Amerikanski Slovenec
f : ■ j . -	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
STEYILKA 44	JOLIET, ILLINOIS, 28. APRILA 1916 ■v	LETNIK XXT.
Upor na Irskem. Kri tekla v Dublinu.
Oddelek nemških vojnih ladij zadel ob angleške križarke in moral pobegniti.
JUTI BOJI OKROG VERDUNA.
ta strahu pred avstrijsko ofenzivo. Druge vojne novice.
London, 24. apr. — Sir Roger Case-^nt, ki je baje poskušal z neko nem-o ladjo dovesti orožja na Irsko, je ujet.
Sir Roger Casement je bil že pred kruhom vojne voditelj irskih separa-»tov (razdružljivcev), ki so se pogajali za svobodo Irskega.
Upor na Irskem.
London, 25. apr. — Uradno je bilo anes naznanjeno o položaju v Du-inu sledeče:
Včeraj opoldne so v Dublinu iz-^hnili resni nemiri. Veliko število y^inoma oboroženih mož, ki pripada-J0 družbi Sinn Fein, je zasedlo Ste-Men's Green in se polastilo poštnega .«,ra(ia> kjer so bile telegrafske in telefonske napeljave prerezane. Nadalje
0	se polastili mnogih hiš v Stephen's ^reenu, ob Sackville streetu, Abbey S,^etu in na Quai.
, Tekom dneva so dospele angleške 'ete iz Curragha, in položaj je zazdaj ^ nadzorstvom oblastev. Kolikor je |SJ u*aj znano, so bili usmrčeni trije ustniki, štirje ali pet vojakov, dva adi vdana radovoljca in dva policista, T ^njenih je bilo pet častnikov, osem I i°[altov in šest rado vol j cev. O izgu-na strani Sinnfeinerjev še ni namenih poročil. tt» Poročila iz mest Cork, Limerick, tfi nnis. Tralee in Tipperary kažejo, da am javni mir ni bil moten."
Devetnajst usmrčencev.
j London," 26. apr. — V zbornici lor-je danes popoldne lord Lansdowne 'j*Vl'> da so irski uporniki v ponede-":k "»Padli grad v Dublinu. Središče «ta je sedaj, kakor je pristavil, po-noma zaprto po vojaškem kordonu. ( °s_edanje izgube znašajo baje 19 u-, /cencev in 21 ranjencev na britan-
1	strani. Nadalje sta bila usmrčena L4 Policista, dočim je bilo šest lojal-f radovoljcev ranjenih.
Vojno pravo v Dublinu.
f ■
PuKr° pravo hilo proglašeno v L , u> tako je bilo naznanjeno v L - ?tu danes- Vojaštvo iz Bel-f,?Jn iz Anglije je dospelo v Dublin. F 'berty Hall, glavni stan upornikov, tePhen's Green sta zopet v vladni K,esti- Položaj v Dublinu je baje d°voljiv.
Z laškega bojišča.
K?	apr- (Brezžično v Say-
Avstrijsko mesto Trst je bilo - *1 en° po oddelku sedmih italijan-

2rakoplovov, ki so spuščali bom-' usmrtili devet oseb, ranili pet in /Jali samostan.
.jj Dunaju je bilo objavljeno dne 21. j sle<leče (po londonskem cenzor-&sk e"jeno) dnevno poročilo avstro-§ C.8a v°jnega vodstva: Uri 01 'ta,ijanskih zrakoplovov je 1,0 včeraj popoldne 25 bomb na Jevet civilistov, med njimi pet
otrok, je bilo usmrčenih in pet drugih ranjenih. Salezijanski samostan, v čigar kapeli je štiristo otrok baš prisostvovalo službi božji, je bil razdejan.
"S tem napadom je sovražnik izgubil vsako pravico do prizanašanja njegovim mestom.
Gorica zopet obstreljevana.
"Severni del Gorice je bil zopet obstreljevan s topovi vsakega kalibra. Sicer je prišlo v tem odseku in ob koroški fronti samo na nekaterih točkah do topniških bojev.
'"V Col di Lani so bili močni italijanski napadi odbiti, s težkimi izgubami za sovražnika. Pravtako brezuspešni so ostali italijanski napadi na nedavno po naših četah z naskokom vzete postojanke v suganskem odseku, kakor tudi na našo fronto zapadno od Sperona."
Avstrijci vzeli Lahom zakop.
Rim, 25. apr. — Današnje uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana pravi:
"V zgornjem Cordevolu smo odbili nove in vztrajne sovražne napade proti hrbtu Col di Lane.
"Na vrhu Sextona ob Dravi smo dovršili zasedbo prelaza Delia Senti-nella, 2,717 metrov nad morsko gladino, in ujeli dvanajst mož.
"Na Krasu je sovražna artiljerija včeraj bruhala ogenj iz topov vseh kalibrov na zakope, ki smo jih zavzeli vzhodno od Selc, in osvojila majhen del zakopa, ki je bil zelo izpostavljen sovražnemu streljanju."
Lahi v strahu.
Rim, 26. apr. — Avstrijske železnice, držeče do italijanske fronte, se rabijo izključno za prevažanje vojakov in vojnih potrebščin, namenjenih za rabo v bližnji avstrijski ofenzivi, kakor pravi novic^, ki je prišla skozi linije iz Gradca. Železnice iz Gradca v Zagreb in iz Ljubljane v Trbiž se zlasti rabijo za ta promet.
Z balkanskega bojišča.
Berlin, 26. apr. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes naznanil:
"Balkansko bojno torišče: Nobenih važnih dogodkov."
Z ruskega bojišča.
Berlin, 26. apr. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes naznanil:
"Vzhodno bojno torišče: Nobenih važnih dogodkov. Oddelek nemških zrakoplovov je bombardiral rusko vzle-tališče pri Dvinsku."
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 24. apr. — Francoski napadi na nemške linije v več odsekih Ver-dunskega okrožja so bili odbiti, kakor je naznanil vojni urad danes. Glavni napad je bil naperjen proti soseščini Thiaumontove farme, a je izpodletel pred nemškimi zakopi.
Pariz, 24. apr. — Francoske čete so napredovale snoči na verdunski fronti severozapadno od Caurettskega gozda, kakor je naznanil vojni urad danes popoldne. Več nemških pozvedovalnih krdel je bilo razkropljenih jugovzhodno od Haucourta. Precej močno bom-
griču.
Francozi poročajo uspehe.
Pariz, 25. apr. — Nocoj izdano uradno naznanilo vojnega urada pravi med drugim:
"Severno od reke Aisne so po vojaški pripravi naše čete davi zavzele mal gozd južno od Bois des Buttes.
"V Argonih so naše težke baterije razdejale nemško stražišče in omajale sovražen zakop v raztegu kakih 50 metrov.
"Zapadno od reke Meuse je bilo silno bombardiranje Griča 304 v okrožju Esnes in Cumieres.
"Vzhodno od reke Meuse je bil dan primeroma miren.
"V Lotaringiji, jugovzhodno od Ba-donvillersa, so Nemci po silnem bombardiranju podjeli opoldne močan napad, ki je bi! popolnoma odbit."
Nemci odbili Francoze.
Berlin, 25. apr. — Ljuti boji so se vršili za postojanke blizu Mrtvega moža griča, severovzhodno od Verduna/ kakor danes naznanja vojni urad. Francozi so prodirali v skokih proti nemškim zakopom, a so bili pognani nazaj pod pehotnim streljanjem.
Nemci zmagoviti v Vogezih.
London, 26. apr. — Nemške čete so zavzele prvo in drugo linijo francoskih zakopov na Griču 542 blizu Celiesa v Vogeškem gorovju včeraj, kakor danes naznanja nemški vojni urad.
Med Mrtvega moža gričem in Cou-rettskim gozdom, severozapadno od Verduna, so bili ljuti francoski napadi poraženi. Drugod na verdunski fronti so bili samo topniški boji.
Angleži prepodili nemške ladje.
London, 25. apr.—Oddelek nemških bojnih križark, spremljanih po lahkih križarkah in rušivcih, je napadel angleško vzhodno brežino pod okriljem teme davi ob 4. uri, a je bil pregnan v ostrem spopadu z britanskimi križar-kami in rušivci.
Kakih dvajset ur pred napadom po nemških vojnih ladjah so podjele sli-čen napad britanske vojne ladje z rušivci na Zeebrugge in mesta na belgijski brežini, ki so v nemških rokah, kakor pravi neka brzojavka iz Amsterdama.
Nemci so v svojem napadu na Anglijo bombardirali obmorsko zdravilišče Lowestoft, 100 milj severovzhodno od Londona, na dolgi streljaj ter usmrtili dva moška, eno žensko in enega otroka v njihovih posteljah. Bombardiranje ni napravilo velike škode.
Po dvajset minut trajajočem vročem boju z angleškimi vojnimi ladjami so Nemci utekli v temi. Dve britanski lahki križarki in en rušivec so bili zadeti, a nobena vojnih ladij ni bila pogreznjena.
Potop treh vojnih ladij.
Amsterdam, 26. apr. — Semkaj poročajo, da je neki nemški podmorski čoln potopil dve britanski vojni ladji* predno je bila pogreznjena nemška pomožna križarka, ki je v noči 21. aprila poskušala izkrcati orožja in streliva na Irsko.
Še več ruskih čet na Francoskem.
Marseilles, 25. apr. — Nadaljnji oddelki ruskih čet je dospel semkaj danes dopoldne. Rusi so korakali po ulicah na Camp Mirabeau in bili navdušeno pozdravljam po množicah.
Prvi oddelek, ki je dospel zadnji teden, je odšel v Camp Mailly, blizu Troyesa ob reki Seine, 90 milj jugovzhodno od Pariza.



»OI»

.SAmqonco*


tATTt£
viLis«roueee
»ay«>rt4 ---*--
American PrcBs Association.
PARIZ NEMŠKI CILJ V VELIKI VERDUNSKI OFENZIVI. m ' P •
^ od y nc'Ja izgubi trdnjavo Verdun, bo prizadeta linija, ki se razteza od Ypresa do Švice, in Pariz, 135 milj fr0 er^una' M bi' resno ogrožen v drugič. Francoski 75 centimetrski topovi v boju so tu naslikani, z mapo te' Ti krogi okrog Verduna zaznamenjujejo milje.
Strajkarski nemiri v East Pittsburgh, Pa.
Westir.ghousove tovarne bile prizorišče hrupnih nastopov od strani delavstva.
RUDARJI STAVKAJO V PA.
Pogajar.u med operatorji in rudarji v i\Tew Yorku pretrgana.
Pittsburgh, Pa., 24. apr. — Prvi resni izgred v štrajku 13,000 zaposlencev v tovarnah -Westinghoiise Electric and Manufacturing Co. v East Pittsburghu se je pripetil snoči. Več strelov je bi-lo otldanih. En štrajkar in en detektiv sta bila ranjena.
Spopad je bil višek dnevnih neredov, med katerimi so se pomožni šerifi in železniški detektivi večkrat poslužili svojih krepelcev. Petnajsto štrajkar-jev se je vračalo v East Pittsburgh, ko so razbili shod izdelovalcev izstrelkov v Wilmerdingu, sosednem kraju, ko se je pripetil spopad nocoj. Štraj-karje je vodila po modi oblečena mlada ženska, ki je imela obraz zakrit s papirno krinko.
prikorakali do mostu ob Cable avenue pri Westinghousovi tovarni, so se štrajkarji zagnali mimo pomožnih šerifov in tovarniških straž, da bi pri-drli čez most proti tovarni. Straže so segle po puškah v kolibi na mostu, a to ni preplašilo stavkarjev.
V bofu, ki je sledil, je neki stražnik sprožil revolver. Neki detektiv je pobil enega izmed štrajkarjev, ki so ga odnesli' nezavestnega.
Ko so se štrajkarji bližali tovarni, so straže odvile tok vroče vode nanje. Štrajkarji so se umikali, metajoč kamenje. Neki detektiv je bil zadet v lice. Nazadnje so se štrajkarji razkropili.
štrajkarji vdrli v tovarno.
Pittsl jrgh, Pa., 25. upr. — Poročila, da utegne biti poklicana milica za vz-držanje reda vsled štrajka 18,000 zaposlencev v Westinghousovi tovarni, niso preprečila napada, ki je bil podjet pozno danes na tovarno Westinghouse Airbrake Co. v Wilmerdingu.
Štrajkarji so predrli skozi velika železna vrata na dveh vhodih, se zagnali mimo straž in so stopili v tovarno v prizadevi, da pregovorijo delavce, da se pridružijo štrajku. Odšli so zopet
predno so bile straže ojačene. Nobeden ni bil prijet.
Dan je bil primeroma miren po vsem štrajkovnem okolišu.
24,000 rudarjev stavka.
Pittsburgh, Pa., 24. apr. — Polovica premogovnikov v Pittsburškem okrožju počiva danes. Na štrajku je 24,000 rudarjev v sedemdesetih rudnikih.
Rudarji niso hoteli danes iti na delo, ker Pittsburgh Coal Co. ni vštela v sobotno plačo 5odstotne povišbe v plačah, dovoljene rudarjem v okoliših mehkega premoga v meddržavni pogodbi, sklenjeni v New Yorku. Drugi rudniki so dovolili povišbo in pričeli z delovršbo davi kakor navadno. Tekom dopoldne ni bilo nobenih nemirov in kakor izjavljajo uradniki za United Mine Workers, tudi ne bo nobenih.
Izgredniki I. W. W.
Wilkesbarre, Pa., 25. apr. — Vsled današnjega izgreda pri rudniku Pennsylvania Coal-družbe v Bostonskem selišču so miličarji aretirali šestintrideset članov zveze Industrial Workers of the World. Ujetniki so bili takoj odposlani v okrajno ječo.
Izgred se je pripetil med člani I. W. W. in člani United Mine Workers of America. Več strelov je bijo oddanih in krepelci in kameni so frčali. Nihče ni bil resno ranjen.
Izgred so povzročili člani I. W. W., ki so poskušali v tem odseku pregovoriti unijske rudarje, da zaštrajkajo.
Operatorji zoper unijo.
New Yorkj 25. apr. — Prizadeve, spraviti v soglasje zahteve rudarjev iz okolišev trdega premoga in ponudbe rudniških lastnikov, so bile pretrgane duties per vcc"nego neprestanega pogajanja tukaj po skupnem pododboru, zastopajočem delo-davce in delavce.
Člani rudarskega glavnega odbora so nocoj izjavili, da je štrajk neizogiben.
