ČETRT STOLETJA SLOVENIJE
PrOStO razmišljanje dekleta, ki je tega sto le tja doživeto te petino
Ob 25.obLetnici neodvisno“ sti Slovenije sem najprej nameravala pisati o odnosu mladih do naše matične domovine, Prepričana pa sem,da so odnosi mladih do Slovenije zeLo različni, kar je seveda izraz raznolikega dojemanja narodne pripadnosti in identitete med mladimi,ki živijo onkraj meje Re publike Slovenije, Kratek pogovor s sovrstniki iz Slovenije je moje prepričanje o raznolikosti mnenj samo še potrdi L: eni so podporniki samostojne Slovenije, drugi nostalgično sanjajo o državi, ki je sami niso doživeLi, tretji so do tega povsem ravnodušni, Ker mi ni do posploševanja, sem se odločiLa, da bom predstavila svoje osebno doživljanje samostojne S Love ni j e, kajti verjamem, da lahko najboLfe govorim le zase.
Rodila sem se v času, ko je bila Slovenija že samostojna in neodvisna država.zato nisem doživeLa majniške deklaracije, pLebiscita za osamosvojitev Slovenije, razgLasitve neodvisnosti,dviga slovenske zastave na Trgu republike in desetdnevne vojne, Imarn pa srečo, da sem Lahko v družini večkrat prisLuhnila spominom na te dogodke: najraje jih pripoved uj e oče" (op, a v, v šte ve rjanske m krajevnem govoru je to dedek), ki si je sam tudi osebno prizadeval,
da bi bila Slovenija suverena in demokratična država. Družina mi je posredovala vrednote slovenske osamosvojitve,naučita meje spoštovanja in Ljubezni do naše matične domovine. Zaradi tega sem danes lahko samo ponosna na Slovence, ki so takrat sprejeli usodno odločitev in brez oklevanja uresničili tisočletne sanje o svoji samostojni državi,
Slovenija je vedno bila zame najprej matična domovina: to je sicer zelo abstrakten,skoraj mitičen pojem, ki sem se ga kot otrok nauči La na pamet, razumela pa sem ga šele z Leti. Bolj konkretno je Slovenija kraj, kamor sem zahajala na priložnostne izlete ali po nakupih, Letos, ko sem študentka v Ljubljani, je SLovenija postala tudi moj dom. Med mano in vrstniki iz Slovenije sem opazila nekatere kuLturne razLike.če kulturo vzamemo v najširšem pomenu besede, ne v oljem, kajti trdno verjamem v enoten slovenski kuLturni prostor. Največ razlik sem opazila v rabi jezika:sLovcnščina seje po osamosvojitvi hitro spreminjala,predvsem na področju leksike.Tudi danes se besedje zelo spreminja, v gLavnem zaradi tehnologije, mi pa te spremembe dohajamo s težavo, Za zakLjuček bi rada z bralci deLiLa dogodek, pravzaprav impresijo.
Bil je čisto navaden dan, vreme je
biLo sončno, hodila som po SLovenski cesti proti fakulteti,Ozirala sem se levo in desno, na vseh izložbah so bili napisi v slovenščini, mimo mene so hodili Lepi obrazi 2 znanimi potezami,z ust vsakega sem ujela kako besedo in vse so bile doma če. Ta krat sem začutila, kaj pomeni domovina: domovina je tam, kjer si med svojimi ljudmi, kjer se z vsemi lahko pogovarjaš v svojem jeziku, kjer ti je lepo in se počutiš doma. Suverena, samostojna, neodvisna in demokratična Slovenija je moja domovina.
Nino Pahor
Čas počitnic je pred vrati in s tem se bo začelo poletje. Konec pouka— ampak ne učenja! Več časa bomo imeLi za druge prav tako koristne dejavnosti.ki nam jih je biLo med Šolskim letom težko izpeljati: ekskurzije, daljša potovanja, preživljanje časa s prijatelji, branje. Poletje je čas sprostitve, posebno za dijake.študente,ki potrebujejo maLo počitka,
S šolskim Letom se izteka sezona —
Počitnice z Rastjo!
