Partizanstvo Ni ga zla, ki bi zadalo naši državi tako globoke rane, kakor jih je zadalo partizan* stvo. Pri ljudstvu je izpodkopalo vero v pravičnost in poštenost državne uprave, uradništvo je moralno korumpiralo in mu vzelo veselje do dela, politične stranke je diskreditiralo tako, da se morajo same boriti proti njemu, če hočejo imeti obstoj tudi v bodočnosti. Materijalna korupcija, ki je zadnja leta požrla ne samo milijone, ampak celo milijarde in 'tako občutno oškodovala naš pokret v tujini, ima svoj izvor v — partizanstvu. Nam prečanom je bila ta kuga do po^ vojne dobe komaj poznana po imenu. Le v znani predvojni dobi je z njo prišlo neko= liko v stik učiteljstvo na bivsem Kranjskem. V mali in razmeroma mladi Srbiji pa je bila že neki docela domača. Saj ni bila pravzaprav nič drugega nego žalostna ded» ščina večstoletnega robstva Turčinom in naravna posledica tedanjih razmer. Zato je tudi pošteni Srbi niso mogli zatreti šc v nekaterih desetletjih. Povojna doba jc bila pa kakor nalašč ustvarjena za take ba* cile, da so se razbohotili in razpasli po ce» lem kontingentu in so celo okužili narode in države, ki so ostale zdrave in čvrste skozi cela stoletja. Bolan in okužen organizem ne ozdravi čez noč. Treba je trdega in neizprosnega dolgotrajnega boja. To vidimo povsod. Prav nič drugače ne more biti pri tem zlu, ki se je že tako globoko zajedlo v naše javno življenje. Zato je dolžnost vseh, ki ljubijo svoj narod in lastno državo, da sto< pijo odločno v boj proti partizanstvu, pa naj se pokaže kjerkoli in v kakršnikoli obliki. Slovensko učiteljstvo je lahko danes upravičeno ponosno, da je izmed vseh stae nov ono prvo odločno in javno nastopilo proti partizanstvu. Naša zasluga je v prvi vrsti, da se danes misel o depolitizaciji uradništva in vseh državnih Tiameščencev vedno bolj uveljavlja v strokovnih organizacijah in v javnosti. Da, celo voditelji političnih strank so v svojih programatičnih govorih na vo= lilnih shodih zavzeli isto stališče. In če da= nes naše uradništvo vrši svoj poklic raz= meroma dosti bolj mirno in ne v večnem strahu, kedaj bode prestavljeno, kakor se je to godilo še pred par leti, potem je to posledica konsolidacije politlčrUh razmer, h kateri smo mnogo pripomogli ravno mi. Zakaj za vršitev kateregakoli poklica mora biti v prvi vrsti merodajna strokovna spcsobnost. Vsak dober podjetnik, ki hoče uspevati, upošteva to načelo. Upoštevati ga mora tudi država. Zdi se, da so tudi našo državo privedle prebogate izkušnje zadnjih let do tega načela, ki ga bode morala upo« števati, če hoče napredovati. Saj ji je par= ti.-anstvo zadalo že zadosti ran. Zakaj, kjeikoli se je naselilo', so se prej ali slej pokazale zle posledice. Partizanske metode so morda tupatam res koristile kaki poli» tični stranki, ali pa posameznikom, a ta korist je bila še vsakokrat samo navidezna, irenutna. Kolo časa in moči političnih strank se suče kaj naglo. In tako je še vsa« kokrat prišla za male grehe — velika po* kora. V nobeni panogi javne uprave pa ne prizadene partizanstvo tako velike moral« ne škode, kakor ravno v prosvetni, pri šoli in učiteljstvu. Zakaj vsak drugi uradnik ima manj stika z lj-udstvom, nego učitelj. Mrtvi akti so približno povsod enaki, naj si bodo tu ali tam. A učitelj ima pa živ materijal, ima duše, katere oblikuje in jih Pripravlja za življenje. Iztrgajte ga iz nje« govega delokroga in zadali ste glavno rano ne toliko njemu, kakor pa njegovi mladini, bodočenra narodu, državi. Zato pa stranka, ki želi dobro narodu, državi in sebi ne bo« de nikoli uvajala in pospeševala — partis zanstva nikjer, najmanj pa na polju šolstva. Že preje sem omeni-1, da boj proti par= tizanstvu ne more biti dobojevan čez noč. Preveč se je zajedel, pregloboko je že zašlo fr' zlo v našo javnost. To uvidevamo mi sami najbolj, ker ta boj bijemo že par let. In das; imamo že Iepe uspehe, katerih sa» ?*o tisti ne vidi, ki jih noče videti, vendar se ne bomo smeli položiti orožja iz rok. Vemo — in naravno je — da je še da* ^es med nami ljudi z malim obzorjem in Se> z manjšo dušo, ki si na tihem mislijo: *Aha, zdaj je naša stranka na krmilu, zdaj ^onio pokazali nasprotnikom!« Seveda taki mIi*11" 'Jut^ie ne pomislijo, da pride že anko kar čez noč na krmilo nasprotna tranka in bo »pokazala« njim. tr ^^?r J^. tako kratkoviden, da izrablja enutni režim v svoje osebne namene, naj otem tudi ne godrnja če ga nasproten res d«n_tepe in preganja. Režimi so od danes ost JUt-ri' stan in njegove pridobitve pa Kdor brez sankcije organizacije spres jema mesta, ki bi jih ne smel, naj tudt ne pričakuje, da ga bo organizacija ščitila, če mu bo mesto odvzeto. Ravno radi tega pa mora biti naša sta^ novska politika le načelna in smotrena. Naj bodo režimi taki ali taki, mi gremo vedno svojo ravno načelno pot. Kdor pa te poti ne mara, naj rajše organizacijo zapusti. Radi nekaterih posameznikov ne sme trpeti cel stan, ne sme trpeti največja insti« tucija naroda — šola. Naša organizacija je začela boj proti partizanstvu, se je v tem boju utrdila in ne bode popustila ne na levo, ne na desno In tudi ne popusti lastmim članom — ako bi bilo potrebno — dokler ta boj ne bode do« bojevan do konca. Hren.