Rečeno je, da so operatorji odklonili pripoznati rudarsko unijo, ali povišati plače za več nego 5 odstotkov.
Glavni rudarski odbor odloči o stvari morebiti v četrtek.
Viljem za mir z Ameriko.
Berlin, 26. apr. (Brezžično.) — Associated Press je doznala, da cesar Viljem želi ohraniti mir med Nemčijo in Združenimi Državami.
Položaj motrijo tukaj bolj optimistično.
Ameriški poslanik Gerard je še mol-čljiv po svojem zadnjem posvetu s kancelarjem von Bethmann - Hollwe-gom, ali Associated Press je doznala iz drugih virov, da se je položaj izboljšal.
Zadnja znamenja kažejo, da nemški odgovor na ameriško noto ozir, ultimatum ne bo izročen do konca tega tedna. Izročen bo morda v soboto.
Kancelar von Bethmann-Hollweg in admiral von Hotzendorff, načelnik admiralskega štaba, sta danes dospela v cesarja Viljema vojni glavni stan za končno posvetovanje o nemško-ame-riški krizi.
Nemško časopisje je razcepljeno v mnenju glede ameriških zahtev.
Vojna strašno draga.
New York, 26. apr. — Vojna stane zdaj evropske dežele več nego $90,000,-000 vsak dan, kakor je precenjeno v knjižici, ki jo izda Mechanic and Metals National Bank v tem mestu. Od te ogromne skupne vsote pada glavno breme na- ententne zaveznike.
Banka je precenila, da so stroški na uro za Anglijo, Francijo in Rusijo približno $2,500,000, dočim so za Nemčijo in Avstro-Ogrsko nad $1,000,000.
Skupni vojni stroški, če bo trajala vojna še do dne 1. avg. t. 1., bodo $45,-000,000,000.
Bolgarske izgube v vojni.
Atene, 25. apr. — Izgube v bolgarski yrmadi med vojno so precenjene po danes semkaj' dospelih poročilih na 8",000 usmrčencev in 50,000 ranjencev ali pogrešancev.
Anglija ne dovoli.
New Vork, 24. apr. — Šeststo vreč paketne pošte, skupaj obsegajoče kakih 50,000 paketov (zavojev), namenjenih za Holandijo, se vrne poslateljem v Združenih Državah, ker parniške družbe odklanjajo prevoz. Anglija je odredila zaplenc paketne pošte.
Žito iz Rumunije.
Berlin (brezžično v Sayville), 24. apr. — Kakili 60,000 vagonskih nakla-dov žita je dospelo med zadnjimi tremi meseci za nemško in avstro-ogrsko vlado iz Rumunije. Prihodnji teden prično iz Bukarešta odpošiljati nadaljnjih 140,000 vagonskih nakladov. Angleška vlada se brez uspeha trudi, dobiti polovico kupljenih 80,(XX) vagonskih nakladov.
Grozno morilno orožje
je iznašel nek ruski inženir, kakor poroča list "Dan". S tem aparatom se zamore brizgati goreča tekočina na sovražnika. Aparat je dolg 71 cm in 15 milimetrov širok. Prvi poskusi se bodo vršili na severnem bojišču, a u-činkuje neki strašno.
Pod vojaško zaščito.
Hastings on Hudson, N. Y., 24. apr. — Pod zaščito državne milice je tovarna za strelivo, ki jo lastuje The National Conduct & Cable Company, danes po večdnevni zatvoritvi zopet začela obratovati.
Nobeden stavkajočih se ni povrnil na delo.
Patriotizem v številkah.
Washington, D. C., 24. apr. — Od 20,000 mož, dovoljenih po kongresu za novo armado, je bilo izza dne 15. marca nabranih 4,990; za službo sposobnih pa je samo 2,000.
Vojni department izjavlja, da ima stalna armada zaznamovati vsak mesec izgubo — iz raznih razlogov — 2,000 mož.
Nov boj v Mehiki.
Vojni glavni stan, 26. apr., brezžično v Columbus, N. M. — Dva Američana sta bila usmrčena in trije so bili ranjeni v spopadu med konjiki pod polkovnikom George A. Doddom in 260 Vil-lovimi banditi pri Tomachicu, v središču Sierre Madres, v zapadni Chihua-hui, dne 22. aprila, kakor pravi danes semkaj dospelo uradno poročilo.
Villovo poveljstvo, ki mu načelujejo Baca, Cervantes, Dominguez in Rios, je bilo presenečeno pozno popoldne in poraženo. Po bitki so Američani našli šest mrtvih Mehikancev in devetnajst ranjenih, dočim je bilo uplenjenih mnogo konj, orožja in opreme.
Proti Deneenu.
Peoria, II!., 21. apr. — Nadzorstvo državne republikanske organizacije je bilo iztrgano prejšnjemu guvernerju Charles S. Deneenu po novi politični stranki, ki so ji voditelji senator L. Y. Sherman, Frank O. Lowden in William Hale Thompson iz Chicaga. Zanimanje na boju za nadzorstvo strankine organizacije je obsenčevala dogodke v republikanski državni konvenciji, ki je izvedla program nove kom-»sestave. Indorsirala (odobrila) je Senatorja Shermana za uraa predsednika, nominirala 29 predsedniških elektorjev in se potem odgodila do dne 19. septembra, na kateri dan se ima med drugim sprejeti načelna izjava.
Chicaški novi poštar.
Washington, D. C., 22. apr. — Predsednik je vposlal danes senatu imenovanje Dixon E. Williamsa za poštarja chicaškega. Predloge senatorja Lewisa, ki zastopa Harrison-Dunne-Levvisovo frakcijo demokratske stranke v državi Illinois, je predsednik enostavno prezrl, ker je senator Lewis priporočal za poštarsko službo samo nemške Američane.
Poplave.
Stevens Point, Wis., 24. apr. — Predor nasipa, ki ščiti stanovanjski okraj mesta pred vodno nevarnostjo, je preteč. Bližnji kraj Carson je bil po naraščajočem vodovju izpodpran. Zadnja velika povodenj je bila leta 1888.
Pri mestu La Crosse, so bili tiri Chicago, Burlington & Quincy-železnice v dolgosti 300 čevljev poplavljeni.
Pod vojaško stražo.
Washington, D. C., 22. apr. — Uradno je bilo naznanjeno danes, da so bili odposlani pomorski vojaki v Tucker-ton in Sayville za čuvanje tamošnjih nemških brezžičnih postaj.
Vzrok ni bil imenovan, vendar pravijo, da je za to odgovorna po predsednikovi noti povzročena kriza. Če pride do preloma z Nemčijo, se imata postaji zaseči.
Mirovne govorice.
Berlin (brezžično v Sayville), 24. apr. — "Norddeutsche Allgemeine Zei-tung poroča," tako izjavlja agentura za prekmorske novice, "da je bila v zadnjem času zopet raznesena govorica, da so naši sovražniki ponudili mirovne pogoje, in sicer da so Rusi sprožili mirovna pogajanja. Nemška vlada označa vse te govorice kot izmišljotino."
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni.
Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu brez odbitka.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.	■ i
Ne jamčimo pa cen, ki se nepričako-kovano višajo ali nižajo, zato bomo poslali prejeti denar po ceni onega dne, ko denar prejmemo — včasi manj ali več kron, kakor bodo razmere zahtevale, kolikor bo prav, da ne bo zgube na eno ne drugo stran.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Danes pošljemo Kron
Za $ .80..... 5
" 1.60..... 10
" 2.35..... 15
" 3.10..... 20
" 3.80..... 25
" 4.55..... 30
" 5.30..... 35
" 6.00..... 40
" 6.75..... 45
" 7.40..... 50
" 8.85..... 60
" 10.35..... 70
" 11.75..... 80
" 13.35..... 90
" 14.75.....100
150 200
v staro domovino: Kron
Za $ 18.50..... 125
" . 22.20. " 29.40.
" 44.10..... 300
" 58.75..... 400
" 73.40..... 500
" 88.00 ..... 600
" 102.50..... 700
" 117.25..... 800
" 131.75..... 900
" 146.25.....1000
" 292.00 ..... 20«)
" 437.00 ..... 3000
" 580.00 ..... 4000
" 727.00.....5000
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, I1L, 26. apr. — Prvo veselico po dolgi postni dobi priredi društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. in sicer že v soboto, dne 29. aprila, na predvečer bele nedelje. Veselica se bo vršila v bivši Golobičevi dvorani, 803 N. Chicago street, ki je dovolj velika za ples in vsakovrstno drugo zabavo. Igral bo izboren orkester. Za postrežbo z okusnim prigrizkom ter penečim pivom in sodavico bo najbolje preskrbljeno. Vstopnina za moške in ženske 25c.
—	Utopljenca našli. Danes dopoldne pred 10. uro so našli utopljenca, čigar truplo je priplavalo navzdol po reki Desplaines in obtičalo na robu jeza tik elektrarne ob Jackson streetu. V žepih utopljenca so našli en dolar denarja, več ključev in papirje, po katerih so spoznali utopljenca, ki je bil v vodi gotovo že več dni. Utopljenec je baje Josip Barš, rojen 28. okt. 1883 v vasi Vranja, občina Boljan pri Pa-zinu v Istri, rodom Hrvat. Spadal je v društvo sv. Družine. Kako je zašel v vodo, ali se je ponesrečil ali kali in kje, nam še ni znano. Pred nekaj meseci je bival v Rockdalu.
—	Mestno delo zadržano. Skoro $400,000 je znašal proračun za razna mestna dela, ki bi se imela izvršiti ali deloma vsaj začeti letos v Jolietu, kakor javne cestne izboljšave, cestno tlakovanje ter polaganje glavnih cevi za vodovod in odtočne žlebe. Pa skoro vse to mestno delo je bilo začasno zaustavljeno po odloku župana Barberja in mestnega inženerskega departmen-ta. Samo za $25,000 mestnega dela se letos odda na kontrakt. Delavske razmere in podražitev materiala so glavni vzroki za neprijetno zaustavo dela, kakor je izjavil župan Barber v soboto, ko se je prej posvetoval s komisijo-aarjem O'Callahanom. Kakor smo že večkrat poročali, imamo v Jolietu malo "delavsko vojno" v stavbni obrti, odkar se je župan izrekel za "open shop" v področju mestnega dela. Unij-ski delavci nočejo delati na istem delu 2 neunijci in rajši štrajkajo. Vsled tega počiva skoro vsa stavbna obrt, in to je tudi eden vzrokov, da je skoro vse mestno delo zaustavljeno. To je uprav neznosen položaj. Zato se že tudi oglašajo zemljiški lastniki ob raznih cestah, ki bi se imele letos tlakovati, ter prosijo in zahtevajo, naj se oddajo pogodbe za tlakovanje njihovi. »»»«, i»w ji. pr. za McKoDerts street, Webster street, Willow avenue itd. Ali bodo te prošnje uslišane, ne -vemo. Več naših slovenskih kontrak-torjev komaj čaka dela, pa morajo držati roke križem. Je res žalostno.
—	Na obisku pri svojem bratu je te dni g. Mihael Skerjanc iz Clevelanda, Ohio.
—"čistil ni teden" (clean-up week) za mesto Joliet se prične drugi ponedeljek, dne 8. maja. Župan pripravlja tozadevni razgla9;-v katerem bode povabil vse mestne prebivavce k sodelovanju, da se mesto med čistilnim tednom dodobra očisti vsakojake nesnage.
—	Lov na muhe se kmalu prične. Kdor zagleda prvo muho, naj kar poči po nji, da bo v zgled vsem muharjem. Smrt muham!
—	Kaznjenec utekel. Herbert Dic-kout, "časten kaznjenec", je v ponedeljek zarana utekel iz domovanja za "častne kaziyence" na kaznilniški "častni farmi" tik stavbišča za novo kaznilnico, čeprav je veliko število čuvajev stražilo farmo. Dickout je 29 let 6tar in je bil obsojen leta 1913 zaradi konjske tatvine v večletni zapor v državni kaznilnici. Predno je bil pri-puščen na častno farmo šele pred tednom dni, je dal častno besedo, da ne bo poskušal uteči, pa je vendar utekel in tako zapadel častni naslov častnega kaznjenca na častni farmi v častni službi. Je pač bilo malo preveč časti za konjskega tata.
—	V dosmrtni zapor obsojen. Jasper Perry, 22 let stari kaznjenec, ki je usmrtil sokaznjenca Franka Harroda v prepiru v kaznilnici dne 20. dec. 1915, je bil v ponedeljek po sodniku Dibellu obsojen v dosmrtni zapor. Marca meseca je bil obsojen na smrt, pa je prosil za novo sodno razpravo in bil zdaj obsojen v dosmrtni zapor.
—	Dr. Collins posekan. Deset palcev in pol dolg reklamni dopis iz Jo-lieta prinaša Glasilo K. S. K. J. o "prvem" slov. amer. zdravniku, ki je mojster brezplačne reklame. Sicer mu jo privoščimo, ker je nujno potrebuje. Ampak da vrhovni zdravnik KSKJ, imenovan tudi "vodni doktor", v reklami tako prekaša celo drja. Collinsa slavnega spomina, pa skoro nismo verjeli do danes. O sebi piše (sam, seveda): "Dr. M. J. I. uživa med našimi rojaki iz Jolieta, 111., vedno več zaupanja in ugleda." Ravno narobe je res, kar lahko dokažemo z raznimi podatki iz njegove prakse. Vleči vodo na svoj mlin in slavnega glasila bravce za nos, to pa res zna naš dragi vulgo dr. Rezal.
—Oblačno in mrzlo vreme imamo še vedno, dasi prihodnji ponedeljek že pride v deželo "ljubi maj, krasni maj". Ali bo konec zime tedaj? Bog daj! Rastlinstvo je že precej ozelenelo, a
še ni razcvelo, kar mu je le na srečo, kajti te dni smo imeli slano.
•—Salunska licenca v bližnjem Lock-portu, kjer se prihodnji teden po dveh "suhih" letih zopet odpro saluni, je bila določena v seji mestnega odbora zadnji četrtek na $1,000.
— Dva Slovenca sta zdaj v krajevni upravi bližnjega Rockdala, namreč al-dermana John Panian in Jakob Skubic.