€
SKK/OdLično uspe'. Literarni natečaj in »Dan ustvarjalnost' rnlac
v društvih,tudi za nasf v ■časnikarskem krožku MOSP, kjer smo imeti zadnjo delavnico z Valentino Oblak, ki nas je naučila, kaj vse se skriva za radiem,kaj pomeni nastopati pred mikrofonom... Delavnica se mi je zdela zelo zanimiva in koristna, saj sem se malo boLj poglobiLa v svet, ki mi je bi L prej skoraj popoLnoma nepoznan. Med delavnico so nas sodelavci in novinarka TV Koper snemaLi za oddajo S-prehodi. Če ste jo zamudili je sedaj oddaja na voljo na spLetu.
Poleti bomo imeli, kot rečeno, več časa tudi za branje. Vabimo vas, da sežete po Rasti: v tej številki je zbranih devet zanimivih čLankov o najrazličnejših temah.
Ravno v juniju obhajamo 2 5-Letnico samostojnosti Slovenije, ki je tudi za nas,zamejce, važna obletnica.Tej obletnici je Nina Pahor posvetila svoj uvodnik in razmišLjala o tem, kako mladi v zamejstvu doživljajo matično državo in koliko jo čutijo za svojo domovino.
Gabriel Milič je napisal poročilo o Dnevu mladinske ustvarjalnosti, ki se je vršil 29, apri la v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za mLade je bil to velik praznik,za nas pa še toLiko boLj, ker ga je organiziralo društva (SLovenski kuLturni klub v sodelovanju z MOSP-om), ki de-Lujev istih prostorih kot Mladika in kjer imamo srečanja časnikar skega krožka. Ker se nam Zdi prav proslaviti mlade.ki so ustvarjalni, smo temu dogodku posvetili članek in tudi objavo prvega izmed nagrajenih literarnih prispevkov. Svetlana BreceLj in Veronika Bordon sta izobLikovali shede vseh nagrajenk, ki jih bomo objavljali postopoma ob nagrajenih delih. Prva bo na vrsti sheda in črtica tretjeuvrščene Urške Peta ros, Ustvarjalnosti
mladih smo hoteli posvetiti več pozornosti tudi s poročilom Nike Cotič o muzikalu »Obuti
Nagradili najboljše izmed več kot petdeset prijavljenih del
V petek. 29. aprila, je poteka L v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti dan mladinske ustvarjalnosti. Ob zakLjučku Literarnega natečaja za mLade ga je prired i SLovenski kuLturni klub.
Najprej ¡c na oder stopiLa Mladinska dekLiška vokalna skupina Vesela pomlad, katere pevke so pod vodstvom zborovodje Andreje Štucin Ccrgol in ob klavirski spremljavi Alenke CcrgoL, Lepo poskrbele za uvod v recital Kosovelovih poezij, ki govorijo o poezijah. Recitatorji Marija De Luisa,Jasmina Gruden, Gabriel MiLic,Valentina Sosič,Tina Busan in Ksenija Vremec so se izkazali s sproščeno 'n smiselno interpretacijo Ler z Lepo dikcijo,za katero sta poskrbeli
maček«, ki so si ga zamislili ¡n ga izpeljaLi sami mladi - tokrat z Goriškega. Če ostanemo pri gledaLišču - Mojca Petaros je napisaLa poročiLo o predstavi NamLet v izvedbi gledališča »The Globe«, saj prav letos beLežimo 400-Letni-co smrti VViLLiama Shakespeara, ki smo jo prosLavili tudi v Trstu. Prebrali boste Lahko še intervju o čebelarstvu, Sestavila ga je Erika Pernarčič z Davidom Peričem in je nastal v šolski delavnici v sklopu projekta »Ko zaživi pisana beseda«, ki jo je na Liceju Prešeren za MOSPvodiLa novinarka Erika Jazbar.
Če vas branje mladinskih časopisov veseli ali vas spravi v dobro voljo rn če si žeLite polepšati kak poletni dan,vas vabimo, da si preberete ali prelistate naš časopis!
