je bilo deležnih šolskega po¬
uka 91.142 otrok. Brez vsakega šolskega
pouka pa je bilo 3085 otrok, in sicer 67
gluhomutcev, 15 slepcev, 129 slaboumnih,
223 pokvečenih in 2651 otrok, ki niso ali
imeli prostora v šoli ali bili preoddaljeni
ali nikamor všolani. Torej če soštejemo
434 fizično nezmožnih otrok in 2651 onih,
ki iz raznih vzrokov niso hodili v šolo, jih
dobimo šele 3085  ali 3 ' 27 %. Leta 1904. pa
je bilo 3347 ali 3-78% otrok, ki niso hodili
v šolo. Zato v istini ne vem, v katerem
slovenskem listu je čital tovariš dr. Hof¬
mana, da pred petimi leti 11.353 otrok
sploh ni hodilo v šolo.

Pri rokah imam tudi poročilo v ljud¬
skih šolah na Koroškem za leto 1904/1905,
Tukaj čitam na strani 15., da 3'3% otrok
sploh ni hodilo v šolo Torej so tudi v

59

takozvani napredni Koroški enake raz -
mere, kakor na Kranjskem.

Z vso pravico torej najodločneje za¬
vračam predbacivanje, češ, da Slovenci
nismo prijatelji šole. In tudi v imenu svoje
stranke smem in moram z vso odločnostjo
oporekati trditvi, da smo sovražniki šole,
napredka in omike. To so prazne čenče.
Seveda je razlika med omiko, ki jo daje
dobra krščanska šola, in med omiko, ka¬
tero nudi moderna ali takozvana »prosta
Šola«, kakoršno je v zadnji seji zagovarjal
tovariš Seitz.

Ljudske šole prvi in glavni namen je
nravnoverska vzgoja, kakor govori tudi
z akon iz leta 1869. Kako pa more šola
dosezati ta namen brez verstva, brez te¬
meljnih krščanskih resnic? Šola torej, ki
,] e vzgaja otrok v verskem duhu, tudi ne
dosega svojega namena. Država pa je
družini iztrgala otroka iz naročja ter si z
z akonom prisvojila vso šolsko vzgojo.
Ako pa ima država to pravico, potem pa
klora vestno varovati tudi naravno in po¬
zitivno pravico staršev, ki zahtevajo z
malimi, žalostnimi izjemami verško-nrav-
no vzgojo svojih otrok. Ako država tega
ne stori, krši in žali naravno in drž. te¬
meljno pravo. Celo duševni oče šolskega
zakona, dr. Hassner, gotovo ne »kleri¬
kalec«, je rekel dne 23. aprila 1869. v raz¬
pravi o šolskem zakonu: »Nihče ne more
trditi, da ta zakon določa brezverske šole.

60

Vlada ni tako frivolna in tudi ne tako ne¬
razsodna, da bi ne vedela, kolikega pome¬
na je vera za vzgojo naroda, koliko to¬
lažbe, moči in moralne podpore je v veri
za posameznega človeka.«

In čitajte govor pokojnega naučnega
ministra Konrada z dne 17. aprila 1883.
Ta je govoril v javni seji med drugim:
»Skrb za versko omiko mladine je naša
prva in sveta dolžnost. Ako tega ne sto¬
rimo, potem se bojim, da nam bodo očitali
potomci, ako nravno-verska vzgoja ne na¬
preduje s poukom in vednostjo. Verske
vzgoje prvi namen pa je, da ves šolski
pouk prešinja nravni duh In ta glavna
naloga je učiteljeva in ne katehetova.«

Celo dr. Beer je v svojem prvotnem
načrtu zahteval versko-nravno vzgojo V
ljudski šoli. Pa čitajte sedaj razna učitelj¬
ska glasila, ki pričajo o strašni surovosti,
nevednosti in brezstidni frivolnosti dotič-
nih časnikarjev. Ali mislite, da prebival¬
stvo tega ne čuti, ne vidi in ne sliši. Po¬
tem pa se še čudite, ako ljudstvo z naj-
večjo nezaupnostjo pošilja svoje otroke v
šole takih učiteljev. Naglašam pa, da so
še možje med učitelji, ki se ne klanjajo
nečuvenemu terorizmu.

Drugi razlog, da se še vedno nismo
sprijaznili s tem šolskim zakonom, je jezi¬
kovno vprašanje. Obžalujem, da moram le
površno govoriti o učnem jeziku v ljudski
šoli. Sicer pa sem pred tremi leti tukaj v

61

odseku nad dve uri opisoval za Slovence
Prežalostne razmere v obmejnih pokraji¬
nah, posebno pa na Koroškem.

Šolske razmere na Koroškem so vladi
dobro znane. Desetletja že se bore sloven¬
ski poslanci in koroški rodoljubi za slo¬
venske šole, pa vedno brez uspeha. Raz¬
mere so neznosnejše nego v Turčiji ali v
Rusiji. (Posl. dr. Steinwender: Oho!) Kaj
Pa naj rečem, ako slovenskemu rodu, ki
ie pred Nemci bival na Koroškem, vladni
organi in nemški politiki odrekajo vso pra¬
vico narodnega obstanka. To je škandal in
sramota za državo! Še leta 1849. so urad¬
no našteli na Koroškem 121.746 Sloven-
cev, leta 1861. še 116.495 in leta 1900. sa¬
mo še 90.495. Ali v istini izumira slovenski
narod? Da, ponemčuje ga nemški zistem.
Leta 1861. so imeli koroški Slovenci 28
slovenskih in 56 takozvanih dvojezičnih
ali utrakvističnih šol. Danes ste le še dve
slovenski šoli in 84 dvojezičnih. Ali pa
veste, kakšne so večinoma te dvojezične
ljudske šole? Pedagogičen nezmisel! Ka¬
ko pa naj uči učitelj v jeziku, ki ga sam
ne zna! Kako naj slovenski otroci raz¬
umejo nemški pouk! In take šole trpi av¬
strijska vlada, ker to zahteva nemški mo-
joh. Tretjina prebivalstva na Koroškem je
še slovenska Na učiteljišču v Celovcu pa
slovenščina še obligaten predmet ni za
kandidate, ki naj pozneje poučujejo slo-

62

venske otroke. Žalostno za nas, sramota
za merodajne kroge.

Na Goriškem so šolske razmere si¬
cer mnogo boljše, vendar ne povoljne. V
Gorici morajo Slovenci še vedno s prosto¬
voljnimi davki vzdrževati ljudske šole,
ker otroci ne morejo in tudi nočejo iz
mesta v vojašnico, kjer jim je mestna ob¬
čina po dolgih bojih odločila neprimerne
šolske prostore.

Pri tej priliki opozarjam vlado na nuj¬
no potrebo, da se slovenski učiteljski raz¬
redi premestijo iz Kopra v Gorico. Pro¬
stori učiteljišča v Kopru so — mokre kleti
in temna skladišča. Vsled vlage so zboleli
mnogi kandidatje ter od 1. oktobra do
konca aprila vsled bolezni zamudili po¬
vprek po 56 šolskih ur. Vlade dolžnost je,
da premesti to učiteljišče v Gorico.

O ljudskem šolstvu v Trstu sem ob¬
širno govoril pri drugi priliki. Vlada izdaje
na leto nad 100.000 kron za nemške ljud¬
ske šole med Italijani na Tirolskem, v Pu¬
lju, Zadru in Trstu. Slovenci iz Trsta pa že
nad 20 let prosijo za slovensko šolo, pa je
še niso dobili in si morajo sami z velikimi
stroški vzdrževati zasebne zavode. Ali ni
to dvojna mera! Enake so razmere v Istri,
kjer je še na tisoče slovenskih otrok brez
pouka.

Ako pa primerjamo stroške za šolo s
praktičnimi uspehi, potem se ne čudimo,
da navdušenje ža to šolo ne prekipeva.

63

Opozarjam gospode, da tudi v tem oziru
kranjska dežela ni zadnja v Avstriji. Leta
1905. je ves deželni proračun iznašal
3,617.705 K, za Ijud. šolstvo pa 1,345.984
kron, torej dobro tretjino. Zato nam kri¬
vico dela, kdor nam očita malomarnost in
nazadnjaštvo.

Da pa so uspehi ljudske šole nepo-
voljni, vzrok je tudi učni red, ki isto za¬
hteva od ljudske šole na deželi, kakor v
mestu. To je naravnost nemogoče. Zato
Velja o sedanji ljudski šoli na deželi: Vi¬
dim pač drevesa, ne pa gozda. Eno in isto
kopito ni za vsako nogo. Sklicuje se na iz¬
vajanja predlagani resolucijo:

I. Vladi se naroča, naj vso pozornost
obrača na šolstvo v Istri ter potrebno
ukrene, da dobe otroci potrebni pouk v
svojem matrinern jeziku.

II. Vladi se naroča, da poskrbi tudi za
Potrebni pouk v poljedelskih strokah uči¬
teljskih pripravnikov.

Končam z besedami: Nikdar in niko¬
mur ne žrtvujemo svojega naroda za tra¬
pasta načela in puhle obljube!

Slovenščina v uradih.

Govor poslanca dr. I. Hočevarja  v državnem
zboru dne 25. junija 1908.

Kazalo na uri se je pomikalo že proti
polnoči, ko je prišel na vrsto naš tovariš
dr. Hočevar. Naš »Slovenski klub« je bil
določil poslanca Grafenauerja, da govori o
koroškedm šolstvu. Izvršil je svojo nalogo
izvrstno. Slučajno pa v ponedeljek med
Grafenauerjevim govorom ni bilo v zbor¬
nici nemških poslancev s Koroškega, zato
ni bilo dosti hrupa.