Chisholm, Minn., 24. apr. — Spored cerkvenih obredov velikega tedna je bil tem dnevom primeren in deloma sijajno radosten. Vse dneve, razun velikega petka, so bile tu pri nas v Chisholmu brezštevilne spovedi; 4 duhovniki so spovedovali in dva sta delila sv. obhajilo. Cerkev je bila vedno polna katoličanov več narodnosti, kakor sledijo: Poljaki, Slovaki, Nemci, Angleži in posebno Slovenci. Dasi-ravno je velika cerkev, pa je še premajhna; zato treba misliti že na večjo in sicer je zidanje neobhodno potrebno, kajti tolika množica vernega ljudstva potrebuje zadostnega prostora, da se na potiče zvunaj krog cerkve.
Sedaj pa nekaj drugega. Kaj pa spet iz Chisholma tako imenitnega? Oh veste, v Chicagi je rdeči generalni štab napisal in se po rdeče zlagal Glasilu S. N. P. J. takole: Na Chisholmu so imeli za cerkvene orgle prisiljene kolekte in sicer so morali delavci dajati $5 pa po $10 radi tega, ker so bossi priganjači kolektali in silili. Potem da se bojo bojevali proti cesarjem kraljem, papežu, škofom in sploh kdor kaj ima, po tistem udariti. Ubogi Bolf, kaj neki te je obsedlo, da si krivične načrte poslal vašemu štabu? Potem da je cerkev prevelika. Gotovo za take tiče, ki sploh v Chisholmu jih je že malo, lahko rečem, da v en žakelj vse denem. Kar se pa tiče priganjačev in sicer po majnah, odkritosrčno pripo-znam, da postavljenega niti enega ni, nepostavljenih je pa mnogo in to so sami delavci, ki priganjajo drug drugega. Kdor opazuje delavsko izobrazbo in revno maso, kakor tudi vlado kapitalistično, zna pač razsoditi in tak ve, kje da smo.	John Vesel.
Gilbert, Minn., 16. apr. — Prosim za malo prostora v Amerikanskem Slovencu, da naznanim žalostno vest, da nas je zapustil č. župnik Alojzij Ka-stigar, ki mu je bila podeljena župnija sv. Družine v Evelethu, Minn., in č. g. župniku Matiji Bilbanu pa naša župnija sv. Jožefa v Gilbertu, Minn. Sedaj imamo novega gospoda in mislim, da se bomo lepo zastopili med seboj. Pozdravljeni!
Č. g. Alojziju Kastigar pa kličem iz srca: Z Bogom — in veliko blagoslova v novem delokrogu! Jako prijazen je bil z nami gospod in štedljiv; samo pol leta je bil pri nas, pa smo cerkvenega dolga plačali $855.00 in tudi obresti skupaj $1,000.00 v pol letu, to je že nekaj za našo župnijo. Mi bi ga imeli prav radi še nadalje med seboj, pa je že morala biti volja božja, da nas je zapustil dne 12. aprila.
Vsem rojakom pozdrav! Človek.
Skipton, Sask., Canada, 17. apr. — Dragi mi Amer. Slovenec! Najprvo se vam lepo zahvalim, ker ste mi list tako točno pošiljali. Vam želim, da bi dobili veliko naročnikov in pred-plačnikov, da bi nas večkrat v tednu novice in povesti kratkočasile, ker so hvale vredne. Dolga zima se je vendar enkrat od nas poslovila in sneg jemlje slovo. Farmarji bodo kmalu pričeli z delom na polju. Zdaj pa sklenem to moje slabo pisanje in pozdravim vse rojake in rojakinje po širni Ameriki.	Joseph Sedlar.
VSPORED SV. MISIJONA V SLOVENSKI CERKVI SV. BARBARE V SPRINGFIELD, ILL.
Sv. misijon pod vodstvom Rev. Kazimira Zakrajšek O. F. M. iz Brooklyn, N. Y., se bode vršil od dne 30. aprila do 7. maja po sledečem vsporedu:
Začetek v nedeljo, 30. aprila ob 10. uri dopoldan s peto sv. mašo in uvodno pridigo.
V	nedeljo popoldan ob treh stanovski nauk za žene in matere. Zvečer ob pol osmih pobožnost za vse in stanovski poduk za može.
Med tednom: Vsaki dan ob peti uri zjutraj sv. maša in kratka pridiga za vse, ki gredo potem na delo.
Ob pol devetih druga sv. maša in kratka pridiga za vse, ki delajo po noči, ali ki ne delajo.
Ob pol osmih zvečer misijonska pesem, kratek nauk, del sv. rožnega venca, misijonska pridiga in sv. blagoslov.
Spovedanje se začne v sredo popol-da n ob treh. Spovedovalo sc bode potem vsaki dan popoldan od 3. do 6. ure in zvečer po blagoslovu, dokler bode treba, in zjutraj od pol osme ure naprej.
Skupno sv. Obhajilo bode: za žene in matere v četrtek; za mladeniče in dekleta v petek; za može v soboto.
V	nedeljo, 7 .maja, ob 8. uri sv. Ob-
hajiloprvo - obhajancev (privatno in slovesno) in sv. Obhajilo cele župnije.
Ob 10. uri sv. maša in pridiga.
Ob 3. uri popoldan ustanovljenje dekliške Marijine družbe.
Ob pol osmih zvečer de! sv. rožnega venca, zadnja pridiga in s:ovesen sklep sv. misijona, blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem.
Vsakdo naj se potrudi, da opravi sv. spoved pred soboto.
Vzdihljaji:
Vzdignil se bom in šel k svojemu Očetu in porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper Tebe. Nisem vreden Tvoj otrok imenovan biti.
Moje pregrehe so narasle čez število mojih las.
Ti o prava luč, ki razsvetljuješ v a-kega človeka, ki pride na ta svet, raz-sveti temo mojega srca, da zopet pridem na pravo pot.
Daj, da vse spoznam tako natanko, kakor bom vse spoznal ob smrtni uri.
Presuni, o Bog, moje srce z veličim-skim strahom.
O moj Bog, žal so mi vsi moji grehi.
O Marija, pribežališče grešnikov, prosi za me.
O gospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku.
SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
(Iz "Domoljuba".)
Dve kroni za kozarec vode.
Jože Križman opisuje svoje življenje na bojišču.
Preljubi starši! Najprvo Vac naj-srčneje pozdravim. Zdrav sem, hvala dobremu Bogu in Materi božji, kljub vsem neprilikam, ki se pojavijo tukaj na bojnem polju. Mislite si; tukaj smo v blatu in v vodi skoraj do pasu. S polentarji smo prav blizu sku^ai, po enih mestih na deset korakov. 1 tali-jani streljajo brez prenehanja ponoči in podnevi; pa mnogokrat to streljanje nima nobenega pomena. Mi pa : < tako. Mi streljamo le takrat, kath vemo, da zadenemo. Najbolj pa besni italijanska artiljerija. Tako } adajo granate, da se vse trese. Mestoma se kar zemlja užiga, ker tako pogosto granate eksplodirajo. Narediti pa le nič ne morejo. Kolikor so že muni-cije porabili, bi bili lahko že na Dunaju. Toda tega jim ne pustimo. Naj le še bolj divjajo; je vse zastonj. V začetku sem mislil, da se je začel sodni dan. Pa človek se kmalu vsemu privadi. Lačni in žejni smo tudi včasih, pa bi ne bilo treba biti, ko bi nam mogli prinesti. Za vodo nam je še več kakor za jed. Rad bi včasih dal 2 kroni za kozarec vode, čeprav bi bila taka, kakor je v našem napajalniku. — To je jako žalostno, ker je moj t- -ariš tako ranjen, da je pomoč n'*mr|Z"čt.. Revež se muči, kakor se je n«š ljubi Zve-ličar na križu. Veliko jih vpije za pomoč na naši, še bolj pa na nasprotni strani. Meni so do zdaj italijanske krogle še prizanesle, in upam, da me bo Bog tudi naprej varova'. Ako pa se mi po božji previdnosti tu^aj >mrt pripeti, ne tarnajte za menoj, pač pa se tolažite z mislijo, da se zopet enkrat snidemo v boljši domovini. Tako želi in Vas še srčno pozdravlja Vaš sin J. Križman.
Veselost gineva...
Pismo, ki ga je poslal starejšina "Danice" g. Lovro Sušnik svojemu bratu Jožefu na Breznico št. 2. pri Škofji Loki.
Sarajevo, dne 27. febr. 1916.
Dragi Jože!
Hvala Ti lepa za karto! Vesel sem je bil, čeprav so bile novice, ki mi jih sporočaš, maloštevilne. Posebej sem Ti še hvaležen za Pavletov naslov; želel sem mu že pisati.
O sebi Ti ne vem posebnega poročati. Zanimalo Te bo le, da sem postal nedavno tega nadporočnik; mogoče že veš iz Slovenca. Kaj ne, če bo vojska še dolgo trajala, postanem še general. — Gre mi primeroma dobro. Zdrav sem, hvala Bogu, in tudi sicer mi ničesar ne manjka. Kaj bo z mojim dopustom, še sedaj nič ne vem. Moram počakati, da se drugi zvrste, potem bom že videl. Na vsak način se bom potrudil, kakor si lahko mislite, da pridem prejkoprej domov, da se po dolgem in težkem času spet enkrat vidimo. Kako si že želim tistega dneva! Najbrže bo med tem minila zima in ž njo zopet leto, kar se nismo videli. Na novo bo prišla cvetoča spomlad, ki je zaljšala moj lanski dopust in poviševala mojo dobro voljo, ljubezniva in smehljajoča kakor deva, ki podaja ženinu roko v slovo, v težko, mogoče večno slovo, pa mu noče greniti zadnjega trenutka, temveč mu želi olajšati žalosti polno srce. Z lanskim poletjem sem izgubil tudi jaz doberšen kos svoje vigredi in ko pr>de novi maj, moja veselost ne bo več tako razposajena. O širne poljane poljske, vam sem ostavil svojo zdravo mladost; naj vam bo v srečo in blagoslov!
Da si mi zdrav, da so mi zdravi vsi domači! — Tvoj brat Lovro.
Vojaki si pripovedujejo. • •
Zimsko solnce se je hladno oziralo skozi okna v bolniške sobe na ranjene in onemogle vojake, razgovarjajoče se o zanimivih doživljajih. Marsikaj so že prestali ti junaki; ta je izgubil roko, drugi nogo, tretji kaže polzaceljeno rano, a še jim polje po žilah junaška kri, in zavest, da so se hrabro borili, jim širi srce. V takih trenutkih pojenjajo telesne slabosti, težave, rane in bolesti so za hip pozabljene.
Večkrat ta ali oni utihne, ter se po-
grezne v morje preteklosti. Dni premišlja, ki so minili in na tihem briše solze... Spomni se mladosti, ki je ka--or ovenela cvetka v hladnem pomladnem jutru; predočijo se mu leta, zapravljena in zavožena, slična težkemu vozu v blatnem močvirju. Sramuje se samega sebe, tajno ugiblje in snuje i načrte za boljšo bodočnost...
Sedela sva skupaj z vojakom z lepe Gorenjske. Govorila sva o razliki med I nekdaj in sedaj ter zadela slednjič na I ponočevanje. Tovariš se je globoko zamislil, nato pa slovesno vzkliknil: "O, če mi bo dano, da še enkrat pridem na Gorenjsko v prijazni Šenčur, kako vse drugače hočem živeti. Niti minute ne maram porabiti več za ponočevanje, krokanje in brezkoristno shajanje po zaduhlih pivnicah."
V	najini sredi se je nahajal korporal Rudolf s srebrno svetinjo na junaških prsih. Tudi ta se je strinjal z najinimi nazori. "Silno ljubim veselje," je pričel zamišljeno razkladati, "najljubša zabava mi je bila nekdaj ples. A zapela je druga godba in moral sem na bojno plesišče v snežene Karpate. Noge, ki so se sukale nekdaj ob zvokih harmonike, so mu hudo ozeble; slutil sem, da ne ostane brez zlih posledic. In takrat sem napravil sklep, da me, ako ozdravim, ne izvabi nobena godba več na plesišče. Ozeblina je pojenjala, a sklep nosim še vedno neizpreme-njen v svojem srcu."
V	moji sobi je bival vojak, ki sem ga zaradi amputacije hotel pomilovati, a me je odločno zavrnil: "Izgubil sem roko, pa je ni škoda. Z njo sem udaril svojo mater in pozneje ženo, ki me je svarila, naj opustim popivanje."
Vso pozornost in sočutje pa mi je zbujal mlad vojak, ki je v vojnem spopadu izgubil obe nogi. Kakor otroka so ga prenašali strežaji, toda sam ni tarnal, niti zdihoval. Gnala me je radovednost, da bi nekoliko globlje pogledal v njegovo življenje, kar se mi pa ni posrečilo. "Svojih tajnosti ne razkrivam," se je odločng izrazil. "Kar me je zadelo, me ne tare toliko, ker smatram za kazen." Povedano mi je bilo dovolj. Mladenič trpi, a vdano prenaša, vedoč, da mu je napočil plačilni dan.
"Nesrečna doba," zdihujejo ljudje več ali manj upravičeno. A uprav ti težki časi so že mnogo izmodrili ter jih privedli izkušene do spoznanja na pravo pot. — Limbarski.
To so izkušnje...!
Vojak Anton Dolanc iz Dol pri Litiji opisuje svoje doživljaje:
Dragi starši! V začetku Vas lepo pozdravim kakor tudi druge domače. Naznanim Vam, da sem zopet ranjen v levo nogo in v bolnišnici na Dunaju. V tem pismu Vam hočem nakratko o-pisati svoje doživljaje iz časa, ke sem šel drugič v fronto. Ko sem se odpeljal iz Judenburga v Galicijo, med vožnjo ni bilo nič posebnega. Blizu Čr-novic smo čakali šest dni. Dne 23. oktobra pride nenadno povelje: Pripravite se! Odrinemo nad Taljana! Zvečer smo odkorakali na postajo Z. Tam smo prenočili kar na prostem. Bilo je jako mrzlo. Ko sem se prebudil, je bila en palec debela slana na meni. Ob 10. uri smo se vsedli na vlak ter rekli: Z Bogom Galicija in Bukovina! Mi se ne vrnemo več nazaj. Odpeljali smo se proti Kranjski, bili smo zelo veseli, peli smo in vriskali. Zdelo se je nam, kakor bi se peljali domov; pa zelo smo se varali, kajti čakali so nas grozni boji.