Gforgia Šinigoj
mentorici Lučka Smsič in Anka Peterim Glavna točka večera je bila razglasitev zmagovalcev literarnega natečaja, ki je bil namenjen mladim od 14, do 19. Leta starosti. Razpisal ga je SLovenski kulturni klub v sodelovanju z društvom Mladi v odkrivanju skupnih poti. Za neobvezen navdih letošnjega natečaja so bili avtorjem ponujeni nekateri citati iz Kosovelovih pesmi,saj prav letos obhajamo njegovo 90-Lctnico smrti. Nekateri izmed recitatorjev so prebrali poezije in izseke proznih deLTu smo tudi spoznali.kdo bo stopil na stopničke,a ne uvrstitve nagrajenk. Pred končno razglasitvijo zmagovalk je bil n.a vrsti še nekakšen »taLk show«, v katerem sta Svetlana BreceLj in Veronika Bordon, članici Časnikarskega krožka MQSP, postaviLi nekaj vprašanj finalistkam, ki so odgovorile na različen,izviren in svojstven način. Intervjuju je sledi L gLasbeni premor, v katerem je Vera Šturman zaigrala na vioLino, Ivana Kresevič pa na harmoniko.
V ospredje sta nato prišli Majda Artač Sturma n in Lučka Peterlin Susič, predstavnici strokovne žirije,katero je sestavljal še pesnik in pisatelj Jurij PaLjk, ki pa se zaradi obveznosti ni mog e L udeležiti nagrajevanja. Članici komisije sta nam za upali, d a sta biLi kar presenečeni, kako je nekaj citatov iz Kosove Lovi h pesmi sprožiLo fantazijo mladih avtorjev, ki so se lotili tem od ljubezenskih razočaranj pa do družinskih napetosti in prepirov, našiLja, vojn, pa spet do svežega mladostniškega veselja.
Če bi začeli s poezijo, je tu slo tretje mesto Tini Sbarbaro, ki je v svojem ciklu pesmi 3, 5,7 Let izpovedala strahove in bojazni otroka v različnih starostih, Drugo nagrado je prejela Veronika ŠkerLavaj za cikel dveh pesmi,ki izražata avtoričino pesniško občutljivost, Prva nagrada pa je pripadala NicoLe Guštini, ki je v svoji pesmi Nons 5 op isa La življenje sina od rojstva pa vse do smrti.
Za prozo pa je komisija takoLe razvrstila nagrade: tretje mesto je zasedla Urška Petaros, ki je v svoji črtici »Sama moram biti« opisaLa dekle, ki zaide v depresijo zaradi samomora najboljše prijateljice. Drugo mesto je pripadalo BeLindi Trobec, katere črtica, pod imenom »Svetli akordi klavirja« Opisuje preizkušnjo gLoboke ljubezni. Prva nagrada pa je šla Mojci Peta-ros,avtorici novele, ki na izviren in fantazijski način obravnava temo drugačnosti. PoLeg tega je komisija pohvalila še štiri prozna dela in štiri cikle poezije ter jih predlagala za objavo. Avtorji teh so Mattia Costantini, Lara Betocchi, Katarina Polojaz in Aljoša Poljšak za poezijo ter Veron ica Piredda.Tina Busan, Urška Stopar ¡n Marija De Lutsa za prozo.Nagrade za finaliste so prispevali Zadružna kraška banka, DraguLjarna Malalan in založba Mladika.
Za konec je na oder stopila še mlada rock skupina Love Guns, ki je še dodatno vlila dobro voLjo vsem številnim prisotnim.
Gabriel Milic
Foto Anko Peterlin
Urška Petaros - 3. nagrada na Literarnem natečaju SKK-MOSP 201"
Sama
moram
dira sem. Čisto sama. V temni noči hudim. Sprehajam se med grobovi na domačem pokopališču. Med temnimi grobovi. Vse je Uho. Vse je mirno. Vse temno. Samo luna rahlo obseva pokopališče. Od daleč zagledam senco ... Ne, ne, sama moram biti!