Sinoči pa je bilo kakor v peklu, ko je
dr. Hočevar govoril o koroških sodiščih.
Izprva so bili zbrani okoli govornika dr.
Hočevarja le slovenski in češki poslanci
ter Einspinner, ki pa ni kaj motil govor¬
nika. Kar pride v krog poslušalcev grof
Sternberg, in v istem hipu se zgrnejo sku¬
paj socialni demokratje, kakor vrane na
čuka. Pripomnimo pa, da se tudi nemški
socialni demokratje niso zadirali v govor¬
nika. Tem glasnejši pa so bili koroški nem¬
ški nacionalci Nagele, Dobernig in drugi,
katerim je prišel z medklici na pomoč ne¬
izogibni Marckhl. Tacega ropota, krohota
in krika že dolgo ni bilo v zbornici. Bila je

65

tudi polnočna ura, ko rogovilijo vinski du¬
hovi. Pri vsakem stavku so kričali Nem¬
ci: »Ni res!, Laž! Kaj se vtikate v koroške
razmere!«

Ko bi bil tovariš dr. Hočevar sangvi-
nik, kar ni, zmetal bi bil že sredi govora
vso visoko kopico sodnih aktov nagajivim
kričačem na glave kot »argumenturn ad
liominem«. Toda dr. Hočevar je stal kakor
skala trdno v razburkanih valovih politič¬
nih strasti. Krepko in s popolnim uspehom
so odbijali nemški naval razni slovenski in
češki in nekateri poljski poslanci pod vod¬
stvom neumornega dr. Benkoviča. Prepri¬
čali smo se zopet, da resnica oči kolje. Ko¬
roški nemški poslanci hočejo tudi v zbor¬
nici prekričati in zadušiti pritožbe tlače¬
nega in zatiranega slovenskega rodu na
Koroškem. A če je še pravica na svetu,
mora tudi obupujoči glas koroških Sloven¬
cev prodreti do najvišjih krogov. »Iustitia
fundamentum regnorum« je in ostane glav¬
no načelo vsaki vladi, ki hoče vladati v
ninogojezični Avstriji.

Dr. Hočevar je svoj poldrugourni go¬
vor končal med burnim odobravanjem
mnogih poslancev. Obe galeriji sta bili
polni radovednega občinstva, ki je paz¬
ljivo zasledovalo burne prizore v zbornici.

O dr. Hočevarjevem govoru nam piše
drug očividec:

Sinoči okrog polnoči je prišel na vrsto
poslanec »Slovenskega kluba« dr. Hoče-

5

Kor. Slov.

66

var. Človek bi mislil, da ob tej pozni uri
ne bo nobenega razburjenja, nobenega za¬
nimanja za debato. Toda kakor nalašč! Že
med govorom krščanskega socialca Štur¬
ma se je napolnila galerija z ljudmi, ki so
prihajali iz gledališč in restavracij gledat,
kaj počno izvoljenci ljudstva ob tako pozni
uri v razsvetljeni palači. Vsled praske med
krščanskimi socialci in socialnimi demo¬
krati je prišlo v zbornico mnogo poslan¬
cev, ki sicer konferirajo v klubih in po hod¬
nikih. Nameravalo se je že nocoj končati
razpravo, pa so čakali poslanci v nenavad¬
nem številu v zbornični palači. Ob takih
razmerah je začel govoriti naš dr. Hoče¬
var. Mirno in stvarno je odkrival neznos¬
ne krivice, ki se gode obmejnim Sloven¬
cem v jezikovnem oziru pri sodiščih. So¬
dišča, kjer naj se nepristransko deli pravi¬
ca, odkoder naj se človek vrača pomirjen,
so postala v zadnjem času izključno tori¬
šče šovinistiških agitatorjev, ki namesto,
da bi s strankami občevali prijazno v ra¬
zumljivem, domačem jeziku, z brutalno
silo preganjajo iz sodnih dvoran našo go¬
vorico, ki ne trpe, .da bi stranka pri sodi¬
ščih izpovedala v materinem jeziku, v ka¬
terem edino se je mogoče človeku natan¬
čno in dolčno izražati. Človek z navadno
pametjo bi mislil, da je kaj takega, kar se
godi zlasti pri koroških sodiščih, v moderni
ustavni državi med civiliziranimi ljudmi,
nemogoče, da vsaj sodišča, ako že ne drugi

67

uradi, razpravljajo s trankami v jeziku, ka¬
terega stranka ume.

Dr. Hočevar ni nameraval s kričečim
patosom opozarjati na gorostasne krivice,
ki se gode štajerskim in koroškim Sloven¬
cem, p_a bi ne bila tudi na mestu taka obli¬
ka, ampak je po svojem temperamentu
skromno našteval neštete krivice, ki se
gode Slovencem, in navajal najbolj kričeče
kršitve zakona o ravnopravnosti od strani
avstrijskih vsenemških sodnikov. Kri mora
zavreti v žilah še tako mirnega človeka,
ko čuje, kako oni ljudje, ki morajo čuvati
zakone in deliti pravico, te zakone frivolno
teptajo in trgajo v ljudskem srcu zaupanje
in spoštovanje v sodišča in zatirajo čut
pravičnosti.

Ume se, da so slovanski poslanci krep¬
ko sekundirali vzklikom ogorčenja in pro¬
testirali proti takemu postopanju sodnikov.
Človek bi ne verjel, da se dobe v ljudski
zbornici elementi, ki bi soglašali s takimi
razmerami, nevrednimi omikanih narodov,
kaj še, da bi jih odobravali in zagovarjali!
Pa so vendar prišli na plan! Nemški narod
jih ima v svoji sredi! To so zastopniki tiste
nemškonacionalne klike, ki životari po me¬
stih in trgih Štajerske in Koroške in ki ima
najtrdnejšo zaslombo v tistem uradništvu,
ki je po velemodri politiki avstrijskih mini¬
strov naseljeno med našim narodom ne
zato, da dela po postavi, ampak da kaže,
kako se lahko frivolno krši postava. Ta

5 *

68

družba, med katero je tudi mnogo janičar¬
jev, ki je vsled prenapetega narodnega šo¬
vinizma in vzgoje popolnoma topa in ne¬
zmožna za socialno delo, ki se le z odur¬
nim narodnim kričanjem in kršitvijo zako¬
nov more še nekaj časa vzdržati na po¬
vršju,je poslala naDunaj krasne cvetke ka¬
kor so: Markhl, Malik, Einspinner, Dober-
nig, Nagele, Kirchmayer in enake ljudi. O,
ko bi jih bili videli! Tako mirno je pripo¬
vedoval Hočevar o trpljenju koroških Slo¬
vencev in navajal za nje trdne dokaze, a
ravno to je učinkovalo na to nemškona-
cionalno kliko, da je vikala, kričala in roh¬
nela, kakor tudi v naši zbornici ni navada.
Bolje usluge Slovencem niso mogli sto¬
riti. Avstrijska zbornica je vsaj videla,
kako surove in divje nasprotnike ima naše
ljudstvo na Koroškem in Štajerskem, ko¬
liko mora trpeti naše ljudstvo od uradni-
štva, ki je iz takšnega lesa, kakor so nje¬
govi zastopniki. Kakor sem že povedal, se
je naš poslanec opiral na fakta, ki so v raz¬
nih sodnih aktih, sedaj si pa mislite sod¬
nika a la poslanec Markhl, ki je tudi sod¬
nik, ki je na različne, z akti podprte trditve
našega govornika kričal: »Ni res! Ni res!«
Takega duha so vsi koroški sodniki in ve¬
čina štajerskih. Mislite si poslanca Do-
bernika, ki kriči na Hočevarja, zakaj go¬
vori o koroških razmerah. Ta mož bi dal
zamašiti tunel pod Rožčico, da bi se pač
noben Slovenec iz Kranjske ne mogel pri-

69

kazati na Koroško. Tak abderit! Ali pa
Nagele! Ta je bruhal take neumnosti, da je
dr. Kreku, ki je stal poleg njega, postajalo
kar slabo in si ni mogel pomagati drugače,
da mu je zaklical: »Ne zbijajte takih neum¬
nosti! To je vendar preveč. Raje nas zmer¬
jajte, pa nas ne boste tako žalili kakor s
takimi neumnostmi!« Steinwenderju, ki je
tudi koroški poslanec, se je početje lastnih
klubovih tovarišev zdelo tako nedostojno
in neumno, da je prijel češkega poslanca
Staneka pod pazduho in mu dejal: »Pojdi¬
va raje na vrček piva!« In res se je tudi
odstranil. Preveč bi bilo vse prizore opi¬
sati, a reči moramo: nemškonacionalni po¬
slanci so skrbeli, da je imel poslanec dr.
Hočevar popoln uspeh. S svojim brutal¬
nim nastopom so vzbudili pozornost in do¬
kazali, kako je potreba urediti neznosne in
krivične razmere po ondotnih sodiščih. Mi
smo jim hvaležni, kakor tudi poslancu Ho¬
čevarju, ki je podal zbornici vse interesan¬
tno gradivo, ki naj je preštudirajo tisti, ki
so dolžni skrbeti, da se ohrani red in izvr¬
šuje postava tudi na Koroškem.

Visoka zbornica! Naša državna upra¬
va ima mnogo delov, glede na katere bi
morali zavzeti Slovenci svoje stališče in
na v posebnih razmerah le kratko določe¬
ni čas se hočem zdaj pečati le z onim de¬
lom, ki postopa z nami Slovenci nepresta¬
no zelo krivično in nam v narodnem oziru
neizmerno škoduje.

70

Kakšna naj bi b'la sodna uprava.

Sodno upravo mislim. Imela naj bi
sodna uprava nalogo, vplivati na to, da
v onem državnem organizmu, ki mu pri¬
pada v širšem in ožjem oziru dolžnost, da
skrbi za pravosodje, tudi gospodari po¬
poln red, enakomernost in zaupljivost do
najbolj oddaljenih državnih meja glede na
državljanom razglašene postave in odloke
ne samo za podanike, marveč tudi za dr¬
žavne funkcionarje, osobito pa bi se jih
morale držati in izvajati one osebe in
oblasti, ki jim je poverjeno, da izvajajo
pravosodje. Saj morajo podati prisego, ki
velja po svoji tendenci in besedilu brez
omejitve na kategorije državljanov in na¬
rodnosti. Prekrši prisego vsak funcionar,
ki iz kakršnih koli razlogov, bodisi narod¬
nih ali politiških, ne uporablja za vse dr¬
žavljane enako veljavnih postav enako,
marveč različno.

Največ upravičenih pritožb proti pravo¬
sodni upravi ima slovensko ljudstvo.

Toliko in tako upravičenih pritožb
proti avstrijski pravosodni upravi nima
noben avstrijski narod, kolikor jih ima slo¬
vensko ljudstvo. (Pritrjevanje.) Potruditi
se hočem, da jih tu navedem, in sicer po
dejstvih in strogo stvarno. Morebiti se bo
zdelo enemu ali drugemu, da ni umestno,
in primerno v zadnji uri obrazlagati

71  —

moja izvajanja. Prisiljen sem pa, da se
podam v javnost in nastopim to pot,
da odkrito govorim o kričečih krivi¬
cah, ki nam jih vedno prizadevajo, ker se
na nase vloge, prošnje in pritožbe na pra¬
vosodno ministrstvo in na druge oblasti
ne ozirajo. (Tako je!)