Dne 28. oktobra smo izstopili v Volčji Dragi ter se podali v neko vas pri Gorici. Tu smo ostali dva dni. Zvečer drugega dne smo odkorakali ter prišli v Gorico. Tu smo ostali; celo noč so grmeli topovi. Dne 1. novembra pride povelje, da odrinemo tudi mi v bojno črto. Ko smo šli črez Sočo, So nas Lahi že pozdravljali z granatami in minami. Kmalu smo bili na Kal-variji. Tam se je začel boj, kakršnega še nisem videl in ga ne bom več. Grmeli so topovi vseh kalibrov, da se je zemlja tresla; padale so granate kakor toča. Na vsako ped zemlje je padla granata. Ne morem Vam popisati, kako strašen je bil boj. Lahi so hoteli tukaj na vsak način prodreti. Cele kupe trupel je že ležalo pred našimi okopi, pa še vedno so se valile sveže čete proti nam; a vsi njihovi napori so bili zastonj.
Padali so kakor muhe pred našimi topovi, bajoneti in ročnimi granatami. Boj je trajal cel dan in vso noč in bil vedno ljutejši. Takrat sem mislil, da ne bem nikdar več videl domačega kraja. Na vernih duš dan je bilo klanje najljutejše; šele proti dnevu je nekoliko odjenjalo, nakar so nas nadomestili Dalmatinci.
Proti večeru smo šli v Gorico in tam prenočili. Drugi dan smo odšli v Št. Peter, kjer smo ostali štiri dni. Imeli smo mašo, drugače smo bili prosti. Popoldne 7. novembra smo se zopet vrnili na Kalvarijo. Sedaj je bilo nekoliko boljše, a padale so granate, mine in šrapneli, da je bilo groza. Pred nami in za nami je bilo veliko ranjenih. Marsikdo izmed mojih prijateljev je padel, a mene, hvala Bogu, ni zadelo nikdar. Tu smo bili štiri dni brez spanja in menaže; morila nas je posebno žeja, ker nismo nikjer mogli dobiti pitne vode. Stati smo morali do pasu v vodi in blatu; spodaj so bili pa mrliči. Takrat sem mislil, da ostanem v blatu; nobene noge nisem mogel prestaviti. Končno sem ob strani vendar splezal ven. Ponoči 11. novembra so prišle zopet druge čete na naše mesto, kajti dalj nismo mogli vzdržati. BiH smo vsi zelo izmučeni. 12.
novembra pridemo v štš. P. Prvi dan ni mogel skoraj nobeden hoditi. Pozneje smo pa le okrevali in smo bili zopet čvrsti Janezi. Počivali smo štiri dni, nato pa še tri dni v neki vasi v ozadju. Toda treba je bilo zopet odkorakati na fronto, in sicer na O-slavje. Tu je bilo nekoliko boljše; smo bili vsaj na suhem.
Vztrajali smo na tem mestu en cel teden. Strašno je zopet pokalo. Dne 27. novembra so začele tudi v naš strelski jarek padati granate; pet jih je padlo ravno tam, kjer sem bil jaz, pa na srečo ni nobena eksplodirala. Ostal sem nepoškodovan. Neka druga se je razpočila komaj en meter za mano, a mene tudi ni nič zadela.
Dne 28. zvečer smo dobili nadomestilo; odšli smo skozi G... v Št. Peter, a ostali smo tukaj komaj dva dni in morali zopet na Oslavje, kjer so nas čakali novi boji. Takoj prvi večer sem bil ranjen v levo nogo v stopalo tudi jaz; zadela me je granata. Lezel sem na obvezališče, pa me zadene krogla od šrapnela v gleženj leve noge. Zdaj me je pa prav pošteno bolelo.
Upam, da kmalu ozdravim; takrat bom pa izdajalskim Lahom prav pošteno vrnil.
Kajne, drag istarši, koliko morajo vojaki prestati! Prepričan sem, da me je gotovo Marija varovala, saj berete iz časopisov, kako vojaki zaupajo na Marijino pomoč.
Upam, da pridem kaj domov, preden bom šel tretjič med bojne viharje.
Mnogo pozdravov Vam pošilja Vas sin Anton Dolanc.
Podganji kožuhi najnovejša pariška moda.
Francoski vojaki v strelskih jarfci; imajo zelo nadležne goste — podgane. Pobijejo jih na tisoče in za kratek čas jih odirajo in kože strojijo. Sedaj predlaga list "Gaulois", naj Parižanke v znak patriotizma uvedejo podgan)" kožuhovino v modi; na ta način se bo prihranilo dokaj narodnega premoženja, ki bi šlo drugače za drago kožuhovino, na drugi strani bodo pa ime'1 francoski vojaki postranski dohodek iz lova na podgane. Bomo videli, kaj
Mr. Clemens Raducba, 324 Palmer St., Detroit, Mich., je rabil Severo-vo Zdravilo za obisti in jetra ko je imel obistno neprillko ter nam je pital: "Bil sem bolan vel kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Seve-rovem Zdravilu za obisti in jetra ter sem bil olajšan. Radi tega lahko priporočam to zdravilo vsim, ki trpijo vsled obistnib neprilik."
SfflfflHfflfflfflH^^ H S H S S3
s Kadar vas hrbet boli
>3
1 a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
H__
JJ	If Sk 66 Ponavadi tudi pojavlja med (asom obistnib neprilik in da se
AaQ^VlVa pomaga zdravljenju, naj se rabi tudi SEVERA'S BALSAM OF LIFE [Severov Življenski Balzam] kateri je že večkrat izkazal svojo vrednost v zvezi s Severovim Zdravilom za obisti in jetra.
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
Severa's Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
Cena Severovega Zdravila za obisti in jetra: 50c a $1.00. Cena Severovega Življenskega Balzama: 75c.
a
sa_
VpraSajte vašega lekarnarja za Severove Pripravke. Ako vas ne more založiti, na-rotite jih od nas.
S
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa

A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr'
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Soft
BANK
Real Estate Insurance Loans Rental
Y lastnem domn 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
■■3%
O-
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali <3r° gi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel StockSi Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.	i
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, k0" zervatorji ter v vseh enakih zadevah.

Iz malega raste ve
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti &aJ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebo« ^ pismeno. Vse ulogc pri nas so absolutno varne. Naša banka )e m nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet Nation* Bank
JOLIET, ILL'
ll
Je j
obči
ftiu
stor
Posi
klet
vali vadi •Jfuš
c'an >
bre
'///////«n\v\\vr/i
KRANJSKO,



3
;

—	Važna odredba glede na vojaško Preskrbo. Superarbitrijske komisije so zastopale dozdaj stališče, da gre invalidna pokojnina in državna podpora le osebam, ki so dobile bolezen v vojski, radi katere so jih odpustili. Kdor je kil prej bolan, so ga odklonili. Uradno so pa zdaj naročili, da gre vojaška Preskrbnina tudi osebam, katerim bolezen se je poslabšala med vojaško službo. Če je bil kdo bolan, a vseeno sPoznan, da je sposoben za vojaško službo in je tudi služil, a je bil potem superarbitriran, se mora pač soditi, da je povzročila poslabšanje bolezni vojaška služba.
—	Naborniki letnika 1898 se vršijo v obeh državah monarhije v času med 14. aprilom in 3. majem.
—	C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom v Ljubljani ima nalogo, Posredovati in preskrbovati delo takim osebam, ki so vsled ran ali bolezni, dobljenih v vojni, postale za delo nezmožne ali pa vsaj manj zmožne, kakor so bile poprej. Ozirati pa se more samo na take invalide, ki so na Kranjsko pristojni ali ki so vsaj 6 mesecev Pred izbruhom vojne stalno bivali v deželi. Posredovalnica razpolaga tudi z denarnimi sredstvi in podpira invalide, ki iščejo dela, dokler ga ne dobe.
—	Odpoklican je bil na novo službovanje k deželnemu odboru v Ljublja-n°, blagorodni gospod V. Rohrman, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, ki Pa še obdrži tudi nadalje glavno vodstvo tega za vso deželo velekoristnega zavoda. Velike so njegove zasluge Pn gospodarskem napredku Dolenjce, kar zna ceniti tudi slavni deželni odbor.
Vače. V ujetništvu je umrl dne f- januarja 1916, v nedeljo zjutraj, na "alijanskem otoku Asinara, severozahodno od Sardinije, dobri in vobče spoštovani trgovec in posestnik Franc "fibar iz Vidrge. Jeseni so ga Srbi uieli ob Savi, ga tirali v Albanijo ter Sa z drugimi vred po morju prepeljali te do Asinare, kjer ga je smrt rešila nadaljnjega pomanjkanja in bridkosti srbsko-italijanskega ujetništva. Bil je v«ren mož, vsakemu dober in blag, od vseh znancev obžalovan. Z neumor-
trudom in pridnostjo si je prido-svoje imetje kot dober gospodar in skrbni oče.
, Zemlja se je vsadila. Ob zad-njem Potresu se je nad vasjo Breznica na Gorenjskem odtrgal velik plaz zem-Je- Več stotisoč kub. metrov gramo-s« je pomaknilo naprej. Ena hiša Je v nevarnosti.
Slovenski topničarji so se povr-1 Početkom marca z galipolskega Polotoka v turško prestolico — Cari-grad. Kam jo bodo krenili z velikimi m°žnarji, še ni znano.
, —; Veliko veselje je bilo ta dan v "fužini Jožefa Pritekel v Gradežu pri urjaku, ko se je po 11 mesecih zgla-' Jz ruskega ujetništva sin Alojzij ntekelj. — Oglasil se je iz ruskega uJetništva Janez Likar iz Vodic (Col "a Vipavskem). Nahaja se v Asa Ba-'asosk, gubernija Ufer. Ujet je bil "narca 1915. Zadnjič je pisal ravno Pred enim letom.
Dolenjavas pri Ribnici. Pred me-Cl Je bila tu ustanovljena lesna za-r,18a za tukajšnji okoliš. Pečala se e Predvsem z dobavljanjem drv, ki je njimi oskrbovala vojno bolnišnico v ^ lllc>; odpošiljala jih je pa tudi v Kreb in v Ljubljano. Zadruga vrlo - n 0 naPreduje. Vodi jo njen usta-^viteij poslanec Škulj. — Odkar smo h .^ru^tveno dvorano, je društve-življenje močno napredovalo. Zad-Pr' f44 ?mo PrirecMi dve dobrodelni p Qstavi s petjem in deklamacijami.
dr°u"g "aŠil1 Vrlih fantov iz Marijine s^l,zbe, ki so oskrbeli zanimivo igro, £ nas presenetili mali šolski dečki. . 1 donesek se je obrnil v prid gori->m beguncem (60 K) in za oslepele 0jake (50 K).
Semič. V nedeljo, dne 12. marca ob.,mcl° naše izobraževalno društvo Hiu"' Z')or' Družtvo kljub neugodne-sto,CaSU ne spi- Priredilo je predpu-■ Posi , 'Kri' katerih čisti dobiček je ša) • ° Za deželni zavod za slepe; zna-
•deMj r' !gri falUov 52 K> P" 'Kri tlc' va]j K. V odmorih so nas zaba-vadi' ambura®', k> se še vedno pridno dr^j" Seveda vojska tudi našemu la m u n> prizanesla. Godba na piha-č]8n Počivati, ker je večina njenih van/V* tudi kapelnik v vojski. Bog brt. i m Privedi nazaj zdrave vse do-
e fante!
*—"s ■■>•
vitvj.. Naš najboljši in naj plodovi,®! .s*ladate!j P. H. Sattner, franči-dogo. 1 *uPnik v Ljubljani, je pravkar "Soii» '' n°vo' vcIiko glasbeno delo v«dc,C| . Gregorčičeva pesem). Iz-"motv,,,.*6 SC(^aj hvalijo ta najnovejši
tega KU°Va,ljc kromP'ria- Letos se
S MCe jcRa daru več P°užil°' ka"
to pa iz umevnega razloga, »» vlajaruha in moke premalo. Dežel ■-A .wrtv je odredila sedaj popisovanje
po spanju IS. marca, da se dobi jasen pregled, koliko je še zaloge in kako urediti aprovizacijo.
—	Nov denar. V listih se čita, da se kuje na Dunaju zopet nov denar. Krone bodo drugačne od sedanjih. Novi 20 vinarski kosi bodo iz železa, 10 vinarski pa iz novega srebra. Zlat denar bo nosil na eni strani novi mali grb.
—	Za domovino. Dne 16. oktobra 1915 je zadela sovražna svinčenka v Srbiji Franceta Murgelj iz Prečine. Bojeval se je od začetka sedanje vojske. Bil je vzoren in moder gospodar, pokoren Bogu in cesarju. Zadnji dan pred smrtjo je pisal svoji ženi, kakor bi slutil, da ga čaka smrt. Pristavil je, da zdaj ne misli več na svoj dom, marveč prosil je le, naj molijo domači za srečno zadnjo uro. Umrl je v najlepši moški dobi.
—	Umrl je v Ljubljani vojak Ivan Čuk iz Črnega vrha n. I. — Služil je pri delavskem oddelku v Kolomeji, Stanislavovu ter na italijanski fronti, kjer je zbolel. Ravno pred vojsko se je poročil. Pokojni je bil poštena in blaga duša.
—	20 mesecev v Galiciji. Vojak Fr. Oblak iz Lučin pri Trati naznanja, da je 20 mesecev neprestano v Galiciji. Privadil se je vsem težavam, le to ga boli, ker je on edini Slovenec med Madjari in Romuni. Pravi: "Težko mi je, ker se ne morem zgovoriti s tovariši. Nekaj besed sem si zapomnil, da se za silo razumemo. Zdrav sem pa ves čas, hvala Bogu. Nanj zaupam in ga prosim za ljubo zdravje, ki mi ga ne manjka. To želim, da bi prišel še enkrat do svoje družinice..."
—	Še mnogo jih je, ki so že bili objokovani kot mrtvi, pa se bodo še oglasili. Te dni je prišlo obvestilo iz daljne Orenburške gubernije na Ruskem, da še živi vojak Ivan Grad iz Vevč pri D. M. v Polju. 16 mesecev so starši čakali in tudi pričakali veselo obvestilo, da je sin živ in zdrav. — Nedavno se je oglasil (eno leto potem ko je bil ujet) iz srednje Azije vojak Alojzij Janžekovič. Njegov brat Jožef se nahaja v rezervni bolnišnici uršu-linskega poslopja v Ljubljani. — Vojak Andrej Hribernik iz Pungerta pri Škofji Loki je po šestih mesecih razveselil svoje starše s pismom iz ruskega ujetništva, v katerem naznanja, da je zdrav.