Mogoče se bo kdo vprašal, kaj počne mlado dekle samo na pokopališču, Lučno opolnoči. Tega ne ve nihče. To je samo moja skrivnost. Nisem je povedala ne staršem ne prijateljem. Nihče ne ve, tla sem tukaj. Vsako noč sc pet minut pred polnočjo splazim skozi okno, tako da starši ne opazijo, da me ni več v sobi. Odpravim se na pokopališče. Sem ptispem vsako noč točno ob polnoči. Vsako noč ostanem tu točno do enih. Potem se spet odpravim domov. Skozi okno se ponovno spravim v posteljo in sladko zaspim do naslednjega jutra, ko me zbudi budilka in moram spet v šolo.
Mislim, da brez svojih nočnih sprehodov na pokopališče ne bi mogla zdržati. Vsako noč te moram obiskati, Meta, da se pomirim, Vsako noč pri tebi potočim nekaj solz in seti izpovem. Vem, da me lahko slišiš, vendar mi ne moreš odgovarjati, To, da me lahko slišiš, je zame ic velika tolažba, kajti vem, da nisem sama.
Tistega dne si mi rekla, da zaupaš samo meni. Da lahko samo meni poveš svojo skrivnost in izpovedala si mi jo, jaz sen te poslušala, nisem mogla verjeti, da je kaj takega lahko res, Vendar očitno je bilo res, pa še kako. Rekla si mi, da te je strah. Rekla si, da se nisi še nikoli tako bala v življenju kot takrat. Zaupala si se meni, hotela si, da bi ti jaz poma gala. Jaz tega nisem znala narediti. Ampak povej mi sedaj, kako bi ti lahko jaz pomagala, Meta? Saj sem tvoja sošolka, najboljša prijateljica, nobena diplomirana psihologinja.
Ime m priimek: Urška Petaros
Doma z: Opčin
Obiskujem!
J, Klasični licej Franceta Prešerna v Trstu
Moja izvenšolska zanimanja: petje (Vesela pomlad), gledališče (igralska skupina Tamara Petaros). odbojka (Zalet), i sodelovanje pri Rasti
Moja najljubša knjiga:
Nejko Omahen - “Oh, id kriza"
Ko bom »velikam bom ...: ne vem...
Pišem, ker...:
na to vprašanje težko odgovorim, lažje bi napisala zgodbo
Nisem te mogla pregovoriti, da bi sla k psihologinji. Ker svahili prijateljici, nisem hotela nikomur zaupati Ivo j c skrivnosti, čuvala sem jo se naprej, tudi zdaj jo še vedno čuvam. Ampak vedno bolj se mi zdi, da nisem ravnala prav. Mogoče bi ti lahko pomagala. Če hi se tudi jaz zaupala komu,bi mogoče lahko pomagali tudi tebi. Meta, zakaj si se odločila, da vsemu skupaj narediš konec? Imela si 19 let, čez nekaj mesecev bi šli skupaj študirat v ZDA, zdaj pa tebe ni več. faz pa vsako noč hodim na tvoj grob, smisel mojega življenja je tista ura ponoči, ki [o preživim s teboj. Nisi ravnala prav, veš. Kjub vsemu bi se življenje nadaljevalo, kjub vsemu, kar ti je naredil tisti moški. Vedno si mi pravila, da te niti jaz ne morem razumeti, ker nisem doživela tega, kar si ti prestala.
Zdaj si me pustila samo. Me prav zanima, če si takrat, ko si se odločala o tem, kaj pomislila name. Pustila si me brez najboljšo družbe, ki sem jo kdaj imela,s katero sem hodila na zabave.se učila in še marsikaj drugega. Kar pa je še huje je to, da si me pustila z neverjetnim občutkom krivde, V bistvu si meni naložila skrb zate, samo meni si zaupala, da biti pomagala.