Ne nameravam odgovarjati na običaj¬
ne napade poslanca Markhla in koroških
nemških poslancev, ker je to nepotrebno
in predalekosežno. Držati se hočem le te¬
ga, kar rnoram povedati, in prosim za to
Vašo pozornost. Veljavne so za slovensko
ljudstvo one postave in odloki javnega in
zasebnega prava, kakršne so veljavne za
vse ostale avstrijske državljane. Za upo¬
rabo slovenskega jezika po uradih pa ob¬
stoji po deželah, kjer stanujejo, še posebne
jezikovne postave in odloki, ki jih pa tiste
pravosodne oblasti dosledno ignorirajo, se
jih izogibajo in tektajo z nogami, ki bi jim
morale biti svete vse druge postave.

Raznarodovanje Slovencev po graškem
višjem deželnem sodišču.

Na čelu oblasti, ki tako postopa z našo
pravico do uporabe slovenščine v uradu,
koraka graško višje deželno sodišče, nje¬
govo protipostavno postopanje pa molče
trpi pravosodno ministrstvo. Graško višje
deželno sodišče se poslužuje vseh mogo¬
čih sredstev na najbolj zvit način, da
ustreže željam in migljejem nemškega na-

72

rodnega sveta, nemško-narodnih in radi¬
kalnih strank. V okrožje graškega sodišča
pripadajo Štajerska, Koroška in Kranjska
z okroglo dvema milijonoma prebivalcev,
med njimi nad polovico Slovencev. Gra¬
ško višje sodišče preprečuje po posta¬
vali in odlokih zajamčeno uporabo slo¬
venščine pri sodiščih, jo omejuje in jo po¬
izkuša izpodriniti, da raznarodi naše ljud¬
stvo. Osobito ob periferiji naših meja to
metodično pospešuje.

Jasno se vidi namen graškega višjega
deželnega sodišča v tem, kako obravna¬
vajo osebne zadeve in napredovanje v
službi z ozirom na slovenske uradnike
vseh kategorij, kakor tudi glede na kon-
sekventno, zdaj brutalno in brezobzirno
Slovencem sovražno postopanje višjega
deželnega, kakor tudi posameznih podre¬
jenih mu sodišč.

Vsa teža našo enakopravnost hudo
žaljivega delovanja tlači zdaj Koroško,
deloma pa tudi Spodnje Štajersko; če se
tu posreči namen, pa postane žrtev tudi
Kranjska.

Enakopravnost slovenščine pri sodPčih
utemeljena.

Pred vsem hočem razpravljati o prav¬
nem vprašanju, na katero se opira enako¬
pravnost slovenščine pri sodiščih, da
opravičim naše tožbe in da se razume ves
položaj. Pokazati hočem potem, kako se

73

nam zajamčeno pravo dejansko uporablja
in kako je trajno kršijo sodišča in justične
oblasti.

Jezikovno vprašanje pri avstrijskih
sodiščih, torej tudi po kronovinah na Šta¬
jerskem, Koroškem in Kranjskem, kjer
stanujejo Slovenci, določa splošno za ci¬
vilnopravne spore § 13a sodnega reda s
1. majnika 1781, ki slove (čita):

»Stranki kakor njuni pravni zastopni¬
ki«. — prosim upoštevati, pravni zastopni¬
ki — »se morajo posluževati v svojih go¬
vorih v deželi običajnega jezika . . .«

Navedenega določila ne odpravlja
člen I. izvajalne postave zdaj veljavnega
civilnega pravdnega reda, kar je določno
pripominjeno v odsekovem poročilu glede
na navedeni član. Še zdaj tvori del norm,
ki urejajo pravdno pravo. Najvišje sodišče
je razsodilo v istem smislu v več slučajih.
Jurist ne more dvomiti, da paragraf 13 še
pravno velja in da je merodajen za uredi¬
tev jezikovnega vprašanja glede na ci-
vilno-pravdne spore.

Postopanje izven spornih zadev do¬
loča razpravljavni patent z dne 8. avgu¬
sta 1854, ki določa po § 4. (čita): »Vse

prošnje se morajo izdelati v jeziku, ki je
običajen pri sodišču . . .« Navedeno do¬
ločilo omejuje uporabo v deželi običajne¬
ga jezika pri sodišču tako, in ni opravičen
vsak v deželi običajen jezik pri vseh so¬
diščih dotičnega deželnega sodišča, mar-

74

več se mora pri vsakem sodišču preiska-
vati, če se dotični v deželi običajni jezik
tudi rabi pri dotičnem sodišču. Navedeni
§ 4. razpravljavnega patenta govori pa le
o pismenih vlogah strank in se prav za
prav ne more uporabljati na ustni promet
in urejuje natančno vzeto le izvensporno
postopanje. Zato pa tudi ni dopustno, da
se sklicuje pri tolmačenju § 113. splošnega
sodnega reda na § 4., ker imata oba nave¬
dena paragrafa nalogo, da vrejata drug
način sodnega postopanja. Tako kakor do¬
loča § 4 .  razpravljavnega patenta, se iz¬
javlja tudi § 14. vzhodnogališkega reda,
ki govori »o v deželi pri sodišču običaj¬
nem jeziku«. Vsak nepristranski pravnik ne
more dvomiti, da imamo Slovenci pravico
tudi na Koroškem, da zahtevamo v vseh
sodnih okrožjih, kjer stanujemo, da se ob¬
ravnava z nami v spornih in izvenspornil;
zadevah v materinščini. Te pravice ni¬
majo le stranke same, marveč tudi njeni
pravni zastopnik (§ 13. splošnega sodnega
reda), ne glede na to, če znajo stranke
nemško ali ne.

Tako zakonsko stališče je tudi pri¬
znaval prejšnji pravosodni minister grof
Cileispach, ki je izjavil v zbornici v svo¬
jem govoru dne 20. marca 1896: »Pravo¬
sodna uprava zastopa stališče, naj pristoj¬
ni sodnik čuje vsakega avstrijskega držav¬
ljana«, torej tudi Slovenca, »v njegovem
maternem jeziku in da se mora vsaka vlo-

75

ga, ki jo vloži pri sodišču, tudi rešiti v
onem jeziku, v katerem je bila vložena,
samoumevno le v toliko, v kolikor se gre
za deželne jezike.'

Spodnještajerska in koroška sodišča se ne
drže postavnega stališča.

Kranjska sodišča se drže tega, kar do¬
loča označeno postavno stališče. Spodnje¬
štajerska sodišča, in še manj koroška so¬
dišča zadnje čase pa ne postopajo tako.
Zato je postala postavna pravica koroških
Slovencev iluzorična. Popolnoma samo-
vlastno in brez vsakega postavnega te¬
melja je postavilo pravno načelo, da ne
določa navada pri sodišču le o tem, če se
sploh rabi kak jezik, marveč tudi o tem,
v kakem obsegu in pod kakimi pogoji je
dopusten jezik pri sodišču.

Po tej razsodbi ni torej nič več mero¬
dajno, da je n. pr. pri celovškem dežel¬
nem sodišču od nekdaj slovenščina navad¬
na, ker stanuje celo po ljudskem štetju v
Področju navedenega sodišča nad 90.000
Slovencev, marveč se mora v vsakem po¬
sameznem slučaju strogo preiskati, če se
ie in v kakem obsegu se je dejansko upo¬
rabljala slovenščina dozdaj pri celovškem
deželnem sodišču. V vsakem konkretnem
slučaju bi se moralo potemtakem razsojati
o jezikovnem sporu. Pri vsaki slovenski
tožbi bi se moralo preiskavati, če so se
že prej sprejele take tožbe ali ne; če bi

76

pričel strankin zastopnik slovensko pre¬
davati, bi se moralo tudi preiskavati, če
se je že kdaj kaj takega pripetilo, in če se
zahteva slovensko rešitev, bi se moralo
tudi poizvedavati, če so bili že izdane slič¬
ne slovenske rešitve ali ne. Sodnikovi sa¬
movolji in prosti odločitvi je popolnoma
prepuščeno, da konštatira, če in v kakem
obsegu je bila dozdaj običajna slovenščina
pri sodišču. Proti nasprotnemu mnenju pr¬
vega sodnika pa ni pravega pravnega pri¬
pomočka, ker zahteva predstojno sodišče
poročilo o dosedanji jezikovni navadi od
prvega sodnika, ki seveda naravno tako
poroča, da vedno krije razsodbo prvega
sodnika.

Lahko se dokaže, da se poročajo v
takih poročilih neresnice, in sicer je to
pokazala pritožba »Slovenske odvetniške
zveze« na predsedstvo celovškega dežel¬
nega sodišča dne 12. marca 1907. Sicer je
na to pritožbo reagiralo celovško deželno
sodišče, a jako kratko. Nadalje se mora
tudi upoštevati, da je kratkomalo nemo¬
goče, da bi se pritožili proti jezikovnim
razsodbam naših sodišč višje kakor pri
graškem deželnem sodišču. Pritožbe proti
razsodbam okrajnih sodišč se namreč vlo-
že na celovško deželno sodišče, proti od¬
lokom celovškega deželnega sodišča pa
na graško višje deželno sodišče. Obe so¬
dišči pa razsodita enako, da slovenščina
ni dopustna, da tako vedno in dosledno

77

onemogočita možnost, da bi razsojalo o
sporu najvišje sodišče.

Koroška sodišča imajo pod okriljem
graškega višjega deželnega sodišča popol¬
noma svobodne roke, da zatirajo in po-
nemčujejo koroške Slovence, kar tudi ob¬
širno in zelo neumno izrabljajo.

Jezikovni odloki.

Poleg postav, na katere sem se skli-
caval, se pa moramo tudi ozirati na od¬
loke pravosodnega ministrstva, na tako-
zvane jezikovne odloke.

Pred vsem pridejo v poštev odlok
pravosodnega ministrstva s 15. marca
1862 in 20. oktobra 1866, odlok s 5. sep¬
tembra 1867, odlok s 24. aprila 1882, oso-
bito pa še odlok pravosodnega ministrstva
z 29. oktobra 1850, št. 14.553, na celovško
deželno sodišče, ki določno naglasa, da ni
načeloma v slovenskih delih Koroške zgolj
nemščina, marveč tudi slovenščina sodni
jezik. Nadalje odloki pravosodnega mini¬
strstva z 8. aprila 1883, št. 4224, graškemu
višjemu deželnemu sodišču, s 25. junija
1883, št. 9250, višjemu graškemu državne¬
mu pravdništvu, z 21. jul. 1887, št. 12.118,
Predsedniku graškega višjega deželnega
sodišča, s 13. junija 1887, št. 190, s 1. ju¬
nija 1888, št. 6556, osobito pa odlok z 20.
marca 1889, št. 5340, ki spominja, da na¬
vedeni jezikovni odloki s 15. marca 1862,
s 5. septembra 1867 in z 18. aprila 1882

78

niso veljavni zgolj za Kranjsko in Štajer¬
sko, marveč tudi za slovenske dele na Ko¬
roškem.