—	Nagli sod na Gori pri Sodražici. V občini imamo 300 ljudi in tri gostilne, ki točijo žganje. Proti' žganjepi-tju se nihče ne drzne upreti, ker smatrajo nekateri tak upor za veleizdaj-stvo. — Ko se je predrznila neka gospodinja pričati, da se nepostavno toči žganje, se ji je z vso resnobo zagrozilo z naglim sodom, da je bila priča vsa prestrašena. — Žganje je imelo nagli sod lansko zimo na Gori, ko sta se dva napila in zmrznila. Žganje je zadnje leto povzročilo sodnijsko prodajo dveh posestev na Gori, tudi občinski dolgovi so za par tisočakov narastli, ker se je pri občinskem gospodarjenju preveč klanjalo sodniku alkoholu. — Kdor žganje brani, izdaja ljudstvo duševni in gmotni pogubi — in tak izdajalec ljudstva zasluži obsodbo, če mu tudi nagli sod prizanese.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja Ferdinand Vrabec, in sicer leži bolan v Moskvi. V srednji Aziji se pa nahaja že dalj časa njegov brat Josip Vrabec. Oba sta se oglasila iz ujetništva na veliko veselje svojih domačih. Oba pozdravljata vse svoje prijatelje in znance. — Schweiger Florijan, poddesetnik 17. pp., 9. stotnija, pogrešan od 8. septembra 1915, se je oglasil iz Ver-haturje, okraj Perm, Rusko.
—	S Preloke pri Vinici, 23. marca.— Še nekaj podatkov o naših možeh in fantih v vojski. Razun že imenovanih so še vjeti: Franc Zunič iz Žuničev. Zajeli so ga Rusi. O njegovem ujetništvu so zvedeli doma šele po njegovem bratu, ki je v Ameriki. Temu Franc večkrat piše, a ta mu pošilja denar na Rusko. Domov baje ne sme pisati. Med ruske mužike je zašel tudi Poršič Mate iz Pavlinov. Od Marka Čadonič je pa hodilo pismo iz ruskega jetništva več kot devet mesecev. Ženi je pisal domov še 2. maja lanskega leta, a pismo je došlo šele pred ne kaj tedni. Že 9 mesecev je v bolnici na Dunaju Miko Zunič iz Žuničev. Granata mu je bila razmesarila meča na nogi, a pozdravil se je. Kako so srbske ženske polivale s kropom raz okna naše v Srbijo prodirajoče vojaštvo, je pripovedoval na dopustu Peter Zunič. Tudi s Črnogorci in Rusi se je pomeril. Ker ima pa na polentar-ja še posebno piko, zato je šel zdaj nadenj. Padel je Starešinič Jožef, rojen na Prcloki št. 38, bivši železniški sprevodnik v agrebu. Marko Zunič se tudi že 8 mesecev ne oglasi z laškega bojišča. Pa ne, da bi ga Lah povabil na polento in makarone! — Zadnji potres je tudi nas dobro pretresel. Nekateri so poskakali od strahu iz postelj. V nekem hlevu se je spodmaknil stropni tram in padel okoli. Hujšega ni bilo.
—	Oglasil se je po 19 mesecih iz ruskega vjetništva Franc Medle L. I. R.
Nr. 27 iz Starevasi občina Št. Jernej.— Prva karta je bila nemški pisana in naznanja svojcem, da se kmalu vidimo. To je bilo nekam zagonetno. Potem pride še obvestilo od Rdečega križa in ena karta od njega samega. Dne 4. marca pa prejme oče uradno obvestilo, da je bil njegov sin 26. avgusta 1914 pri Premyslanih vjet in težko ranjen. On se počuti razmerno dobro toda oslepel je na obe očesi! Vsa občina sočustvuje s težko prizadetimi starši in srčno obžaluje težki položaj ubogega mladeniča, ki ima komaj 28 let!
—	Junaško smrt je storil za dom in cesarja Janž Jarc iz Podboršta pri Mirni peči doma. Umrl je v bolnišnici na Tirolskem za pljučnico komaj star 22 let. Boril se je na doberdob-ski planoti. Na zadnjo uro je izrazil željo, da bi še samo polentarje rad "nabrisal".
—	Umrli so v Ljubljani: Helena Čuk, gostja, 90 let. — Marija Slapnik, hči posestnika, 18. mesecev. — Marija Gašparič, hiralka, 85 let. — Stanislav Golob, sin železniškega uslužbenca, 4 mesece. — Jera Krek, mestna uboga, 75 let. — Marija Marinka, zasebnica, 80 let. — Josip Slobec, rejenec, 2 meseca in pol. — Ivan Janežič, klepar, 30 let. — Anton Hrovat, rudar, 27 let. — Alojzija Višner, hči finančnega ofici-janta, 7 let. — Vinko Čepon, delavec, 17 let. —- Mate Andražija, trenski vojak. — Vinko Čermak, skladiščnik, 43 let.
—	V Litiji se je prišla 8. marca poslovit od odhajajočega okrajnega glavarja Pavla Svetec, ki je prevzel posle okrajnega glavarstva v Krškem, depu-tacija županov iz 41 občin. Vidi se, da je bil obče priljubljen.
—	Roparski umor. Dne 6. marca se je vračal s semnja v Radohovi vasi skoz vagenšperški gozd stari Repina iz Dvora (Šmartno pri Litiji). Prodal je vola in kupil kravo. V gozdu ga je napadel roparski morilec, zadal mu smrtni udarec ter ga oropal. Našli so ga mrtvega v grmovju. Ubijalca, zver v človeški podobi, zasledujejo.
—	Umrl je v Mali Sevnici pri Trebnjem dne 12. marca ob 6. uri zvečer v častni starosti 83 let posestnik Janez Bizjak.
—	Nesreča nikoli ne miruje. Dne 11. marca ob 4. uri popoldne sta šla iz Trške gorice proti Jablani po državni cesti. Janez Hrastar iz Jablana star 55 let in Ivana Novak. Od zadej pa prideta dva voza. Prvemu vozu sta se oba umaknila; toda drugemu vozu pa se Janez Hrastar ni umaknil in ga je prijela vaga in ga potegnila, pod voz, vsled česar je dobil težke poškodbe tako, da je izdihnil že naslednji dan svojo dušo. Na pomoč so prihiteli nesrečnemu č. g. kaplan iz Mirnepeči s sveto popotnico in je še toraj popolnoma prejel sv. zakramente. Dobri mož je zapustil ženo in tri hčere.
—	Napad v gozdu in uboj. Stari Repina, podomače Tesak iz Dvora pri Šmartnem iz okraja Litije je prodal na semnju v Radohovi vasi vola in kupil kravo. Ko se je vračal domov, ga napade v gozdu neki lopov in drugi dan so našli starčka ubitega v grmovju, nekoliko stran od ceste. Morilec mu je vzel 170 kron, preostanek pri vo-lovski prodaji. Orožniki pridno zasledujejo hudobneža, da pride čimpreje v roke pravice.
—	Z Dobrove pri Ljubljani. Dne 8. marca je umrla Katarina Čehovin, služ kinja pri g. nadučitelju Matiju Rant, pri katerem je služila dolgo vrsto let. Bila je vzor krščanskega življenja in zvestobe do svojega gospodarja. Za svoje štiridesetletno zvesto službovanje je bila pred par meseci odlikovana z zaslužno svetinjo.
—	Iz Tržiča. Društvo sv. Jožefa je imelo nedavno občni zbor. Število članov se-je skrčilo, ker se jih nahaja ve-iko v vojni službi. Samo Orlov je nad 30 pri vojakih. Kljub vojnemu času je imelo društvo 18 predavanj, ki so bila dosti dobro obiskovana. Predavanja so vsak torek ob 8. uri zvečer. Po predavanju posluje "Čebelica". Dne 31. januarja je padel za domovino Jožef Meršol, bivši strojar. Pokopan je bil na hribu Sv. Mihaela. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Adolf Kogoj, o katerem se ie uradno poročalo, da je padel.
—	Črna zastava je plapolala 18. marca raz mestne hiše v Novem mestu zaradi smrti g. barona Andreja Winkler-ja v znak spoštovanja in hvaležnosti mnogozaslužnemu nekdanjemu deželnemu predsedniku, katerega je imeno vala novomeška občina tudi svojim častnim meščanom.
—	Umrla je v Jablanu, župnija Mir-napeč, po dolgi mučni bolezni in pre-videna s sv. zakramenti posestnica Uršula Tomažič roj. Rošcl. apustila je več nedoraslih otrok in moža, ki zelo žalujejo po dobri materi.
—	Umrl je v Novem mestu 23. marca občespoštovan in dobno znan bivši gostilničar "pri čebelarju" gosp. Ivan Jakše, star 61 let, po daljšem boleha-nju in previden s sv. zakramenti.
prepovedi, je prisodila politična oblast 8 dni zapora branjevki Rozi Seničar. Izgubila je tudi obrtni list.
—	Skrb za duševno hrano naših ljudi v Gradcu. Iz Gradca piše slovenski vojak: Kakor je bilo v "Slovencu" naznanjeno, smo imeli dne 12. marca v Gradcu popoldansko službo božjo v slovenskem jeziku za slovenske begunce. Te lepe prilike smo se poslužili tudi vsi slovenski vojaki rekonva-lescenti in že ob pol 3. uri zavzeli svoje mesto v cerkvi usmiljenih bratov, ki je bila že ob 4. uri nabito polna. Ob pol 5. uri je bila pridiga, ki si je vsem globoko vtisnila v srce. Po pridigi so bile litanije vseh svetnikov, potem blagoslov in azadnje smo ene duše in enega srca zapeli: Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo! Vse je bilo navdušeno in ganjeno. Bog povrni ča-stitemu gospodu, ki nam je dosegel to dušno tolažbo! V imenu vseh slovenski vojak A. M.
—	Nakupovanje zlatov prepovedano. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Kdor bi kupoval ali prodajal brez dovoljenja finančnega ministrstva zlatnike v kronski veljavi za višjo kakor določeno ceno, aH kdor bi sodeloval ali posredoval pri taki kupčiji, bi se ga kaznovalo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
—j Prisotnost duha. Vojak-Slovenec iz ormoškega okraja poroča o naslednjem dogo.dku, ki ga je doživel na primorski fronti: "Eden mojih tovarišev je nekaj iskal v svojem nahrbtniku; v tistem hipu mu prileti vanj ročna granata. A on ni dolgo premišljeval, kaj bi naredil, ampak se hitro odloči. Zadrgne nahrbtnik skupaj ter ga požene proti polentarju. K sreči ni granata prej eksplodirala, kot takrat, ko je nahrbtnik že po zraku letel. Seveda ga je popolnoma raztrgala. Tukaj je bila pač božja roka poleg, ki je obvarovala hladnokrvnega vojaka."
—	Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je prejel nadpoštar Pavel Kru'.ej v Trbovljah.
- Nemščino je pozabil. Često se pripeti, da pri ljudeh, ki jih zadene kap, nastanejo prav čudne posledice. Rajni ljubljanski spiritual Bulovec ni znal več brati, ko ga je kap zadela, da-si je bil drugače še precej okreval. — Nedavno je v P. na Koroškem bil opominjan od kapi posestnik A. R., ki je nato popolnoma pozabil nemški jezik, slovenskega pa ne. A čudovitost je v tem, <\a je bil ta mož, rodom Slovenec, poprej hud nemški nacijonalec. Sedaj se znova uči nemščine. — V Stuttgar-tu na Nemškem je meseca decembra 1915 umrl profesor F. B., katerega je zadela meseca oktobra kap. Ko je za silo ozdravel, ni nobenega človeka v hiši poznal, tuje ljudi, sosed itd., s katerimi poprej ni kaj mnogo občeval, pa je poznal.

ŠTAJARSKO
vzhodu. Je-li čez navado mokro vreme ali kaj drugega povzročilo popisane pojave, o tem prepustimo sodbo raznim razlagalcem in zvezdogledom. — Včeraj je sovražnik zopet močno streljal na kraški planoti, v Gorico in Solkan. V Solkanu je popolnoma porušil eno hišo, dve drugi pa poškodoval. Človeških žrtev ni bilo. — Pred nekaterimi dnevi je padel iz zrakoplova šrapnel na župnijski vrt v Oseku. Gosp. vikar Franke, opazivši ta dohod, je v junaški neustrašljivosti prijel za lopato in lastnoročno pošast izkopal. Dobil je samo kapo od šrapnela.
—	Nova imena so dobile goriške ulice. Namesto imen, ki naj bi pričala po želji Lahonov italijanski značaj mesta, so se obnovila zopet stara naziva-nja, deloma so se pa porabila imena, ki spominjajo na domačo starejšo in novejšo zgodovino.
—	General pehote Svetozar Boroe-vič pl. Bojna je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje.
L HRV
HRVATSKO.
I
—Umrla je v Zagrebu ga. Vekoslava Hassek, katera je zapustila vse svoje premoženje — 120,000 K — v dobrodelne namene.
—	Veleizdajalska sodna obravnava v Banjaluki? Iz Banjaluke se poroča, da je bila zaključena veleizdajalska sodna obravnava dne 16. marca proti 156 obtoženim Srbom. Obsodba se izreče pozneje. Banjaluška sodna obravnava se je pričela 3. novembra 1915 ter je trajala štiri mesece in pol, a pre-dno bo obsodba izrečena, bo pretekel najbrže tudi še peti mesec. Branitelj obtoženih Srbov dr. Dimovič je govo-vil 17 ur ter branil obtožence. Drugega branitelja dr. Andriča obrambni govor je trajal 27 ur in pol.
—	Umrl je v Zadru trgovec Jovo Baljak, brat dalmatinskega državnega poslanca dr. Dušana Baljaka.
predstavljali novo opero "Komedias", delo c. kr. namestniškega svetnika v Zagrebu Vladimira Bersa.
— General Svetozar Boroevič pl. Bojna je po rodu Hrvat iz Like.
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St. JOLIET, ILL.
G. Svetlicicli J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna ▼ osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI !
Naznanilo !
Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor:
SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih.
Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj.
v	v7 Jerry Laurič
Ivova hrvatska opera. V Zagre-bu so nedavno z velikim uspehom' 210 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
C
PRIMORSKO.