Ne morem nehati hoditi na tvoj grob, Meta, Ne morem, ker te nočem pustiti same. To sem storila že enkrat, tega ne bom več ponovila. ZDA so bile v bistvu le sanje, najine skupne sanje, ki so bile tako blizu uresničitvi, V najinem vsakdanu pa ni prostora za take sanje, to se je še enkrat pokazalo. Ti ležiš v krsti, tu oh meni, jaz pa jočem nad tabo, To ja najina realnost.
Sama moram biti s tabo. Še zmeraj je tvoja skrivnost samo najina. Že dva tedna hodim na tvoj grob, nobeden me hvala bogu ni še opazil. Kdo bi sploh lahko bil tako zmešan, da bi hodil ob teh urah po pokopališču?
Tudi danes bi ti rada povedala nekaj novega ... Se spomniš )ana? Fanta, v katerega sem zaljubljena že od nekdaj. Danes sem ga spet videla v šoli in moram ti priznati, da me danes ni zaščemelo v trebuhu, ko sem ga zagledala. Ko sem ga videla, sem takoj pomislila nate. S tabo sva sc vedno hecali na moj račun, ko je hodil mimo naju in nas komaj pozdravil, Meta, zakaj? Zakaj me čisto vse, kar je tuka j v domači vasi spominja nate? Celo fant, v katerega sem zaljubljena, odkar pomnim, je izgubil ^sak pomen, Samn nate pomislim, ko go zagledam.
Mislim, da če bi mu kdo videl tukaj na pokopali-
šču bi res mislil, da sem zmešana. Ampak nisem mogoče res zmešana? Meta, mogoče sva obe malo zmešani. Mogoče sva bili zato tako dobri prijatelji ci. Ampak zdaj sem jaz sama, brez svoje zmešane polovico.
|oj, bojim sc, da nisem več sama. Meta, ti si mrtva, ne moreš proizvajati šumov, ki jih jaz slišim. Bojim se, da je še kdo ob meni. Kdo bi lahko bil? In če je gospod, ki je pahnil tebe v tako stisko, da si si potem vzela življenje? Saj si mi nekajkrat omenila, da je omenjal tudi mene in da bi rad tudi mene. Meta, ti to veš, kajne? Joj, kako neumno, itak da veš in itak, da mi ne moreš odgovoriti, foj Meta, mene je tako strah.
Kaj naj storim? Kaj ko tudi mene napade? jaz bi. rada živela še naprej... Ampak kaj, ko mogoče tudi jaz nebom zdržala stiske? Itak sem že na robu z živci... Meta, kaj naj naredim?
»T-j-jan?« planila sem v jok, »kaj pa ti delaš tukaj?«
»Lea, že teden dni opažam, da si vsak dan bolj utrujena Hotel sem izvedeli, kaj se dogaja s Labo, zato sem šel zvečer k tebi in videl, kako si se odplazila skozi okno. Sledil sem ti, kajti nisem vedel, kaj bi rada naredila*. Tudi njemu je spolzela solza po licu ... »Lea, ne stori tega, kar je naredila Meta. Obstajajo tudi druge rešitve, veš? Rad bi li pomagal ...«
Me La, danes šeni zadnjič pri tebi ponoči. Že teden dni hodim k psihologu. Pogovorila sva se prav o vsem. Meta, zal mi je, ampak vsega skupaj nisem mogla zdržati sama, Povedala sem mu tudi tvojo skrivnost. Oh Meta, ko bi ti vedela! Takrat, ko sem bila pri tebi že na robu obupa, je prišel Jan in rekel, da hi mi rad pomagal. Pustila sem mu, da mi je res in tako sem sedaj pristala pri psihologu.
Meta,upam, da mi boš kdaj odpustila. Nikoli te ne bom mogla pozabiti, še vedno te bom prihajala obiskovat, ampak to bom počela podnevi, ne več ponoči.