Posebne važnosti je pa odlok iz leta
1882 zaradi svoje klasiške utemeljitve.
Expressis verbis se priznava enakoprav¬
nost slovenščine pri naših sodiščih in nje¬
gova sposobnost za uradno rabo.

O pravni veljavi teh jezikovnih odlo¬
kov dozdaj ni nihče dvomil. Nemci sami so
izjavili po svojih voditeljih — dr. Luggin
je to takrat storil — na svojem strankar¬
skem shodu leta 1896, kar jim je tako do¬
bro dokazal član našega kluba Šuklje:
»odlok ministra Pražaka je še pravove-
ljaven, in če se kak porednež danes ali čez
leta sklicuje nanj, se mora izvesti.«

Sicer bi pa imeli le Slovenci korist,
ako bi dvomili o pravokrepnosti navede¬
nih odlokov, ne pa Nemci, ker odloki v
našo škodo omejujejo splošna postavna
določila § 13. splošnega sodnega reda in
§ 4. razpravljavnega patenta in končno
člen XIX. državne temeljne postave iz leta
1867 o splošnih državljanskih pravicah.

Da pa popolno izčrpam vire o jezi¬
kovnem pravu, se moram sklicavati, da
sem popoln, tudi na naš kazenski red, ki
določa po § 163. glede na jezikovno upo¬
rabo (čita):

»Če kaka priča ne zna sodnega jezika,
se sme zaslišati brez tolmača le, če sta
njenega jezika dovolj sposobna tako pre-

79

iskovalni sodnik kakor tudi zapisnikar, po
potrebi se mora priložiti aktom pover¬
jena prestava zapisnika v sodnem jeziku.
Razven navedenega slučaja se pa mora
zaslišavati s pomočjo zapriseženega tol¬
mača in se mora vzeti na zapisnik zasliša¬
nje tako v jeziku, v katerem je bila priča
zaslišana, kakor tudi prestava. Tolmač
vodi lahko obenem tudi zapisnik.« Pozneje
dobim priliko, da pokažem, da navedena
določila nimajo postavne veljave na Ko¬
roškem in na Štajerskem in kjer se naha¬
jamo glede na jezikovne pravice na celi
črti v ex-lex stanju!

Naglašal sem že, da imajo po razgla¬
su pravosodnega ministrstva z 20. marca
1889, št. 5340, odloki iz 1862, 1867 in 1882
enakomerno veljavo na Kranjskem, Spod¬
njem Štajerskem in po slovenskih koroških
delih. Z ozirom na navedene jezikovne od¬
loke bi se moralo jezikovno pravno sta¬
nje razviti po onih kronovinah, kjer sta¬
nujejo Slovenci, v blagor pravosodja do
Popolne enakopravnosti.

Nemški šovinizem ne dopusti enako¬
pravnosti.

A nemški šovinizem ne dopusti, da bi
Prišlo do tega. Gospodje! Kak stvaren,
Primeren in pameten razlog pa obstoja, da
slovenskemu državljanu, ki nastopi pred
Pristojnim mu sodiščem bodisi kot stran¬
ka, bodisi kot zastopnik ali priča, odkla-

80

njajo po postavah in odlokih zajamčeno
mu pravico za vlaganje in sprejem slo¬
venskih vlog, slovenska predavanja in
razprave, zapisovanje njegovih izpovedb,
predavanj itd. in slovenskih rešitev?

Vzemimo kot zgled priprosto sodno
razpravo, da si predočimo nesmiselno sta¬
lišče »justamenta« nemških sodišč. Sodnik
ima dolžnost, da išče nepristransko res¬
nico, da označi dejanski položaj in glede
na to razsodi. Naš novi civilni proces te¬
melji na modernih načelih neposrednega
in ustnega postopanja. Da, bistvo, jedro
novega postopanja obstaja predvsem v ne¬
posrednosti,kar je mnogokrat pravosodni
minister-jasno naglašal, neposrednost je,
rekel bi, najdražja, ker šele omogoči in za¬
gotovi, da se najde resnica in označi de¬
janski položaj. Zdaj pa povejte, gospodje,
je li sodnikovo delovanje popolnoma ne¬
oporečno, ki izključuje vsako morebitno
nepravico, če n. pr. ni ali je le nezadostno
sposoben jezika razpravnih strank, ki ima¬
jo opraviti v razpravi, in če je popolnoma
sposoben jezika, pa se iz kakršnegakoli
razloga vedno spiše zapisnik in izda raz¬
sodba v drugem jeziku, kakor v katerem
so izpovedale stranke, zastopnike, priče in
tako dalje.

Izpoved in pa njeno zapisovanje sta
po svojem čutu tako po vsebini kakor po
obliki v takem neposrednem, bistveno ne¬
ločljivem stiku, da se ne more reči, da

81

se prestavi v drug jezik neposredno. Se-li
mnogokrat po prestavi ne izgubi bistvene¬
ga, kar je potrebno za presojo slučaja
(Tako je!) v dejansko škodo strank, a tudi
v moralno škodo pravosodja samega, ki
naj bi bilo vzvišeno nad vse dvome in po¬
mote? Se-li ne gre mnogokrat za natanč¬
no besedilo, ki se mora dati v prestavi
točno, kar je osobito v kazenskih zadevali
lahko usodno? In kaj potem, če naj o takih
izpovedbah razsojajo še višje oblasti? Ne¬
točne prestave končno lahko povzroče
škodo tudi nasprotni stranki, ki je slučaj¬
no morebiti nemška. Dozdaj sem se pečal
zgolj s pravnega stališča o jezikovnem
vprašanju.

Koroška sodišča.

Dovolite mi, da obrazložim kako so
izvedla sodišča jezikovno vprašanje de¬
vinsko po posameznih deželah. Pričenjam
takoj s Koroško. Glede na Koroško hočem
navesti tri periode v razvoju jezikovnega
vprašanja. Prva perioda je trajala pri¬
bližno do 1903. ali 1904., druga do Velike
noči 1908., tretja pa od Velike noči 1908.
nadalje. Stoji, da se že dolgo časa in vse¬
kakor že davno, predno se je uvedel novi
civilno-pravdni red, ki je popolnoma pre¬
kucnil poslovanje in jezikovno obravna¬
vanje po svojih temeljnih načelih, vporab-
lja slovenščina na Koroškem pri posamez¬
nih sodiščih, da so se sprejemale sloven-

6

Kor. Slov.

82

ske vloge in slovensko reševale. Posa¬
mezne kršitve so se gotovo dogajale, ker
bi ne bili drugače izzvani prej navedeni
odloki pravosodnega ministrstva.

Slovenščina pri koroških sodiščih enako¬
pravna.

Ko se je uveljavil novi civilno-pravd-
ni red s svojimi modernimi načeli nepo¬
srednosti in ustmenega postopanja po 1,
1898., se je pa naravno razširila in poglo¬
bila vporaba slovenščine tudi pri koroš¬
kih sodiščih. Enakopravnost slovenščine
se je splošno priznala načeloma, tako po
posameznih sodiščih, kakor tudi po pravo¬
sodni upravi, in stremili so, da jo uvedejo
tudi praktično, kolikor je bilo to mogoče
ob takratnem pomanjkanju uradništva.
Slovenske vloge so takrat sprejemala in
načeloma slovensko reševala vsa koroška
sodišča, v katerih uradnem področju so
stanovali Slovenci. Običajne tiskovine za
določitev dnevnih razprav, plačilne nalo¬
ge, glede na opominjevalno in menično
postopanje, eksekucijske sklepe, obvestila
strankam, kontumačne in priznalne raz¬
sodbe so imela v zadostnem številu na
razpolago vsa sodišča, ki so jih tudi vedno
rabila.

Nobenemu ni prišlo na misel z ozirom
na razpravljavni jezik, da bi na kakoršen-
koli način delal zapreke slovenskemu pre¬
davanju strank in njihovih zastopnikov.

83

Dovoljeno je bilo slovensko predavati ne
glede na to, če zna nasprotnik slovensko
ali ne, in ne glede na to, če so znale stran¬
ke nemško ali ne, in sicer vse to kljub te¬
mu, da je bilo takrat slovensko uradova¬
nje veliko bolj težavno, kakor zdaj, ko je
dovolj sodnikov, ki znajo slovensko govo¬
riti in pisati. (Tako je!)

Gospoda moja! Po aktih lahko doka¬
žem, da so leta 1897. do leta 1901. in še
dalje, ko je bival odvetnik dr. Kraut v Ce¬
lovcu, reševali slovenske vloge slovensko
in da so tudi slovensko razpravljali. Lahko
dokažem pravosodnemu ministrstvu in
vsakomur, ki se zanima za to, z akti, ki
so se po celovškem deželnem sodišču in
po okrajnih sodiščih v Celovcu, Dobrli
vesi, Pliberku, Borovljah, Sv. Pavlu,
Rožu, Beljaku, v Velikovcu in drugod iz¬
vedli popolnoma slovensko. Dr. Kraut se
je posluževal načeloma za slovenske
stranke slovenščine ne glede na to, če so
znale nemško ali ne in brez ozira na to,
če je znala nasprotna stranka ali njen za¬
stopnik ali pa državni pravdnik sloven¬
sko. Včasih so se pač dogajale težkoče,
ker so bila sodišča s sodniki, ki so bili de¬
jansko jezikovno usposobljeni, slabo za¬
sedena. Trdno pa stoji, da dr. Krauta raz-
pravljavne pravice na omenjeni način sod¬
nije, državni pravdnik in nemški odvet¬
niki nikdar niso uspešno sporno omejili.
To je bistveno važno osobito z ozirom na

£>•

84

dejstvo, da zdaj sodišča, državno pravd-
ništvo in odvetniki v značilni slogi ravno
nasprotno postopajo.