J
—	Prebiranje županov in podžupanov na Goriškem. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da se morajo župani in podžupani podvreči pregledovanju. Iz srede goriških županov je došla na podpisani deželni odbor prošnja, naj bi izposloval, da bi bili eventualno potrjeni župani in podžupani oproščeni vojaškega službovanja. Kakor se je podpisanemu zagotovilo pri c. kr. domobranskem ministrstvu, ne more biti govora o tem, da bi se župani, oziroma podžupani oprostili aktivnega vojaškega službovanja * še pred prebiranjem. Ministrstvo je dalo zagotovilo, da se bo vojaška oblast o-zirala n» predloge za oprostitev županov in podžupanov, to pa šele po prebiranju, ako bodo dani za vsak posamezen slučaj uvaževanja vredni razlogi. Za predlaganje v oprostitev občinskih upravnikov bo pa treba takoj po prebiranju doposlati deželnemu odboru natančne podatke o potrjenih županih in podžupanih; ti podatki morajo obsegati tudi vojaško krdelo, kateremu bo dotičnik pri prebiranju podeljen. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: Fai-dutti.
—	Slovenska meščanska šola v Trstu. Slovenska deška osemrazredna ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu se izpremeni v petrazredno ljudsko in tri-razredno meščansko šolo. Tako dobimo na slovenskem ozemlju drugo meščansko šolo, na Primorskem prvo. Edina slovenska deška meščanska šo-a na Slovenskem je doslej bila v Postojni. V Krškem imajo meščansko šolo z nemškim učnim jezikom.
—	Nenadni naravni pojavi in druge podrobnosti. Iz Šempasa z dne 13. marca se poroča: Včeraj 12. t. m. ob 4. uri 20 minut smo čutili močan potres. Tresljaji v podstrešju so nas zbudili. Precej nato se je zemlja zazibala v majhnem presledku dvakrat, obakrat v treh valovitih sunkih. Smer potresa je šla od severozapada proti jugovzhodu. Škode nobene. — Zvečer ob 9. uri smo zapazili nenadno prikazen na luni, ki je trajala približno četrt ure. Luno je obdajal svitel krog, drugi žarek pa je v podobi meča pre-bodel luno in krog okrog nje. Meč je imel isto smer kakor zjutraj potres,
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Bnilding, Joliet, 111.
J
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, lca»ir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
— Ker je prodajala žganje ruskim vojnim ujetnikom v Leitendorfu pri
Ljubnu na štajerskem kljub ponovni j namreč od severozahoda proti jugo
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti Syi odstotkov, izven Kranjske pa proti odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the' Official Organ of Holy Family Society.	»
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
30. apr. Nedelja	Katarina Sienska.
1.	maja Pondeljek Filip in Jakob, ap.
2.	. " Torek	Atanazij, škofv
3.	" Sreda	Najdba m-krj^
4.	" Četrtek	Florijan, muč.'*
5.	" Petek	Pij V., papež. ,
6.	" Sobota	Janez Ejftc«
BELA NEDELJA.
Mir.
"Mir vam bodi!" S temi besedami je pozdravil od mrtvih vstali Zveličar svoje učence. Ali si moremo misliti slajšega pozdrava, ali si moremo predstavljati večje sreče od one, ki je za-popadena v besedi mir? Mir ljuderti na zemlji so oznanjevale angelske trume v oni presrečni noči, ko se je rodilo Božje Dete v Betlehemskem hlevu in "mir vam bodi" je zopet prvi pozdrav od mrtvih ostalega Zveličarja. Miru želi tudi sv. cerkev zlasti današnjo nedeljo svojim sinovom in hčeram v veseli nadi, da so oni po dobro o-pravljeni velikonočni spovedi začeli okušati ta sladki sad svojega spreobr-nenja. Sv. cerkev nas opominja, naj varujemo ta sad, da ga zopet ne zgubimo s tem, da se vrnemo nazaj v greh. — Kdo naj bi si ne želel miru? Brez miru je strašno in grozno naše življenje. Miru pa ne more biti v duši, v kateri vlada greh in ne v človeški družbi, ako ta ne spolnuje postave Gospodove.
Greh je velik nered, ki dela našo poželjivost uporno razumu in tega u-pornega Bogu. Greh je boj človeka zoper božjo postavo. Ta sicer nekrvavi toda radi tega nič manj kruti boj, ki upostoši človeško srce, je vir in studenec vsih bojev, vojsk in prepirov, ki vznemirjajo človeško družbo. Priča tega nam je sv. apostol Jakob, ki piše: "Odkod pridejo boji in pravde med vami? Ali ne od tod? iz vašega pože-ljenpa, katero se vojskuje v vaših udih?" Ni torej mogoče, da bi duša njega, ki smrtno greši, vživala notranji mir. Strasti obetajo sicer zadovoljstvo, srečo in mir, kadar nas hočejo podjarmiti v svoje suženstvo, toda komaj se jim je to posrečilo in že se je oglasil strašen vihar v naši duši, mir njen pa se je izgubil. Kdor greši, ta se odtuji in oddalji od Boga, kdo pa se odtuji od Boga, ta ne more biti srečen in zadovoljen. Zato vpraša že Job: "Kdo se je (Bogu) ustavljal, in je mir imel." Prerok Izaija pa naravnost trdi: "Hudobni nimajo miru." Iz tega nemira prihaja očitanje vesti, ki kluje in grize brez usmiljenja grešno dušo.— Ko je kralj Baltasar v dvomljivi družbi obhajal bogoskrunsko pojedino in zlorabil svete posode jeruzalemskega tempeljna, se je sredi mej hrupom razposajene druhali prikazala skrivnostna roka, ki je napisala na steno skrivno-
stne besede "Mane, Thekel, Phares.'' Kaj hitro je minula kralja vsa razbrz-danost in pri tej priči se je streznil. Temu kralju je podoben človek, ki posluša mamljivi glas strasti, ki mu obetajo veselja, miru in zabave. Komaj pa se jim vda in že se oglasi vest, ki piše v naše srce ojstra očitanja, da moremo v kraljem Davidom pripoznati: "Ni ga miru v mojih kosteh zavoljo mojih grehov."
Tudi svet govori svojim služabnikom o miru in zadovoljnosti, toda mir in zadovoljnost sveta imenuje sv. Je-ronim vihar. — Pravi mir zadovolji srce in je vtrdi proti nasilnim zahtevam strasti, katerim streže svet, a zadovoljiti jih ne more nikdar, ker postajajo vedno bolj nasilne in stavijo vedno večje zahteve. S prerokom Jeremijem morajo reči posvetnjaki: "Miru smo čakali, pa ni nič dobrega; časa zdravja, pa glej, zmešnjava." Temu se ne moremo čuditi, ako pomislimo, da je podlaga in prvi pogoj miru pravičnost. Le ako živimo čednostno moramo doseči ta mir. Saj pravi Zve ličar sam: "Vzemite moj jarem nase, in učite se od mene, ker jaz sem kro-tak in iz srca ponižen, in bote pokoj našli svojim dušam." Brez miru in krotkosti ne moremo biti otroci božji, ako smo pa otroci božji, tedaj je to znamenje, da smo tudi krotki in mirni. "Blagor krotkim, ker bodo otroci božji imenovani." Kdor ni poskusil prijetnosti duhovnega življe»ja, ta tudi ne more vedeti, koliko srečo in kolik mir vživa ona duša, ki živi duhovno, po polno življenje, orsko jezero leži mirno mej skalami, kakor otrok v naročju svoje matere. V njegovih čistih valovih se zrcalijo žarki solnca in mili od-sijaj zvezd. Tako se zrcali v duši, v kateri je mir doma, vsa miloba in sreča nebes. Srce brezbožnika pa že prerok Izaija primerja z razburkanim morjem rekoč: "Hudobni pa so kakor šumeč morje, ki ne more pokojno biti, njega valovi izmeta vajo blato." Njih življenje je nepretrgan boj, zastonj se vkla-njajo zahtevam svojih strasti, zastonj pijejo iz čaše opojnosti, ta jih hipno morda omami, pozneje pa je razoča-ranost tim večja. Temu pa se čuditi ne moremo, ako pomislimo, da nihče ne more dati, česar sam nima. Svet nima in ne pozna miru, zato ga pa tudi dati ne more. Grešnik nosi nepo-koj, nosi pekel v svoji duši in temu ne-pokoju sledi mnogokrat obup. Dokaz temu so raznovrstni samoumori. Nikdar pa ni bilo še čuti, da bi se umoril samega sebe človek zdrave pameti, ki je ljubil Boga in njemu služil. — Ob babilonskih rekah so sedeli pregnani judje in jokali. Babilonci pa so jih prosili, naj s^pojo katero izmej sijon-skih pesem.- 'Kako bomo peli Gospodovo pesem v ptuji deželi?" so jim odgovorili judje. Da, pesem miru in veselja nima mesta v sužnosti greha. Kristus je naš mir.
Nekaj groznega je vojska, ko se pretakajo celi potoki človeške krvi. Velik mora za človeško družbo je tudi oboroženi mir, ki stane toliko milijonov denarja in toliko mladih moči. Strašen je razpor mej posameznimi stanovi in Strankami. Žalostno je nespora-zumljenje mej narodi. Kakor nekaka ironija done v vse to nesoglasje besede Gospodovega pozdrava: "Mir vam bodi!" Kdo je temu kriv? Govori, piše se o miru, dela se za mir, obeta se mir, a pri vsem tem so vendar le resnične besede sv. pisma: "Govorili »o mir, mir in ni bilo miru." Zakaj to? Zato ker je preveč Kajnov, ki preganjajo svojega brata, preveč Judežev, ki prihajajo s poljubom miru na ustih, v srcu pa nosijo izdajstvo. — Človeška družba je podobna bolniku, ki se nemirno meče po postelji, spati ne more, poskuša to in ono zdravilo, tega in onega zdravnika. Tako poskuša človeška družba v svojem nemiru vse mogoče postave, načine vladanja, zastopstva in revolucija. Kakor je bolnik poln strahu, tako tudi človeštvo. Vladarji se boji podanikov, bogatini delavcev, narodi narodov. V veliki naprednosti svojega duha je človeštvo izkopalo kanale, ki družijo morja, zdolblo je v nebo segajoče gore s tuneli, a nabavilo i je tudi milijone in milijone bajonetov in patron. Zakaj? Iz strahu. Odkod ta strah? Sv. Krizostom nam odgovarja na to vprašanje rekoč: "Zavest greha je mati strahu."
O da bi se človeška družba in vsak posameznik kakor nekoč grešna Magdalena vrnila k nogam usmiljenega Iz-veličarja, tedaj bi našlo tudi človeštvo in vsak posameznik svoj mir in v hvaležnosti svoji bi zapeli slavospev miru: Jezus "Prečudni, Svetovavevc, Bog, Močni, Oče prihodnjih časov, Poglavar miru." (Iz. 9, 6.) REV. J. P.
ALI JE VSEENO, KAJ VERUJEMO.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Katera je prava vera.
(Nadaljevanje.)
Gotovo ima katoliška cerkev pravo vez edinosti. Vsi katoličani imajo eno versko pravilo, nezmotljivo cerkev, katera nam podaje in razlaga razodetje. Tako vez mora ljudi vzdrževati, da so enakih misli. Ta vez rodi popolno gotovost v človeškem razumu, ker človek sliši besedo Božjo, neodvisno od človeške modrosti, četudi nam jo podaje človeško orodje. Kristus, kateri je rekel: "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta," prebiva vedno v svoji cerkvi, katero je sezidal na skalo tako, da je peklenska vrata, zmota, ne more
premagati. Noben posamezen katoličan si ne prisvaja pravice, da bi sam odločeval, kaj je resnica in kaj je zmota; odločitev prepušča cerkvenemu zboru, kateremu predseduje papež in papežu samemu, kadar odločuje za vse vernike v verskih in nravnih naukih. l£adar papež govori, ali združen s.cer-nim zborom, ali sam za vse vernike v verskih in nravnih naukih, ne govori kot človeško bitje, ampak namestnik Kristusov, katerega vodi Sv. Duh, kateri zapečati njegove določbe s pečatom svoje bistvene resnice. Zato je katoliško versko pravilo eno in neraz-družljivo, enoinisto za vse čase in vse narode, kar se zahteva od enega, da veruje, to se zahteva od vseh; kar je določena verska resnica enkrat, ostane verska resnica za vselej. In ker mora vsak katoličan, pod kaznijo izločitve iz cerkve, popolnoma verjeti vsako resnico, katero določi cerkev, zato je katoliško versko pravilo pravo sredstvo, katero mora roditi edinost v veri in edinosti v naukih.
Kakor je edinost v verskem pravilu, tako vlada edinost tudi v veri. Niti enega nauka ni, katerega bi bili sprejeli apostoli in njihovi učenci, da bi ga ne veroval vsak katoličan. Tudi ni ene, razodete verske resnice, katere bi ne bili verovali, četudi ni bila morda tako jasno razložena tedaj, ob času apostolov. Časovne razmere zahtevajo vedno bolj jasno razlago in določitev po tistem, kateri ima oblast dolčevati, toda vse te resnice so pri-digovali apostoli prvim kristjanom, katere so tudi ti sprejeli. Verski nauki so bili popolni, ko so apostoli umrli in se niso prav nič spremenili od onega časa. Preteklost in sedanjost ste edini v veri, enaki v nauku.
Edinost v veri pa tudi ni nič manjša dandanes med verniki. Pojdi, kamorkoli hočeš, prehodi katerekoli dežele hočeš, pojdi od celine do celine, jadraj do najskrajnejših otokov, povsod boš našel otroke te edine cerkve — našel jih boš med vsemi narodi, in rodovi — med najbolj različnimi po narodnosti in običajih; toda povsod, v vsakih razmerah, našel jih boš edine v veri, katerih sprejmejo za resnico brez vsa-koršnega pomišljanja, karkoli jim Kristus predloži, da verujejo. Od dve-stosedemdeset milijonov src in ustnic se glase en glas: "Moj Bog, verujem vse svete resnice, katere veruje in uči sv. cerkev, ker si jih Ti razodel, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti." Vidimo edinost tako, za kakoršno je molil Kristus na večer pred svojo smrtjo, ko je rekel: "Nebeški Oče... tudi za te Te prosim, ki bodo verovali v me, da bodo eni, kakor--smo mi eni."