"Črtica Urške Petaros je prejela 3. nagrado na literarnem natečaju SKK-MOSP 2016 z utemeljitvijo: "Črtka z naslovom SAMA MORAM BITI govori o dekletu, ki zaide v depresijo zaradi samomora najljubše prijateljice. Vsebina je dosledno izpeljana, jezik je tekočin pravilen, obravnavano tema je aktualna, blizu je duš e vnosi i najstnikov11

Ot 400-Letnici WiLLiama Shakespeara
Vrhunski Hamlet mettsvetovne turneje obiskeI tudi trst
»Če vas Hamlet kdaj povabi na pico, nikar ne hodite 2 njim. On je tako poln dvomov, da bo picerija že zaprla, preden se bo odločiU kaj naj naroči,« tako se je pohecal Peter Brown na svojem predavanju o HamLetu, ki je bilo zelo za n imivo in poučno, pa še začinjeno z marsikatero zabavno pripombo. Vsi namreč poznamo sLoviti stavek iz HamLetovega monologa,
Biti ali ne biti. Hamlet je verjetno najboLj prrLjubLjena od Shakespearov ih veLikih tragedij. Zgodba se odvija na gradu Elsinore, na Danskem, kjer je pravkar umrL kraLj, HamLetov oče, njegova žena pa se je niti dva meseca po njegovi smrti znova poročiLa z bratom svojega prejšnjega moža.Mlademu Hamletu pa se zdi očetova smrt zelo nenavadna, njegovi sumi so potrjeni, ko se mu prikaze duh mrtvega očeta in ga prosi, naj se maščuje nad morilcem,ki sedaj nosi dansko krono - Hamletovim stricem.
Predavanji Petra Browna 14. in 15. aprila Sta predstavljali uvod v izjemno gLedališko izkušnjo, ki smo ji biL1 priča v soboto, 16. aprila, na odrskih deskah tržaškega Rossettija: gLedaLišče v Trstu je bilo namreč edino v Italiji, ki je gostilo skupino šestnajstih igralcev iz Londona, ki že več kot Leto dni s svojo uprizoritvijo Hamleta krožijo po najrazličnejših državah vsega sveta.To so igralci iz Londonskega gledaLišča »The Globe«, katerega soLastnik je bi L nekoč veLiki dramatik WiLLiam Shakespeare. In prav v sklopu štiristote obletnice smrti toga svetovno znanega avtorja so se odLočili.da bodo celemu svetu predstavili eno izmed njegovih najbolj znanih in najbolj priljubljenih iger - tragedijo o danskem princu Hamletu. Organizatorji projekta so biti dalj časa v dvomu, katero Shakespearovo dramo bi predstavili svetu; izbirali so predvsem med Hamletom in Romeom in Mijo,saj to ljubezensko zgodbo vsi poznajo. Nazadnje pa je odločitev padla na HamLeta, ker je to najbolj kompleksno Shakespearovo delo, v katerem se kaže avtorjeva genialnost,saj se dotika različnih, po štiristo letih še vedno aktualnih tem, ki so blizu komurkoli,
Projekt »Globe to GLobe« so tržaški publiki predstavili na tiskovni konferenci 16-aprila v prostorih kavarne San Marco trije izmed igralcev: Ladi Emeruwa iz Nigeri-je.Naeem Hayat iz Pakistana in Jennifer Leong iz Hong Konga, Vsi trije so študirali v Londonu, v angleškem jeziku, vseeno pa je zanimivost igralske zasedbe prav vtem, da večina igralcev prihaja iz različnih koncev sveta in različnih kultur. Prav na ta način jim je namreč uspeLo, da so se lahko kjerkoli približali publiki.