Konštatiram tudi glede na postopanje
o prošnjah pri zemljiški knjigi, da so se do
približno 1904. in še začetkoma 1905. ve¬
činoma reševale brez ovire v slovenščini
in da so se izvedli tudi slovenski vpisi v
zemljiško knjigo. Značilen za duh, ki je
prevladal takrat pravosodne oblasti, je
rekurzni odlok celovšega deželnega sodi¬
šča z dne 26. avgusta 1898, R II. 71/98, ki
sicer iz formelnih razlogov zavrača neki
dr. Krautov rekurz zaradi nekega vpisa v
zemljiško knjigo, v stvari sami se pa kon¬
čno pripomni, da se glede na pritožbo, v
kolikor se tiče § 9., odstavek 3., odloka
pravosodnega ministrstva z 12. januarja
1872, št. 5, proti nemškemu vpisu v zem¬
ljiško knjigo na slovenski zemljiško-knjiž-
ni odlok izda primerno določilo, da se v
bodoče prepreči grajana jezikovna od¬
redba. Nadalje navajam odlok celovškega
deželnosodnega predsedstva z 8. junija
1901, Praes. 1228/17, ki glede na neko
nemško rešitev slovenske vloge s 16. maj-
nika 1901, E. 145/1/5, obvešča pritožitelji-
co, predujemno blagajno pri Sv. Mihelu,
da se je ukrenilo vse potrebno, da se v
bodoče prepreči tak nastop, ki nasprotuje
jezikovnemu odloku iz leta 1862.

Nahajali so se pač tudi takrat posa¬
mezni renitentni sodniki (Medklic), a višje

85

oblasti so jim vedno ukazale, naj se drže
jezikovnih postav. Poučni so tudi slučaji
iz one dobe. Navesti hočem le dva. Prvi
se tiče sporne zadeve G. Z. C. 60/98 okraj¬
nega sodišča v Rožu, oziroma G. Z.
C 77/98 okrajnega sodišča v Podkloštru v
zadevah Marije Bernot proti Janezu Te-
pan, oba iz Kostanj, zaradi povrnitve
povzročene škode, in sporne zadeve G. Z.
C 116/98 beljaškega okrajnega sodišča v
in zadevah tvrdke Knez & Supančič proti
ziljskemu rudniku. Nočem Vas utrujevati
s podrobnostmi. Dovoljujem si le opom¬
niti, da so se vložile pritožbe, ugovori in
rekurzi v obeh slučajih proti slovenskim
tožbam, predavanjem, sklepom, razsod¬
bam itc, deloma zaradi vporabe sloven¬
ščine, deloma zaradi vporabe nemščine,
na celovško deželno sodišče. Rekurze je
sicer deželno sodišče odklonilo, ker je iz¬
javilo, da ni kompetentno, da razsoja o
jezikovnih sporih, in ker zastopa naziranje,
da ima pravico o tem razsojati justična
uprava, a po navodilih celovškega dežel¬
nega sodišča, ki je izrecno priznalo ne le
zgolj pravice slovenskega predavanja,
marveč tudi slovensko zapisovanje, sta
morali renitentni okrajni sodišči v Pod¬
kloštru in v Beljaku izvesti slovensko ura¬
dovanje. Priporočam pravosodni upravi v
informacijo navedene sporne akte kakor
tudi rekurzno rešitev R II. 84/89, celovške¬
ga deželnega sodišča (Medklici). Prizna-

86

nje celovškega deželnega sodišča je že za
to večje vrednosti, ker se jc pritožil na¬
sprotni zastopnik dr. Krainz proti raz¬
sodbi na najvišji sodni dvor, ki je pa po¬
trdil sklep deželnega sodišča zaradi nje¬
govih »primernih« razlogov. O dejanskem
položaju koroških jezikovnih razmer do
približno 1903/04, ki bi jo nazval prvo pe-
rijodo, hočem zaradi kratkega časa, ki ga
še imam na razpolago, opustiti nadaljnja
izvajanja in izkaze iz prakse. Konstatiram
le ponovno, da je bila enakopravnost slo¬
venščine pri koroških sodiščih do navede¬
nega časa dejansko izpeljana, priznana in
izvrševana po onih sodiščih in oblastvih,
ki zdaj vsled pritiska od zgoraj z nogami
teptajo zaprisežene postave. Moral sem
to navesti, da vidite, da smo imeli že na
Koroškem popolno enakopravnost in da
Vam dokažem, da ne zahtevamo nič no¬
vega in nič več ne zahtevamo, če zahte¬
vamo, naj uveljavi pravosodna uprava na
Koroškem status quo ante, naj napravi
red pri sodiščih in naj predsedstvu graš¬
kega višjega sodišča in koroškim pravo¬
sodnim oblastim z vso močjo pokaže, da
se morajo tudi one držati postav in da se
ne sme veličanstvo postave po nobenih
narodnih in političnih ozirih in spletkah
vleči v blato! (Pritrjevanje.)

Sodili bi, da so navadno vporabo slo¬
venščine, ki je postala navada, ki so jo so¬
dišča sama priznala in praktično rabila,

87

tudi pozneje respektirala in se je držala,
ko je odpadla kontrola, ker se je dr. Kraut
preselil in koncem leta 1901 zapustil Ko¬
roško. Zelo se moti, kdor tako sodi!

Zapostavljanje slovenščine pri koroških
sodiščih.

Sodišča so porabila čas med Krauto-
vim odhodom, dokler se ni naselil dr.
Brejc (v avgustu 1903), da so se temeljito
odstranila od prejšnje postavne poti in
prakse glede na slovenščino in so pričela
ravno nasprotno poslovati.

Takoj ob prvih intervencijah dr. Brej¬
ca leta 1903. se je opazilo to stremljenje,
ker so nasprotniki takoj provocirali jezi¬
kovne spore, dasi je hodil dr. Brejc glede
na jezikovne zadeve le po potih, po ka¬
terih je neovirano korakal njegov prednik.
Sistematičnemu zapostavljanju slovenšči¬
ne so se nekoliko ustavljala začetkoma
celo sodišča. Saj niso mogla kar tako od
danes do jutri postati sebi nezvesta in uta¬
jiti svojo lastno dolgoletno prakso. Zato
jih je pa tudi na škandalozen način napa¬
dalo časopisje toliko časa, da so se končno
udala. (Medklici.)

Stoji trdno, da so začetkoma dr. Brej¬
čeve slovenske vloge — torej 1. 1903 in
1904 — reševali slovensko, ker so smat¬
rali, da je to samoobsebi umevno. Sloven¬
ske rešitve so pa postale vedno bolj redke,
izostajale so vedno bolj kljub pritožbam,

88

dokler niso končno popolnoma prenehale.
Iz aktov se lahko poda natančna slika, kako
so se polagoma umikala koroška sodišča
in kako so sodelovala, da se je izpodrinila
slovenščina. Akte dam na razpolago vsa¬
komur, ki se zanima zanje, predaleč bi pa
vedlo, če bi jih tu navajal.

Proti nezakonitemu postopanju sodišč
so se po slovenskih odvetnikih vlagale
nadzorovalne pritožbe na graško višje so¬
dišče, nadalje pritožbe na predsedstvo de¬
želnega in višjega deželnega sodišča, na
pravosodno ministrstvo in celo na gene¬
ralno prokuraturo. A vse zaman! Razven
dveh so ostale vse brez odgovora.

Taka usoda je zadela tudi resolucije,
ki so jih vložile leta 1903 takratnemu mi¬
nistrskemu predsedniku dr. pl. Korberju
vse koroške slovenske občine in druge
korporacije.

Koroški Nemci se pojavijo v zbornfci.

Ce hočem podati uspeh razvoja o upo¬
rabi slovenščine v drugi periodi od leta
1900 do začetkom leta 1908, se pokaže
sledeča slika: V zadevah zemljiške knjige
so sodišča, osobito celovško okrajno so¬
dišče, leta 1905 in 1906 reševala slovenske
zemljiškoknjižne prošnje slovensko — v
zemljiški knjigi sami se pa vpiše nemško
- v popolnem protislovju z določili po¬
stave o zemljiških knjigah, ki določa, da
se mora zemljiškoknjižni sklep vpisavati

89

na las natančno v zemljiško knjigo! (Po¬
slanec Marckhl: »Saj se vpiše sloven¬

sko!«) Dr. Hočevar: Gospod tovariš, vse
lahko dokažem, navajam zgolj dejstva! —
(Poslanec Marckhl: »Saj bom menda le
bolje znal.«) Dr. Hočevar: Saj moram jaz
to tudi dobro znati, ker imam akte pri sebi.
Lahko jih prečitam, če gospodje to žele.
(Medklici.) To se godi gotovo le zato, da
se polagoma pripravlja prehod za nemške
rešitve slovenskih zemljiškoknjižnih vlog.
Od druge polovice leta 1906 namreč re¬
šuje slovenske zemljiškoknjižne vloge ce¬
lovško okrajno sodišče zgolj nemško. —
(Čujte!) Pritožb na nadzorovalne oblasti
ne rešujejo. Končno se je vložil pred tedni
na nemško rešitev nekega slovenskega
zemljiškoknjižnega predloga slovenske
celovške posojilnice ugovor na deželno
sodišče, da se reši vprašanje po rednem
pravnem potu. Rekurzu so priložili nič
manj kakor 80 slovenskih zemljiškoknjiž¬
nih slovenskih rešitev navedenemu dru¬
štvu po dotičnem sodišču kot priloge za
dokaz, da so od leta 1897 do zadnjega ča¬
sa rešavali slovensko slovenske vloge do-
tične posojilnice in da so rešitve sloven¬
sko vpisavali v zemljiško knjigo. (Posla¬
nec Marckhl: »To ni mogoče!«) Dr. Ho¬
čevar: Govorim le resnico in navajam po-
popolnoma resnična dejstva. Priliko imate,
da dokažete, če lažem. Rekurz leži še zdaj
nerešen pri deželnem sodišču. Utajiti se

90

ne more 80 prilog, kakor se to navadno
zgodi. Za to je pa tudi težka odločitev.
(Medklici.)

V civilnih spornih zadevali je običaj¬
no zdaj sledeče: vsa sodišča, kjer stanujejo
Slovenci, sprejemajo brez pridržka slo¬
venske vloge, rešujejo jih pa nemško. (Po¬
slanec Marckhi: »Prosim, v kateri de¬

želi?«) Dr. Hočevar: V koroški krono-
vini! (Medklici.) Slovenskih tiskovin ni
bilo več. Glede na slovenska predavanja
se postopa različno. Neko sodišče je ni
dopustilo, drugo le, če je bila stranka na¬
vzoča in nesposobna nemščine, obenem pa
je znala nasprotna stranka in njen zastop¬
nik 'slovensko.

Kako je otežkočalo celovško deželno
sodišče... (Posl. Dobernig: »Zopet Ce¬
lovec.« — Medklici in ropot.) Dr. Hoče¬
var: Prosim, vaši tovariši ravno tako na¬
stopajo! (Klici: »Kaj vam mari Ljublja¬
na?« — Poslanec dr. Benkovič: »O Ko¬
roški bi ne smeli govoriti? To je terori¬
zem!« — Medklici.)