Katoliška cerkev se vedno tudi sklicuje na edinost, kjer se gre za razodete resnice, ne pripušča nikake svobode. Vsakdo izmed njenih otrok, ali bogat ali reven, ali sveten ali duhovnik, kralj ali kardinal, vsakdo, ki bi ne hptel reči s celim srcem: Verujem v svete resnice, katere veruje in uči katoliška cerkev," je izobčen iz njene družbe in odstranjen, kot mrtev član. Cerkev izpolnjuje naročilo svojega Božjega usta novnika: "Kdor ne posluša cerkve, naj bo kakor nevernik in očitni grešnik. Sledi sv. Paulu, ki piše Titu: "Če bi bil kdo neveren, opomni ga enkrat ali dvakrat, potem pa se ga izogibaj." Z ravnoistim velikim apostolom pravi vsakemu izmed svojih otrok: ^"Četudi bi vam angelj iz nebes učil drugačen evangelij, kakoršnega sem vas jaz učil, naj bo izobčen: "Protestanti imenujejo to prenapetost. Zakaj pa ne oporekajo sv. Pavlu? Zakaj ne oporekajo tega Kristusu? Prenapetost! Ne vedo pa, da s tem zavračujejo edinost v veri. Obsojeni so in sodba prihaja iz njihovih lastnih ust.
Na vsak način toraj, je katoliška cerkev edina v veri. Edinost vidimo povsod. Protestantovske cerkve kažejo, da ne posedujejo edinosti; njena odsotnost se kaže povsod, Kristus pa pravi, da je edinost v veri bistveno znamenje one cerkve, katero je On u-stanovil. Iz tega mora slediti, da je prava cerkev, katero iščemo, samo katoliška cerkev.
(Nadaljevanje sledi.)
AVTONOMIJA.
Potem tem naslovom prinaša ljubljanski "Slovenec" z dne 24. marca t. 1. sledeči uvodnik:
Vsi avstrijski narodi pričakujejo, da bo po vojni pri nas doma marsikaj drugače; želja po novi, prerojeni Avstriji je splošna. Ostali pa bosta dve dejstvi: prvič, da v Avstriji živi 8 narodov, ki so navezani drug na drugega in drugič je svetovna vojna odkrila, da so vsi ti narodi zvesti svoji državi. Nočejo narazen, kakor so upali njeni sovražniki, ampak v mejah te države in pod habsburškim dvoglavim orlom hočejo živeti in delati za svoj razvoj in dobrobit države. V naši državi pa smo imeli pred svetovno vojno neko posebnost, za katero nas naši sosedi niso zavidali, namreč narodnostni bbj. Ne bomo vzbujali spominov, le toliko bodi rečeno, da so bile oblike teh sovražnosti časih tako hude in grde in boj tako ljut, da je marsikomu začela umirati vera v pravico. Vsak dober Avstrijec si mora želeti, da je prejšnjih narodnih bojev konec. Noben narod naj ne živi v večnem vsakdanjem strahu, da mu njegov sosed zavida in streže po življenju; vseh osem narodov naj čuti, da mu je njegovo narodno življenje in razvoj neovirano zigotov" ljen, ker tako bi izginila iz mnogih src trpka in težka misel in prišlo bi vese-
lje za delo "z združenimi močmi" za blagor cele države, od česar bi zopet imeli blagodejno korist vsi posamezni narodi. Avstrijski narodi stoje pred tem vprašanjem: "Osem nas je, vsak ima svojo silo; ali te sile združimo za skupno delo, ali naj gredo te sile v boj ena proti drugi?" Vprašanje je že rešeno v zgodovini in izpričano po svetovni vojni: "Skupaj smo in skupaj hočemo ostati!"
Gre se pa sedaj za obliko tega skupnega življenja. Dosedaj avstrijsko državno pravo še ni poznalo izraza narodnosti. In vendar je to zelo živ organizem in v naši državi tisti, ki lahko zelo koristno ali pa škodljivo vpliva naj si bo na politično, gospodarsko ah pa socialno življenje. Dosedaj se narodnosti ni hotelo priznati; ni čuda da se je pa sama toliko bolj oglašala in v sv6ji marsikdaj popolno upravičeni razburjenosti in živahnosti ustavila ves gospodarski in socialni razvoj države. Dostikrat smo že poskušali urediti narodnostno vprašanje, pa vedno le bolj po koščku in ne povsod in z enako mero za vse. Sedanja vojna nam nudi zadnjo priliko, ker le tako velik čas more rešiti tako veliko vprašanje.
Dolgo časa med vojno se o teh vprašanjih ni smelo nič slišati, letos pa je cenzura dovolila, da so nemški nacio-nalci in nemški krščanski socialci postavili skupni nemški program, v katerem so vladi in drugim narodom sporočili "nemške zahteve za bodočnost". Marsikdo se je čudno spogledal, prestrašil se pa ni, ker je tista nemška objava še pravočasno dala priliko, da se lahko vsi pripravijo. Samo koristno je, da se spoznajo vsvi nazori, pretehtajo vsi predlogi in odkrijejo vse tajne misli in možne posledice. Nemška objava je v Avstriji zopet spravila na dan vprašanje narodnostne avtonomije. Drugi narodi so bolj gledalci in poslušalci, med Nemci pa je zadnji čas zelo glasno besedovanje: Deželna ali narodna avtonomija. Alpski Nemci so se izrekli za to, da se razširi deželna avtonomija. Češki Nemci so za narodno avtonomijo. Pri nas so koroški Vsenemci za večji centralizem. Češki Nemci so gori v manjšini in razširjena in krepkejša deželna avtonomija jim je strah za njihovo narodnost. Tudi dr. Steinwender jih ni mogel potolažiti, češ da bo za Nemce tudi v onih deželah, kjer so v manjšini, dobro poskrbljeno. Boj še ni končan.
Mariborska "Straža" piše:
Nam Slovencem na Štajerskem in Koroškem je stališče čeških Nemcev zelo simpatično in mi bi bili zadnja leta pred vojsko v naši deželni politiki njih verni učenci. Tudi za nas velja načelo, da se deželna samouprava naj le še razširi, ko je že vsaka narodnost v deželi dobila svojo narodno upravo. Vojskin čas nam je pokazal, kako raz-krojevalni in škodljivi so narodnostni boji, ker zastrupljajo vse javno življenje in nam jemljejo naše najboljše moči za večinoma brezplodni narodnostni boj. Za to je treba z velikopoteznim mahljajem tem bojem narediti enkrat za vselej konec — in češki Nemci so prepričani, da se to da storiti z uvedbo narodnostne avtonomije.
Izmed večjih avstrijskih strank zavzema stališče narodne samouprave tudi namška socialistična stranka. Njen govornik je v tej stroki dr. Kari Renner, boji poznan pod psevdony-mom Rudolf Springer. Ravnokar je zoper izdal na Dunaju knjigo "Oester-reichs Erneuerung. Politisch-progra-matisehe Aufsaetze". Dunajska cenzura je velikodušno pustila, da je izšla tudi razprava o bodočnosti Avstrije. Nam časnikarjem še lokalne cenzure zabranjajo, pisati o tem predmetu. Za to nam ne preostaje drugega, nego da opozarjamo na publikacije, ki so glede cenzure srečnejše, četudi te publikacije izhajajo od strank, s katerimi sicer nimamo mnogo skupnega.
Narodnostni boji po vojski morajo ponehati. Ravno dosedanji spori med avstrijskimi narodi so ustvarjali pri naših sovražnikih sliko oslabljene in razpadajoče Avstrije ter jim dajali pogum za napad in jim pomnoževali njih
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0'
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, I"1
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Av^j 1 Brooklyn, N. Y.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
poželjivost. V istini je pa to bil boj mladih, kvišku hrepenečih narodov, ki so vsi Avstriji udani, kakor je vojska pokazala, in ki ne iščejo niti svojih kulturnih niti svojih političnih ciljev izven mej naše habsburške monarhije.
Bilo je kakor pri dobrem, mladem vinu. Kdor ne pozna vinske narave, misli, da hoče raznesti sod in se razliti po kleti, v istini pa je to vrenje najboljših v vinu se nahajajočih snovi, ko-je se mora izvršiti, da postane vino lepo za oko in dobro za okus. Toda tudi to navidezno slabost moramo odstraniti od Avstrije. In to se zgodi po našem mnenju, po mnenju velikega števila Nemcev in po prepričanju premnogih serioznih politikov z narodno avtonomijo. — Proč z vsakim povodom za boje, da bodo lahko narodi mirno med seboj živeli!
se ne nanašajo samo na pravne razmere, marveč segajo tudi globoko v etiko in prinašajo celo pravila etike. V te zakonih so začrtane dolžnosti otro nasproti starišem, pravila pri zaroka in porokah. Zlasti priporočajo te zb'f' ke že preje objavljene sodbe in mne nja. Mnenje Konfucijevo, ki ga je lZ" razil pri nekem prepiru, velja še dane' toliko, kakor najnovejši zakon. Sv"J zakonik hočejo Kitajci ohraniti ne"0' taknjen od tujih vplivov, zlasti evrop_ j skih pravnik nazorov. Pokazala pa ^
ZRAKOPLOV BODOČNOSTI.
je potreba, da se uvede nov kazens!" zakon. Na Kitajskem ni posebneg3 , sodstva; isto je v rokah krajnih m krajnih oblasti. Pravdno postopal j je vsled tega težko in zamešano.
i
j DEKLE ALI VDOVA OD 30 DO let stara dobi stalno
gospodinjski
delo pri vdovcu okoli 45 let starem« ki lastuje večje premoženje. Kate'1 veseli, naj se oglasi ali pi šena Up«1'] ništvo Amerik. Slovenca, Joliet.
Po poročilih iz Amerike razpravljajo Yankeji živahno o nedostatnosti letal za napade na zrakoplove. Tej sodbi se je pridružil celo znani angleški strokovnjak v zrakoplovju W. Lanch-ster, ki kar odkrito priznava dejstvo, da se ponoči ni mogoče ubraniti zrakoplovom. Skrivnost zrakoplovnega uspeha tiči v zmožnosti, da se umakne boju ali ga obrne na ono plat, kot mu drago. Prav kmalu pa bode prišel dan, ko Angleška niti podnevi ne bode več varna pred napadi po zrakoplovih. Ako bi imela trajati vojna le še eno leto, se bodo pojavili zrakoplovi vedno večjih dimenzij in delovnega področja. Le-ti se bodo lahko vzpeli tako visoko
v zrak — do 18,000 čevljev —, da bodo brez skrbi delovali podnevi. Ti zrakoplovi bodo mnogo strašnejše orožje, kot so sedanji. Tudi bombam bode odzvonilo tedaj. Na njihovo mesto pride zračni torpedo ogromne sile, o čegar pripravi imajo Američani že baje gotovih podatkov. S tem novim orožjem bodo lahko napadali presenetljivo podnevi ladje velikane, strojne postaje, skladišča za strelivo in podobno. Krivo bi bilo in spominjalo bi ravnanja ptiča noja, ako se Angleška ne bi ozirala na napredke v vrednosti, kar je zamudila baš pri zrakoplovih. Danes Angleška v gradbi zrakoplovov Nemčije sploh več dohiteti ne more, nikar že, da bi jo nadkrilila, zakaj baš mnogoletne izkušnje, ki jo ima Nemčija pri gradnji zrakoplovov, ni mogoče plačati z denarjem. Danes ni nobene tehnične ovire več, da se ne bi moglo zgraditi zrakoplova, ki bi mogel poleteti brez pristanka v New York in nazaj na Nemško, da celo pre-leteti New York in doseči to ali ono mesto v notranjosti.
Kitajski zakonik.
Že prej, kakor je cesar Justinijan izdal svoj zakonik ("Corpus iuris civi-lis" leta 530. do 534. po Kr.), so imeli Kitajci že svoje zakone zbrane. Poleg dekaloga (desetih božjih zapovedi) in arabskega Hammurabijevega zakonika (iz leta 2100. pred Krist.) je kitajski zakonik najstarejši. Isti obstoji iz 24 knjig, v katerih je mnogo zakonov, ki
Drugo pismo Ljudevita Soosa
NJEGOVI PREDSTOJNIKI SE DIJO, KAKO LAHKO VRŠI SEDAJ SVOJ POSEL.
TUDI ON JE NAROČIL 30LGAS SKI KRVNI ČAJ.
,1«!
Ljudevit Soos, naš rojak, stan«)01 na 605 Cypress St., Throop, Pa katerega izjava o čudodelnem uc,n BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJ' je bila že enkrat objavljena, pis®' 28. pr. m. zopet zahvalno pismo H-Von Schlicku, izdelovatelju BolgafSl ga Krvnega Čaja: "Priloženo Vam zopet pošiljam
.i •M
I
if
so videli kako bolan sem bil jaz P1
za 4 zavoje Bolgarskega Krvneg4
ja. Rojaki so me naprosili, da I
naročim to blaženo zdravilo, ker 50"
* i le
prepričali o njegovi zdravilni moc''
-
in kako sem zdrav sedaj. Prositn
priložite v četrti zavoj angleška
dila, ker je isti za Amerikanca.
• iifl®
ima isto bolezen, kakor sem 1° ^ jaz. Jaz sem mu svetoval Bolf?*rs Krvni Čaj, ker delam pod njef?0
:dr» d«
vodstvom. Vprašal me je, kako z vilo jaz rabitn, ter se je čudil, da J sedaj tako lahko vršim svoje tez® delo. Nato me je prosil, da tuoi
naročim zavoj caja.
Veliki zavoj Bolgarskega Krvni Čaja, ki zadostuje za pet meseci1
Ija $1.00, ter ga pošilja vsepovsod
Marvel Produce C0'
24 MARVEL BUILDING. PITTSBURGH, PA
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovi^
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE—-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času
__ ____
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kroti pošljemo zdaj za $14.75
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
4
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
V Z.JEDIN JENIH DRŽAVAH SEVEKMli AMEUIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Inkorp. v dr?.. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
Vstanovljeua 29. novembra 1914
0RU2BIN3 GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.IEDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111^ Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: l. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
Joliet, 111., 25. apr. — To soboto, dne 29. aprila bo priredilo naše Društvo Sv. Družine svojo prvo spomladno veselico v bivši Golobičevi dvorani. Začetek bo ob pol 8. uri zvečer. Ker bo to edina plesna veselica na ta dan, zato je pričakovati, da se iste udeleže vsi naši' mladeniči in dekleta, pa tudi bolj Priletni rojaki in rojakinje. Vabimo vse naše občinstvo, da nas počasti s svojo prisotnostjo.
Posebno pa so vabljeni vsi člani in članice našega društva. Naj bi nobenega ne manjkalo, da se bo lahko reklo, da ne samo kazen privede člane ■n članice na veselico društva.
Vsi torej na veselico v soboto večer.