Med tiskovno konferenco, ki jo je prav tako vodil odgovorni pri tržaški British school Peter Brown,so tr ■ j e igralci spregovorili o svojem doživljanju igral skega poklica,o Hamletu, predvsem pa o izkušnji, vi so jo doživel' v skLopu giedaLiškega projekta, po zas-.ugi katerega so prepotoval ves svet. Igrali so na najrazličnejših prizoriščih: tako v prelepih gledaliških dvoranah kot tudi na prostem. Pogovor z njimi je bi! sproščen: prisotni smo lahko postavljali razna vprašanja, na katera so z veseljem odgovorili, zraven pa so z nami deLiLi tudi marsikatero anekdoto s svojih potovanj. Povedali so nam,da seje publika v razLičnih državah na njihov nastop odzivala zelo različno,včasih pa so bili aosebno zanimivi posamezni gLcda.d: nekoč je Hamlet s svojim nastopom sprav i v smeh petletnega dečka iz prve vrsto, ki je nato s svojim smehom okužiLtudi najboLj resnobne ocrasle v dvorani. Drugič je bil mod publiko nekdo, kije znal na pan?; vse Hamletove citate in jih je govoril skupaj z 'craLccm. Ko so v Jordaniji igrali na prostem, pa je prišlo dc nevihte ravno v trenutku, ko se je na odru prikazal duh Hamletovega očeta, in kor se je nebo nenadoma obarvaLo rdeče,so se ljudje od strahu razbežali.
Ob ooslušanju tako zanimivih pripovedi je postalo pričakovanje večera,ko so se nam gledalci končno prodstavlLi tudi na odru;še večje. In nazadnje so nas res nagradili z vrhunsko izvedbo Hamleta: med pred stavo ni biLo nadnapisov, pač pa samo kratki povzetki posameznih prizorov, kar je gLedalcu dopustilo, da je z večjo Lahkoto sledi, dogajanju na odru in se osredotočil ra origiraLne Shakespearove besede. Scena e b La preprosta, igralci pa so ustvarjali čudovito glasbene efekte z gLasb'ti,na katera so v različnih or'zorih sami igrali.
Miši m, da je gleda.išču »The Globe« zeLo dobro uspeLo ustvariti vzdušje, ki je spominjalo na Shakespearovo dobo, obenem pa so obletnico avtorjeve smrti nagradili 5 tem, da so tu vzdušje prenesli po celem svetu in tako preko Shakespearja združili med sabo tako raz učne Ljudi, ki se kljub svojim razlikam prav vsi prepoznavajo v delin enega samega, velikega človeka.
Mojca Petaros
V Kulturnem centru Lojze Bratuž / MLadi skupine 0’kLapa sami izpeljali zahteven projekt
GORIŠKI Ml JAUZIKL OBUTI MAČEK
V	nedeljo B, maja, je bila v KuLturnem centru Lojze Bratož v Gorici krstna izvedba (v soboto, 28. maja pa ponovitev) »driffinskega mijauzikla« Obuti maček. Gre za muzikal, ki so ga uprizorili mladi člani Skupnosti družin Sončnica, Predstavo je režirala Sanja Vogrič. Besedilo v verzih je črpala iz istoimenskega dela Andreja Rozmana Roze, ki je priredil znano pravljico bratov Grimm, Kot je značiLno za muzrkaL, so nastopajoči tudi peli in plesali, in sicer na melodije pesmi, ki jih je za to priLožnost uglasbiL priznani goriski skLadatelj Patrick Ouagg¡ato,
Mladi člani skupine 0'KLapa so na odru skozi besedo in glasbo prikazaLi zgodbo revnega mladeniča Matica in njegovega mačka, ki s svojimi spLetkami gospodarju pomaga, da se resi revščine in postane kralj. Sprva Matic ni prepričan, da bo maček svojo obljubo izpoLniL, Vseeno pasLedi navodilom živali in mu priskrbi par škornjev. Od takrat naprej se začne usoda ubogega Matica spreminjati, saj Obuti maček zasadi vanjo svoje kremplje. Seveda V zgodbi ne manjka ljubezni med glavnim junakom in kraljevo hčerko Marjetico, ki se na koncu poročita in, kot se za pravlj ice spodobi, živita srečno do konca svojih dni.