Predsednik ponovno zvoni.

Poslanec dr. Hočevar nadaljuje: Ce¬
lovško deželno sodišče je pa postavilo na¬
čelo, ki ga je izvajalo dolgo časa, naj se
brez nadaljne preiskave dopusti sloven¬
sko predavanje zastopnika, če ne ugovar¬
ja nasprotnik.

Od Velike noči 1908 se je pa tudi to
temeljito izpremenilo. (Medklic poslanca

91

Marckhla.) Dr. Hočevar: Govorim le res¬
nico in polno resnico! (Poslanec Dober-
nig: »V Celovcu se že sami sporazume¬
mo.«) Dr. Hočevar: A enostransko in pri¬
stransko. (Ponove se viharni medklici.)

Z jako značilnimi in aktualnimi zgledi
iz zadnjega časa vam hočem dokazati, po
kaki poti korakajo v zadnjem času, od Ve¬
like noči 1908 sem in kako nepostavno po¬
stopajo takozvani neodvisni sodniki, da
boste lahko razumeli, kar navedem po¬
zneje. (Medklici.)

1. Slučaj Schiittelkopf kontra Lijav-
nik, sodna št. C IH. 177/8, celovško okraj¬
no sodišče. Tožba slovenska, stranki slo¬
venski, zastopani po slovenskih odvetni¬
kih. Sodnik je pa sklenil pri razpravi dne
23 .  aprila 1908, naj se izvede razprava
nemško (Čujte!) in da morajo govoriti za¬
stopniki nemško. (Čujte! Čujte! — Ži¬
vahni medklici in ropot. — Poslanec dr.
Benkovič: »To nasprotuje binkoštnenui

programu.«) Dr. Hočevar nadaljuje: O tem
še govorim. Ker se zastopnika sodnikove¬
mu sklepu nista uklonila, se jima je vzela
beseda in se sklenilo, da se povabiti stran¬
ki k prihodnji razpravi osebno. (Poslanec
dr. vitez pl. MuKverth: »Popolnoma pra¬
vilno.« — Medklici.) Dr. Hočevar: Kako,
gospod tovariš? Kot odvetnik ne morete
tako govoriti! Sramoval bi se, ko bi kaj
takega trdil. K razpravi 1. majnika 1908
sta prišla prejšnja zastopnika s posebnima

92

pooblastiloma svojih strank, ki sta izja¬
vili, da popolnoma odobravata nastop svo¬
jih zastopnikov (Medklici) in ju poživljata,
naj brezpogojno vztrajata na svojem sta¬
lišču. Sodnik je pa izjavil, da vzdrži svoj
sklep, odvzel je zopet zastopnikoma be¬
sedo in proglasil, naj počiva postopanje.
(Poslanec Dobernig: »Grozno!«) Dr. Ho¬
čevar: Obžalujem, gospod tovariš, da mo¬
rete kaj takega izpregovoriti. (Poslanec
Dobernig: »Koroško je avstrijska Turči¬
ja!«) Dr. Hočevar: Slabše ge, kakor v
Turčiji! Vložene pritožbe in rekurzi na
nadzorovalne oblasti še zdaj niso rešene.

Pravna zadeva Karol Najberž iz Po-
kraja proti Štefanu Mortu iz Bistrice. —
(Poslanec Marckhl: »Zadnji ne bo Slo¬
venec.«) Dr. Hočevar: Oba sta Slovenca.
Vsled Najbrževe slov. pritožbe opr. št. Bz.
II. 45/8 celovškega deželnega sodišča se
je vršila 16. majnika 1908 pred celovškim
dež. sodiščem vzklicna razprava. Naj¬
berž je imel zastopnika, nasprotnik je sam
prišel. Zastopal je Najberža Filan noe. dr.
Brejc. Ko je pričel slovensko utemeljevati
pritožbo, ga prekine predsednik z značilno
utemeljitvijo, da niso za slovensko preda¬
vanje dani pogoji, ki jih določajo na Ko¬
roškem veljavne jezikovne odredbe. Že
prej sem dokazal, da se glase jezikovne
postave in odloki za Koroško ravnotako
kakor za Štajersko in Kranjsko. Sodil je
sodnik, ki je še kratko prej brez vsake

93

ovire dopustil, da se sme slovensko pre¬
davati. Na zahtevo vzklicnega zastopnika
se je dognalo, da je nasprotna stranka,
Štefan Mort, zmožna le slovenščine. (Med¬
klici.) Vzklicatelj sam pa ni prišel k raz¬
pravi, in zna tudi le slovensko. Kljub te¬
mu je pa sklenil senat, da mora govoriti
vzklicni zastopnik nemško. (Poslanec
Fresl: »Zopet novo nasilstvol«) Dr. Ho¬
čevar: Gotovo! Do onega časa je zasto¬
pal ravno ta senat stališče, da se ne more
dopustiti slovensko predavanje, če ugo¬
varja nasprotna stranka. (Medklici. — Ro¬
pot.) V navedenem smislu je senat že več¬
krat sklepal. (Poslanec dr. pl. Muhlwerth:
»Saj najvišje sodišče tudi razsodi danes
tako in jutri drugače!«) Dr. Hoč.: To je
pa anarhija. (Številni medklici. — Pred¬
sednik zvoni.) Dr. Hočevar: Tako ne mo¬
rem končati. Saj imam le jaz besedo. —
(Medklici.)

Dr. Hočevar: Tretji značilni slučaj.

(Dr. Miihlwerth: »S tem niste prav niče¬
sar dokazali. Dokazali ste le, da je gra¬
ško višje sodišče zdaj tako in drugič dru¬
gače razsodilo.«) Dr. Hočevar: »Prosim,
pokazal sem, kakšne so jezikovne postave
in odloki in kako jih kršijo neodvisni sod¬
niki. Tretji tipični slučaj: Pred celovškim
deželnim kot.vzklicnim sodiščem so smeli
zadnja dve ali tri leta slovenski zastopniki
neovirano slovensko pledirati, če je bil
sposoben slovenščine državni pravnik ali

94

pa njegov namestnik. (Poslanec Marckhl:
»To ni res.«) Dr. Hočevar: Dokažite mi,
če lažem ... ne glede na to, če je bil ob¬
toženec zmožen nemščine ali ne. Celovško
deželno sodišče je pa pri razpravi dne
15. majnika 1908 prekucnilo do takrat ve¬
ljavno načelo in razsodilo, da se ne sme
govoriti slovensko, če ne pridejo pred so¬
dišče stranke same. (Čujte! Čujte! — Po¬
slanec Marckhl: »Ali je kaj na tem?«) Dr.
Hočevar: Obžalujem, da nimate toliko na¬
rodnega čustva, da tega ne razumete! —
(Poslanec Marckhl: »Saj ne veste, če so
bile stranke slovenske ali ne.«) Dr. Ho¬
čevar: Saj sem vam pravkar to obraz¬
ložil. Slučaj — razpravljam le značilne slu¬
čaje — v pravni zadevi Jakob Žumer
proti zakonskima Kobe k op. št. Cg. I. 108/8
celovškega deželnega sodišča. Celovško
deželno sodišče, ki je določeno za celo de¬
želo, je do zdaj sprejemalo slovenske tož¬
be ne glede na to, če je spadala sporna
zadeva pred I., takozvani nemški, ali pred
II. takozvani slov. senat. (Medklici. —
Poslanec Bulin: »Gospodje, pustite, da go¬
vori.«) Dr. Hočevar: Pustite, da govorim,
saj imate pozneje čas, da odgovarjate. —
(Poslanec Marckhl: »Govorite pa le zgolj
resnico!«) Dr. Hočevar: Tega ne morete
reči, gospod višji deželnosodni svetnik!
Zavestno kaj takega ne morete trditi! Vse
je sodnijsko dokazano. Ne morete mi oči¬
tati, da ne govorim resnice. Sramotno!

95

Ne trpini, da mi kaj takega očita tovariš!
(Medklici.) Pripomnim, da je določen I.
senat za čisto nemške sodne okraje in za
celovško mesto, senat II. je pa določen za
vse mešane sodne okraje razven celov¬
škega mesta. Dne 24 .  aprila 1908 je pa od¬
klonil v omenjenem slučaju slovenski ugo¬
vor zakonskih Kobe, ker stanujeta v Mal-
riicah, ki pripada v zgornje belsko okrožje
in je nakazano I. senatu. (Medklici.) Vam
je to vseeno, nam pa ne. Vložena nadzo¬
rovalna pritožba še ni rešena, graško višje
deželno sodišče je pa odbilo rekurz, tako
da se ugovor proti tožbi definitivno ne
smatra, da je vložen. In kako so to ute¬
meljili? Zaradi krajevne pristojnosti
okrajnega sodišča Zgornja Bela, češ, da
je nemški in zato prideljen I. senatu.

Enako se je zgodilo s Frančišek Pet¬
kovo tožbo po dr. Brejcu proti Alojziju
Kollmannu v Celovcu. Tožbo je odklonilo
celovško deželno sodišče z odlokom o. št.
Cg. I. 192/8, češ, da upravlja meščanske
zadeve v okrožju nemškega Celovca po
poslovnem razdeljevanju nemški senat L

Če so dobili v zadnjih dveh navede¬
nih slučajih vsaj navidezni razlog za od¬
klonitev z ozirom na nemški značaj stran¬
kinega bivališča, pa razprši vsak dvom o
namenu sklep celovškega deželnega so¬
dišča s 13. majnika 1908, o. št. Cg. III.
33/8 v pravni zadevi Antona Warmuta iz
Limaric po dr. Brejcu proti tvrdki A.

96

dal Torso v Beljaku zaradi 1432 K 3 h.
Slovensko tožbo so kratkomalo odklonili,
ne 'da bi se navedlo kako postavno do¬
ločilo, češ: Razpravljati se ne more, ker
pri celovškem deželnem kot trgovskem
sodišču med imenovanimi strokovnjaški¬
mi sodniki laiki ni nihče sposoben slo¬
venščine, kakor da bi ne bilo v Avstriji
nobenega drugega slovenščine zmožnega
sodnika laika. Senatu je predsedoval sod¬
nik, ki se je osmešil z neko svojo razsod¬
bo 1908 in o kateri se je razpravljalo tudi
v zbornici. (Poslanec Marekih: »Katerega
mislite?«) Dr. Hočevar: »Vas ne, gospod

Zdaj vidite, gospodje, po kakih sod-
nodvoranskih cvetkah, sitnostih in proti-
postavnostih se ovekovečuje koroško in
pa pravosodje višjega graškega deželnega
sodišča in po kaki trnjevi poti mora ho¬
diti slovenski koroški del prebivalstva, da
pribori svojo priprosto po državi postav¬
no zajamčeno pravico za uporabo svo¬
jega jezika od — rekel bi — postavo in
prisego kršečih takozvanih »neodvisnih«
koroških sodnikov, dasi stanuje že nad tri-
najststo let na svojih dosedanjih podedo¬
vanih koroških posestvih mirno, potrpež¬
ljivo in skromno. (Medklici.)