V	dvorani KuLturnega centra Lojze Bratuž je biLo polno gledalcev različnih starosti, ki so se vživeli vzgodbo in se z misLimi preselili v pravljični svet kraljev in kraLjrc.Za to so zaslužni tako nastopajoči, ki so se znali preLeviti v pravljične junake, kot tudi tisti, ki so iz ozadja skrbeLi,da je vse potekalo tako, kot ¡e moralo. Suveren nastop mladih igralcev se ni kazal Le v kakovostni interpretaciji besedi la, temveč tudi v plesu na melodije pesmi, ki so jih pod mentorstvom Franke Žgavec mladi sami posneLi. Z vsakim plesnim korakom so člani gledališke skupine 0'KLapa v dvorano poslali val energije, ki je gledalce še dodatno privlekla v dogajanje na odru. Koreografije, za katere je poskrbela Senja Vogrič,so celotnemu
poteku zgodbo dodale razgibanost in igrivost. Poleg dogajanja na odru je pripomogla k uspehu predstave tudi ekipa za zavesami, ki je muziklu dodala poseben pečat. Scenografi so poskrbeli,da so dogajanje na odru uokvirili v različne dogajaLne prostore. Med po sameznimi prizori so sceno spretno prestavljali,tako da so z minimaLnimi spremembami Lahko na razLične načine izkoriščali prostor.Za umestitev dogajanja so poskrbeli tudi maskerka,frizer in kostumografinja, ki s svojim delom niso le opredeLiLr dogajalnega časa, temveč so za vsakega junaka prikazali značaj, naravo in pripadnost določenemu družbenemu sloju, Če so bili kostumi in scena odraz pravLjičnega in preteklega sveta,so Luči,ki so spremljale igralce na odru, predstavi dodale moderen pečat. To je prišlo do izraza predvsem v prizorih, v katerih je nastopal zlobni grof Brdavšek.saj se je takrat svetloba na odru hitro spreminjala in zrcalila njegovo hudobijo.
Z vsemi temi podrobnostmi je muzikal odraz dela mladih, ki so ob pomoči starejših izkušoncov na oder izredno uspešno postavili svoje sposobnosti in svojo voljo do izpeljave takega zahtevnega projekta.
Nika Cotič
Fata Danijel Devetak - Novi glas
Koristna in okolju prijazna
kmetijska panoga
Pet vprašanj o čebelarstvu
ZAZIVI
Hibama
BESEDA
ČebeLarstvo in proizvodnja medu sta pred časom na Krasu vzbudila veLiko zanimanja.
V okolici Medjevasi in Silvana se s to pa nogo ukvarja David Peric s farme Jakne,
Kdaj in zakaj si se začel ukvarjati s čebelarstvom?
Osebno sem se začeL ukvarjati s čebeLarstvom pred dvajsetimi leti,sicer pa je to bila družinska panoga, saj sta se z njo ukvarjala tako moj oče kot moja mama.Tudi onadva sta jo takorekoč podedovala od svojih starsev.
Ali je ta panoga zahtevna?
Fizično je nezahtevna, časovno pa ja. Težkih predmetov aLl bremen ne dvigujemo, treba pa je pitati čebele in paziti na cvetenje oz. če se nabira specifičen med.
Mediji so večkrat poročali o veliki moriji čebel. Kaj o tem problemu mislite vt] ki se poklicno ukvarjate s ro panogo? Kaj povzroča velika morijo čebel?
Varoja, to je uš, ki se oprime čebele in jo dobesedna izsesa. PoLeg tega so tu še kemične sestavine v intenzivnem kmetijstvu. Na Krasu ni tako velik problem,saj je način kmetijstva bolj naraven. Letno se na Krasu izgubi Le 12% čebel,drugje pa ta odstotek krepko presega 50%.
Katere so najbolj značilne in priljubljene vrste medu?
Največ se prideLa akacije in lipe; zadnje čase tudi gozdnega medu.Te so tudi najbolj priljubljene vrste medu.
Ali ima čebelarstvo prihodnost no domačem trgu?
Ima prihodnost Le, če se bodo evropske dl rektive osredotočiLe na maLe proizvajalce in ne bodo dovoljevale uvoza velike koLičine medu lz revnih držav,kjer med stane en evro na kiLogram.Prl nas pa samo stroški presegajo pet evrov na kilogram.
Erika Pernardch,
2.	B Znanstvenega liceja France Prešeren
Mentorica: Erika Jazbor Profesorica: Maila Ozbič