Poleg šol poizkušajo z vso silo tudi
sodišča raznaroditi koroške Slovence, ki
morajo izhirati in postati sužnji svojih tla¬
čiteljev, ker jim ropajo samostojno mišlje¬
nje in pa možnost, da se razvijajo. (Med-

97

klici.) O tem ne more biti nikakega
dvoma.

Nikakor pa ne dopustimo, da se ures¬
ničijo nemškonarodne sanje. (Medklici.)
Naše ljudstvo se je zavedlo, razvijajo se
njegove moči, ki silijo k napredku, h kul¬
turnemu in gospodarskemu razvoju. Upa¬
mo, da se končno zlomijo vsa malenkost¬
na potiačevalna sredstva sodne uprave.
Posl. dr. Markhl: »Na to še ne mislimo!)
Poslanec dr. Hočevar: »No, kaj pa, saj se
postopa po načrtu in povsod se tako po¬
stopa s Slovenci.

Nemški finski binkoštni program in koro¬
ška sodišča.

Zanimivo je, če se primerja, kar se je
pod mogočnim varstvom graškega višje¬
ga sodišča dozdaj »doseglo« pri koroških
sodiščih z nemškimi zahtevami, ki so jih
stavili Nemci v takozvanem linškem bin-
koštnem programu dne 20. majnika 1899.
(»Čujte! Cujte!«)

Nemške zahteve z ozirom na Koro¬
ško je stavil eden najbolj nemških mož, dr.
Lemisch. Točka 1. slove (čitaV:

Koroška se mora smatrati za čisto
nemško ozemlje razven sodnih okrajev
Pliberk, Dobrlaves, Železna Kaplja, Veli¬
kovec, Borovlje, Rožek, Trbiž, Podklo-
šter, Beljak, Šmohor in pa celovška oko¬
lica celovškega okrajnega sodišča. (Posl.
dr. vitez pl. Miihlwerth: »Saj je tudi res

7

Kor. Slov.

98

tako!«) Poslanec dr. Hočevar: »Prosim,
potrpite nekoliko! Izločili so samo okraja
Št. Pavel in Eberstein, ki sta veljala do
zadnjega časa za mešana in so ju pridelili
čisto nemškemu ozemlju, dasi stanujejo
Slovenci v obeh sodnih okrajih in sta bila
oba okraja še pred nekaj leti prideljena v
vzklicnih zadevah takozvanemu sloven¬
skemu senatu II., zdaj pa pripadata nem¬
škemu senatu I.

To dokazuje, da so na Koroškem po¬
polnoma izvedli 1. točko binkoštnega pro¬
grama, ker so že prej pridelili I. senatu
mesto Celovec, dasi je dokazano, da ima
Celovec dvojezičen značaj, kar je priznala
tudi razsodba upravnega sodišča od 4. ju¬
lija 1891, št. 2358.

Točka 3 odstavek a) binkoštnega pro¬
grama razpravlja o jeziku pri sodiščih in
slove (čita):

»Vloge, ki se rešujejo, ne da se zasliši
druga stranka, in se o rešitvi obvesti le
prositelj, se rešijo lahko pri imenovanih
oblastih, razven vpisov v javne knjige,
nemško ali pa slovensko. Rešitev se na¬
znani v jeziku vloge.

Odstavek b) se pa glasi po binkošt-
nem programu (čita):

»Vloge, o katere rešitvi se morajo ob¬
vestiti poleg prosilca še druge stranke, se
tudi lahko vlože nemško ali slovensko. Ce
je vloga nemška, se reši nemško, v drugih
slučajih pa dvojezično.«

99

Točka d) slove (čita):

». . . . ustmeno postopanje je pa slo¬
vensko le dopustno, če to določno zahte¬
vajo vse stranke.« In nadalje (čita):

»Slovenske, nemščine nezmožne
stranke morajo dobiti slovenski prevod,
če to zahtevajo.« Končno (čita):

Izpovedbe strank in prič, ki govore
slovensko, se lahko glede na besedilo pro-
tokolirajo v zaslišančevem jeziku.«

Ce si predočimo moja prejšnja izva¬
janja o praksi koroških sodišč zadnja leta
sem, uvidimo, da so koroška sodišča daleč
prekosila zahteve neke stranke v binkošt-
nem programu in da so smatrale dr. Le-
miseheve želje za preskromne in da so več
in hitrejše »priborila«, kakor je Lemische-
va stranka zahtevala.

Dvojezičnih rešitev ni, dobe se le sa-
monemške, slovenskih predavanj ni, ne
prestavljajo se v slovenščino nemški za¬
pisniki in razsodbe, sploh slovenskih za¬
piskov ni več, celo takrat ne, ko se pre¬
iskujejo slučaji o krivem pričevanju, ko
je gotovo besedilo izjave bistveno.

Vprašali boste, 'kaj hočemo doseči gle¬
de na navedena koroška dejstva.

Zahtevamo postavno zajamčeno enako¬
pravnost.

Pred vsem protestiramo, da trpi pra¬
vosodna uprava samovoljno in tendenci¬
ozno zavračanje pravice po koroških sodi-

100

ščih in pa anarhijo glede na postopanje v
jezikovnem vprašanju. Zahtevamo, naj se
v polnem obsegu zopet obnove v jezikov¬
nem oziru na Koroškem one razmere, ki
so obstojale še pred nekaj leti. Ustreglo
bi se koristim ljudstva, ki išče pravice,
strinjalo bi se z dostojnostjo sodišč in na¬
stal bi mir. Zgradil bi se pa tudi temelj za
nravni razvoj slovenskega uradovanja do
enakopravnosti, ki nam je že zdavnaj za¬
jamčena po jezikovnih postavah in odlokih.

Kako li naj se to doseže? Jezikovno
stanje naj bi določila neodvisna, nepri¬
stranska komisija, ki bi bila vredna, da se
ji zaupa. To bi se pa le izvedlo, če bi pri¬
tegnili komisiji poleg enega poslanca, tudi
kakega celovškega odvetnika. Komisija
bi morala poslovati v krajih, kjer obstoja¬
jo sodišča in bi pač dokončala svoje delo
v 10 do 14 dneh.

Drugega načina ni. Koroški Slovenci
so navajanj, da njihovi nasprotniki kar
utaje ali zavijejo, kar jim ni ljubo. Sodni
uradniki niso dovolj nepristranski, da bi
vodili preiskavo v gotovem oziru proti
sebi objektivno.

Razmere pri štajerskih sodiščih.

Za izpoznanje boljše kakor na Koro¬
škem so razmere glede na vporabo slo¬
venščine v vseh sodnih zadevah osobito v
kazenskih na Spodnjem Štajerskem. Ima¬
mo upravičene zahteve z ozirom na urad-

niška imenovanja. O vsem tem so^ go¬
vorili bistveno naši slovenski tovariši že
v proračunskem odseku in se sklicujem
zaradi pomanjkanja časa kratko na njiho¬
va izvajanja.

Enakopravnost na Kranjskem.

Preidem na kranjske razmere.

Mislil bi si kdo, da uživa slovenščina
na Kranjskem ono veljavo, ki ji v polni
meri gre. Saj je dežela malone čisto slo¬
venska, 96 odstotkov Slovencev in 4 odst.
Nemcev. Zato bi pač vsakdo pričakoval,
da ni pritožb z ozirom na jezikovne posta¬
ve in odloke, ki zagotavlja o enakoprav¬
nost in da pri oblastvih ne pride v tej či¬
sto slovenski pokrajini mala nemška manj¬
šina z ozirom na poslovni jezik v poštev.
A moti se, kdor tako sodi. Le Nemci ima¬
jo predpravico v jezikovnih zadevah celo
tam, kjer nimajo le približno take večine
na Štajerskem in Koroškem, kakršno ima-
• mo Slovenci na Kranjskem.

Kranjska sodišča rešujejo v praksi
vsako vlogo v vlagateljevem jeziku, kar
je popolnoma pravilno. Ker so stranke in
vloge večinoma slovenske, zato so tudi
razpravljavni in zasliševavni zapisniki,
razsodbe in sklepi kakor tudi druge od¬
redbe in obvestila strankam slovenska,
kakor tudi glede na to akti. Saj to je na¬
ravno. Če pa vzameš v roko tak akt, vi¬
diš na vsaki strani poleg slovenske re-

102

šitve kako nemško pripombo, n. pr. »spis
odposlati, akte preskrbeti, vid. denarno
knjigo, napravi kazensko izkaznico itd.«
Vprašam: Kakšen stvaren namen ima to?
Bi li namena ne dosegla slovenska opom¬
ba, ne da bi se onemogočila nemški ne¬
zmožni stranki pravica, da vpogleda in
prepiše akt?

Že vpisna opomba, ki jo dobi vsaka
vloga, in ki se smatra pa § 62 sodnega
reda za potrdilo, je nemška. Registri se
vodijo le nemško, dasi nadomeščajo od-
povedovaini, opominjevalni in potrdilni
register zapisnike, dasi stranka svojo
prošnjo naznani slovensko in kljub temu,
da mora potrdilni register celo podpisati.

Samo nemško se vodi tudi register o
rubežnih, dasi se morajo podajati iz njega
po § 384, št. 10 sodnega reda strankam in
interesentom pojasnila in smejo vpogledati
vanj. Vodi se samonemško tudi v sloven¬
skih eksekucijskih zadevah. Vprašam, kak
namen ima samonemščina v navedenem
strankam namenjenem važnem registru?
Kakšna nevarnost li grozi državi in nem¬
štvu, če bi se register, ki je namenjen le
strankam, da vpogledajo vanj, ne vodil
zgolj nemško, marveč tudi slovensko?

Notranje uradni jezik.

Sklicujejo se na takozvan notranje
uradni jezik, ki naj bi bil nemški. Kakšen
pa je kriterij za pojmovanje notranjega

103

uradnega jezika pri pravkar navedenih bi-
ležkah in registrih, ki imajo zgolj namen,
da se jih poslužujejo stranke in jih le zme¬
dejo nemške opazke, če dobe v roko dru¬
gače čisto nemški akt? Se-li tako posto¬
panje strinja z nameni uspešnega pravo¬
sodja, ki naj bi bilo tako, da bi ne bilo pri¬
tožb?

Pogoji za notranje uradni jezik so tu le
toliko časa, dokler ne pozove sodišča kaka
stranka, dokler, rekel bi, aparati še ne de¬
lujejo. Govorim popolnoma čisto akademi-
ško, ker ne priznavamo notranje uradnega
jezika v onem smislu, ki je zdaj običajen, z
ozirom modernih načel neposrednega ust¬
menega postopanja, z ozirom na sodnike,
lajike itd.

Graško višje sodišče zlorablja načelo o no¬
tranje uradnem jeziku.

Graško višje sodišče, pri katerem igra¬
ta prve gosli višja deželna sodna svetnika
Pevetz in Nemanič, zlorablja umetno se¬
stavljeno načelo o notranje uradnem je¬
ziku in pošilja na Kranjsko v obliki tajnih
odlokov in dekretov in najrazličnejših raz¬
sodb ukaze, po katerih se smatrajo za no¬
tranje uradne take zadeve, ki ne spadajo
v notranje uradni jezik in se morajo zato
nemško voditi.

Predsedstvo višjega deželnega sodi¬
šča služi popolnoma nemškonarodnim
stremljenjem, ne da bi se oziralo na to, da

104

tako le škoduje mirnemu, smotrenemu pra¬
vosodju, Slovence pa po nepotrebnem žali
in ogorči, ker načrtoma omejuje uporabo
slovenščine. Za nasilno sredstvo smatramo
ukaz graškega višjega deželnega sodišča,
da morajo dopisovati sodišča nemško obči¬
nam, dasi ni Nemca v občini in nihče nem¬
ščine ne razume. Ni li to nezmiselna, na¬
ravnost anakronična zahteva? Da to lažje
doseže, noče dovoliti predsedstvo višjega
deželnega sodišča kljub neprestanim zah¬
tevam, da bi pripravili slovenske vzorce
razven spornih zadev za dopisovanje z ob¬
činami, ker hočejo prisiliti sodišča, da bi se
posluževala Zgolj nemških vzorcev.

To se godi na Kranjskem!

V nasprotju s sedanjo navado se je
ukazalo, naj se rabi le nemščina za ta-
kozvane dovolilne beležke, dasi za to ni
stvarnega razloga in se ne more prištevati
k takozvanemu uradnemu jeziku. Ta stva¬
ren pritisk višjega deželnega sodišča služi
le politiškim namenom in mora napraviti
sodnika v njegovem težkem poklicu nego¬
tovega in ga mora korumpirati. Uspeh zna¬
čilnega pritiska po višjem deželnem sodi¬
šču se vidi v sadovih, o katerili je ljubljan¬
sko deželno sodišče mislilo, da jih mora
vzgojiti. En tak sad, akt U 254/7, okrajno
sodišče Logatec, priporočam justičnemu
ministru, naj ga natančno prouči in naj pri¬
merno pouči, naj tudi pod pritiskom
graškega višjega sodišča nobeno sodno

105

predsedstvo ne vpliva na obroke pravnih
lekov, če se gre tudi za nemškonarodne
alire.

Manjka mi časa, da bi zadostno osvet=
lil postopanje graškega višjega deželnega
sodišča nasproti Slovencem. Glede na na¬
vedeno trdim, da se vleče liki rdeča nit v
vsem delovanju graškega višjega dežel¬
nega sodišča tendenca, da izpodrivajo iz
zgolj narodnih in iz nestvarnih razlogov
slovenščino iz uradne vporabe pri kranj¬
skih, štajerskih in osobito pri koroških so¬
diščih, kljub po postavah in odlokih zajam¬
čeni enakopravnosti.

Na eni strani naj bi nas raznarodovala
šola, osobito na Koroškem, na drugi strani
pa urad, sodišče. Še bolj hočejo omejiti
naše že itak zelo zmanjšane meje. Vse nas
opominja, da moramo biti previdni in pri¬
pravljeni na odločno obrambo proti traj¬
nim, vehementnim kršitvam enakoprav¬
nosti našega jezika v šoli in v uradu po
vseh pokrajinah, kjer stanujejo Slovenci.

Zahtevamo, naj se imenujejo pri slo¬
venskih sodiščih slovenski sodniki in da
naj prenehajo vedna zapostavljenja slo¬
venskih uradnikov, ki jih niti Nemci mno¬
gokrat ne morejo opravičiti. Zlomiti se
mora končno tudi zistem, da so zaprta
višja sodna mesta slovenskim sodnikom
pri graškem višjem deželnem in pri dunaj¬
skem najvišjem sodišču. Dokler so podre¬
jena graškemu višjemu deželnemu sodi-

106

šču slovenska okrajna sodišča in sloven¬
ski sodni dvori, toliko časa zahteva že pra¬
vično pravosodje, da se imenujejo na višja
mesta tudi slovenski sodniki, ki so jim zna¬
ne razmere slovenskega ljudstva. Pred
vsem zahtevamo, da smo zastopani tudi v
predsedstvu graškega višjega deželnega
sodišča, kateremu je podrejenih nad mili¬
jon Slovencev! Če se ne ustreže našim
skromnim in upravičenim zahtevam, bomo
energično dvigniti glas »Proč od Gradca«
in ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo
namena! (Dobro! Dobro!) Zahtevamo,
da se sodi v Gradcu slovensko, dokler je
graško višje sodišče naša višja inštanca.
Če primerjamo stališče in postopanje gra¬
škega višjega sodišča, moramo priznati,
da izpolnjuje veliko bolj dostojno in stvar¬
no svojo vzvišeno nalogo tržaško višje de¬
želno sodišče. Nihče pa ne more trditi, da
se zato maje avstrijska država in se ško¬
duje pravici v svojih temeljih, ker dobe v
svojem materinem jeziku pravico Slovani
in Italijani, ki stanujejo v področju trža¬
škega višjega deželnega sodišča.

Pravosodna uprava naj se ne boji
tako nas Slovencev in našega jezika. Mi
smo lahko ponosni na to in sodimo, da
dvignemo lahko iz tečajev celo avstrijsko
državo. Morebiti se pa boji sodna uprava
graških in celovških svetnikov? Pravo¬
sodna uprava naj nam že da našo pravico
in naj nas ščiti proti nasilstvu uradništva,

107

ki krši prisego. Saj ne zahtevamo druge¬
ga, nego kar smo že imeli in kar nam pri¬
pada, dasi se nobenemuNemcune skrivi las.

Urediti in izvesti bi morala pravosod¬
na uprava jezikovne razmere na Spod¬
njem Štajerskem, Koroškem in Kranj¬
skem po enakih načelih, ki so že določena
v obstoječih postavah in odlokih. Kar zah¬
tevamo, ni nič novega. Upamo, da bo pra¬
vosodna uprava močnejša kakor pa politi-
kujoči svetniki podrejenega mu graškega
višjega sodišča.

Pravosodna uprava pa mora biti tudi
dosledna in naj ne igra nojeve politike in
se skriva za izgovor, češ, da ni kompetent¬
na, da razsoja v jezikovnih zadevah. Krep¬
ko in močno naj razveže gordični vozel!
Saj se ni treba vedno tresti iz strahu pred
nemškimi nacionalci! Vsi pravično misleči
ljudje, in celo Nemci, bodo to odobravali
in pozdravljali mir v sodnih.sobanah.

Saj je že čas, da pričnemo koristneje
delati, kakor pa večni naporni narodni boji!
Cas splošne, enake volivne pravice ni več
čas za predpravice kakega naroda v škodo
drugemu narodu.

Neenakopravnost Slovencev pri najvišjem
sodnem in kasaeijskem dvoru na Dunaju.

Končno hočem še omenjati zelo peko¬
čo rano, ki nas boli že desetletja.

V postavi 7. avgusta 1850, drž. zak.
št. 325, ki določa organizacijo najvišjeea

108

sodnega in kasacijskega dvora na Dunaju,
slove § 27 sledeče (čita):

»Redni poslovni jezik najvišjega sod¬
nega in kasacijskega dvora je nemščina;
predava naj se zato nemško, sklepi naj
bodo redno nemški. Osobito naj se pišejo
posvetovalni zapiski nemško. Če se pa
razpravlja v kakem drugem nenemškem
jeziku, pa mora izdati najvišji sodni dvor
svoje razsodbe z razlogi v onem jeziku, v
katerem se je razpravljalo pri prvi in¬
stanci, in v nemščini.«

Po § 28 se pa določa (čita);

»Za zdaj in dokler se drugače ne do¬
loči, se izjemoma dovoli, da se sme pre¬
davati v civilnopravnih in kazenskih za¬
devah iz kronovin, ki dozdaj niso bile pod¬
rejene dunajskim senatom najvišjega sod¬
nega dvora, tudi v jeziku, v katerem se je
vodila obravnava.«

Jasno je besedilo navedenih paragra¬
fov. Nikakega dvoma ne dopusti, da mora
izdati nujvišji sodni dvor v slovenskih
pravnih zadevah slovensko rešitev.

Navedeni visoki urad, najvišja in¬
stanca v civilno-pravnih in kazensko-prav-
nih zadevah, najvišje mesto judikature, če-
stiti dvorni svetniki najvišjega sodišča kr¬
šijo prisego in postavo. Na stotine in na
tisoče prošnja in pritožb in ugovorov se je
vložilo glede na to najvišjemu sodišču. A
čuvaji postave so nasproti nam gluhi, ne

— 109

drže se onih postav, po katerih so organi¬
zirani in poklicani, da nam sodijo pravico.

Ni li sramota za nas Slovence, da edin
avstrijski narod ne dobimo od tega sodne¬
ga dvora nobene slovenske rešitve? Ni li
sramotno za najvišji sodni dvor, da vedo-
ma krši postavo le, da ustreže kaprici nem¬
škega ljudstva ali pravzaprav njegovim
šovinistiškim voditeljem.

Kako je to smešno, če nastopijo v raz¬
pravi, tri stranke: Hrvat, Italijan in Slo¬
venec. Rešitev najvišjega sodišča dobi
Hrvat v hrvaškem, Italijan v italijanskem,
in edini Slovenec pa — v nemškem jeziku!

Proč zato s takimi krivicami! Ne me¬
rite nam pravice z različnimi posodami!
(Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Go¬
vorniku častitajo.)

' ,