Nadalje naj še opomnim onih par, ki navadno zaostajajo s plačevavnjem
mesečnine, da naj gledajo, da bodo imeli plačane prispevke, ker sklenjeno je, da se vsacega lahko črta, ko je dolžan več kot en mesec, pa tudi, če član zboli ga ne smem vpisati na bolniško knjigo, ako nima plačanega društva za isti mesec vnaprej. Tajnik in odborniki se morajo ravnati po pravilih in sklepih društva. To stvar glede plačevanja mesečnine sem že večkrat o-menil, pa še vedno so nekateri brezbrižni in se celo, ko oboli in se mi naznani, pa mu povem, da mora imeti prispevke plačane vnaprej, pa še se ne domisli svoje dolžnosti. Se bo že domislil, ko ne bo podpore dobil za oni čas, ko ni imel mesečnine vnaprej plačane.
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINI!
Križem Združenih Držav ameriških odmeva Amerikanskega Slovenca oklic Pod gornjim naslovom nedavno trikrat objavljen za prispevanje doneskov v Podporo slovenskim beguncem ter vdo-yam in sirotam padlih slovenskih vojakov iz vseh delov slovenske domovine.
In od vseh strani prihajajo počasi a gotovo veseli odzivi iz čutečih slovenskih src in milodari v omenjeno svrho.
Danes posebej prosimo cenj. zastopnike Amer. Slovenca, da dragovoljno P°«nagajo "in naberejo kaj darov v svojem kraju med rojaki in tudi znanimi Amerikanci, ki se gotovo radi odzovejo Vaši prošnji za mal dar v pomoč nedolžnim slovenskim vojnim žrtvam, in Potem Vas bodo še bolj spoštovali, yidec, da vršite človekoljubno delo ,n dolžnost do svojcev v največji stiski in potrebi.
In obračamo se tudi na vsa slavna slovenska društva v Ameriki in njihove odbore s prošnjo, naj se spomnijo naše rojstne slovenske domovine in njenih nedolžnih revcžev s kakim mi-
•odarom.
Denar naj se pošilja na naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Tretji izkaz darov:
Marko Papich, Joliet............$5.00
Anton Toleni, Tioga, Wis........50
J°hn Pelhan, Houston, Pa....... .50
Geo. Pavlakovich, Denver, Colo.. 1.00 John Klun ml., Denver, Colo.... 1.00 "'mož Skumautz z družino,
St. Cloud, Minn. .'...'......... 500
^ary Slivnik, St. Cloud......... 1.00
Iv»n Salmič, Whitney, Pa........ 1.00
Anton Zagar, Whitney.......... 1-00
Anton Velikonja, Whitney....... 1.00
Prane Jezeršek, Whitney....... 1.00
fr,anc Rom, Whitney........... 1.00
M'ke Ludenič, Whitney ........ 1.00
Anton Mauser, Hostetter, Pa---- 1.00
Anton Rak, Hostetter.............50
Josip Plankar, Hostetter.........50
Ivan Rolih, Hostetter............50
Franc Šegula, Hostetter..........50
Anton Mrgole, Hostetter.........50
Martin Zabkar, Hostetter........50
Ivan Resnik, Hostetter---------- .50
Josip Zakrajšek, Hostetter........50
Franc Jordan, Hostetter..........50
Matija Mihelič, Hostetter.........SO
Franc Povhe, Hostetter......... .25
Jakob Skaza, Hostetter..........25
Franc Kuhar, Hostetter......;.. .25
Jakob Povše, Hostetter..........25
Franc Zabkar, Hostetter..........25
Anton Lamovšek, Hostetter......25
Jakob Enci, Hostetter............25
Karol Salmič, Hostetter. . ........25
Ivan Gorub, Hostetter...........25
Martin Kuselj, Hostetter.........25
Anton Troha, Hostetter..........25
Ivan Jamšek, Hostetter..........25
Alois Marušič, Hostetter.........25
Luka Lušina, Hostetter..........25
Anton Gracar, Hostetter.........25
Ivan Kovač, Hostetter...........25
Alojzija Zafutta, Hostetter...... .10
Al,
r®nc Sladic, Whitney..........50
N,
ois Hostnik, Whitney..........50
Ju;
lv;
e'menovan, Whitney .......... .50
r'j Hoenigman, Whitney.......50
at> Rugelj, Whitney...........50
2nton Krajšek, Whitney.........50
rran« _____ mL!.________en
Jo:
ranc Kolenc, Whitney..........50
SlP Salmič, Whitney.
50
jvan Krajnčevič, Whitney........50
Jakob Podržaj, Whitney.........50
l,Van Mužnjak, Whitney.........50
uranc Tratar, Whitney
50
\». *iaiar, vviuiucy..........
j hael Tratar, Whitney..........50
,Van Resnik, Whitney............50
rn»" °---- ---------- ------25
j n«st Brcar, Whitney.
J>0s'P Brcar, Whitney............25
,Van Odlazek, Whitney.......... .25
ur'j Frigetj, Whitney............25
j atevž Zavrl, Whitney...........25
pv*n Arh, Whitney............. .25
«Janc Prijatelj, Whitney.........25
}V0ls Svigelj, Whitney...........25
» l'n Kočevar, Whitney........2S
j nt°R Slapšak, Whitney.........25
v"nac Bredač, Whitney..........25
.***«► Resnik, Whitney..........25
i *n Zafutta, Whitney............25
Oberster, Whitney.........25
j 4n Keržič, Whithey............25
».r,J Konredina, Whitney........25
Skupaj.................$41.85
Op. Milodare v krajih Whitney in Hostetter, Pa., je nabral g. Ivan Salmič, ki nas je kar iznenadil s poslatvi-jo nabrane vsote. Pač lep zgled drugim!
Iz St. Clouda pa nam je poslal milodare g. P. Skumautz in pisal: "Tu Vam pošljem mal dar za podporo ubogim sirotam v slovenski domovini. To naj bi storil vsak Slovenec." Zgledne so tudi te besede.
Poprejšnji darovi:
Amerikanski Slovenec........,$ 50.00
Slovenian Liquor Company____ 10.00
Anton Nemanich, Joliet....... 10.00
Math. Simonich (predsednik
The Eagle prodajalne), Joliet 10.00
Rev. John Plevnik, Joliet...... 10.00
Filip Gorup, Joliet............. 5.00
Jos. Klepec, Joliet............. 5.00
John N. Pasdertz, Joliet....... 5.00
John Petric, Joliet............. 2.00
Anton Rovšek, Clinton, Ind____ 1.00
Joseph Legan, Joliet.......... 1.00
George Stonich, Joliet......... 1.00
Imbro Kožar, Joliet........... 1.00
Frank Klenovšek, Joliet........25
Jos. Kolenc, Joliet.............25
Ant. Libersher, Joliet...........25
Škof J. Trobec, Rice, Minn..... 15.00
Rev. John Trobec, Rice, Minn.. 10.00
Marija Trobec, Rice, Minn____ 5.00
Johana Trobec, Rice, Minn____ 5.00
Marijana Trobec, Rice', Mitjn.. 5.00
Mihael Bambič, Joliet..'...... 1.00
John N. Simonich, Joliet...... 1.00
i Jos. Keber, Joliet..................25
X, 1 «voi
Wko L
Skupaj................$154.00
Tretji izkaz .................. 41.85
Skupaj................$195.85
SMRT SRBSKE MLADINE.
Dopisnik turinške "Stampe" Ferri udenič, Whitney.i?5--tfw»ni ie doživel umikanje srbske ar
made pred Mackensenom in smrtni boj tega naroda. Toda vsa grozota v tem umiranju celega naroda izgine pred spominom, kar je moral videti kasneje.-
Najbolj žalostno sliko je videl v vasici Nido na čudovitem otoku Krfu. Ko se je srbski narod pripravljal na smrt, tedaj je po vaseh Stare Srbije klical boben 17, 16 in celo 15-letne dečke. Ko so armado in arhive spravljali čez mejo, so skušali zbrati bodoče može, ki naj bi nosili puško in branili domovino. Ze v cvetju mladosti so jih uvrstili v armado, ker nihče ni mogel vedeti, kako dolga bo vojna. Tako se je zbrala armada 30,000 smrti zapisanih rekrutov. Toliko jih je bilo pri odhodu. Drugi že izvežbani vojaki so imeli na potih svojega umikanja svoja zbirališča. Pa naj je bila v njihovih vrstah še tako velika potrtost, vendar so še poslušali povelja, imeli so še častnike, nekateri polki so še imeli zastave ali drugo bojno znamenje, o-koli katerega so se vojaki mogli zbirati. Ta armada dečkov pa ni imela niti povelja, niti častnikov, ne zastave... da niti ničesar, da bi potolažila svojo lakoto.
Na albanski meji je čakal na dečke jezdec. Stegnil je roko proti solnčne-mu zahodu in je zaklical koloni:? "Le dalje v tej smeri! V enem mesecu pridete do morja. Tam boste našli ladje". In za obrnil je konja in zdir-jal k tistim, kar jih je še ostalo od njegovega polka.
Tako so potovali ti rekruti proti zahodu. Noč in dan so hodili. Od u-trujenosti, lakote in mraza je obležalo na stotine teh dečkov. Po svojih taboriščih so vsako jutro puščali mrtva trupla onih, ki so se prejšnji večer tamkaj vlegli k večnemu počitku. Nezaslišano je, koliko pomanjkanja more prenesti človeško bitje. Dečki so jedli travo in drevesno skorjo, toda na cilj jih je prišlo samo 15,000. Potem je prišel čas strašnega čakanja. Marsikdo, ki je napol mrtev prišel na obalo Adrije, se je zgrudil, da nikdar več ne vstane.
Ko je prišla ladja, da jih prepelje na Krf, so jih našteli še 9000; 9000 potujočih mrliče v in po 24 urni vožnji so bili pri otoku. Toda kratka vožnja je še marsikteremu vzela življenje. Oni, ki so toliko časa morali stradati, so podlegli nenadni smrti, ko so se končno mogli najesti. Ta žalostna pošilja-tev je bila namenjena za vasico Nido. Tu so pod olive in oranže na čarodej-nem otoku izkrcali, kra je še ostalo živega od te smrti posvečene čete.
Minil je mesec. Kdo ve, koliko teh najbolj bednih bi se dalo rešiti: Vsakdo bi potreboval sobe, postelje, bolniške oskrbe, mleka in nežne postrežbe. Krf vsega tega ni nudil. V začetku je bil za vse umirajoče samo en zdravnik. Kmalu je prišlo več požrtvovalnih mož, toda smrt je že opravila svoje delo. Preveliko pomanjkanje je vzelo telesne sile. Položili so jih v postelje: umrli so. Dali so jim jedi za lakoto: umrli so. Imeli so solnce, da bi ogreli svoje prezeble ude: umrli so. Slika groba v vonju rož. Čakanje na smrt je vse te dečke izenačilo. Po šatorih leže tesno drug ugaša počasi. Njihov obraz nima več izraza, samo oči so široko odprte, kakor da gledajo vse prestane grozote.
Ob obali stoji mrtvaška ladja "San Francesco d' Assisi". Čaka na žalostni tovor mrtvih mladeničev, da jih daleč zunaj potopi v morje. In ko je pripravljena za svojo žalostno vožnjo, tedaj ji brodovje v luki salutira v znak spoštovanja. Kakšna ironija se reši iz te usode! Ta cela setev mladih ljudi dobi morje za grob in ti mrtvi otroci naroda, ki je mislil, da se v svojih mejah na suhem zaduši, obdan od Albancev, Avstrijcev, Rumunov, Grkov, in Bolgarov. Srbske mrliče izročajo ravno tistemu morju, do- katerega so hoteli s tako vročim naporom priti njeni živeči.
K!
if!!
iffi
RAZNOTEROSTI.

Vpliv vojne podmorskih čolnov na živalstvo.
Podmorski čolni niso občutno škodovali samo angleškim ladjam, ampak tudi angleškim ptičem. V celi drugi polovici ujnija lanskega leta je ležala ob južni škotski obali debela rjava oljnata plast, ki je pokrivala velikanske širine morja, mestoma celo nad 20 mm na debelo. Posledica tega je bila velika umrljivost med morskimi ptiči. V nepreglednih množinah so ležali mrtvi povodni ptiči, morski potapljači in razne gosi po obali. Mnogo so jih našli v popolni omotici, ker so bile njih perutnice tako prilepljene z oljem, da niso mogle ne leteti, ne plavati, ne se potopiti ter so vsled tega bile obsojene na smrt od lakote. Posebno oči-vidna je bila ta prikazen v Firth of Forth, na pred istim ležečih otokih in severno od istega na obali graščine Tife. Dosedaj niso še doznali, odkod bi bilo to lje, skoraj gotovo pa je isto izteklo iz od podmorskih čolnov tor-pediranih ladij, ki so vozile mazilno olje. Tako trpijo tudi angleški ptiči vsled vojne, povzročene po njih gospodarjih, Angležih samih.
Tudi dobra propoved.
V nedeljski šoli je mladi ameriški milijonah Carnegie bil pozvan, naj prednaša kako biblijsko propoved. Ta ni veliko premišljal, temuč v kratkem opravil z besedami: "Varuj svoje vinarje, dolarji tvoji se bodo potem že sami varovali." — Vsi so se smejali, kajti ta propoved ni bila iz biblije; Carnegie naučil se je te od svoje matere.
Mladenič, ki le ponoči vidi.
Iz Richmonda se poroča: Tukajšnji zdravniki imajo mnogo opraviti z 19-letnim mladeničem Andrew Wilsonom iz Nottoway countyja, kateri je po-dnevu popolnoma slep, dočim vidi ponoči boljše, kakor vsaka mačka. Mladenič se zamore v najtemnejši noči z vso mogočo hitrostjo voziti na kolesu, dočim navadni ljudje brez svetilk nikamor ne morejo. Podnevu pa ne more nikamor, ako se ne oprijemlje, kajti podnevi razločuje le velike predmete, toda nejasno, dočim barv sploh ne more ločiti. Mladenič se posebno odlikuje pri lovu na nočne živali, in kadar je pbnoči v gozdu, vidi povsem natančno vsako ptico, katera spi na vejah ali kraj svojega gnezda. Wilson že od rojstva naprej vidi le ponoči in trdi, da vsled tega, ker sprejemajo njegove oči preveč svetlobe.	.,
SOČA POKORNA SVOJEMU PESNIKU.
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda V oblakih tvojega neba, Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Narasti, vskipi v tok strašan. Ne stiskaj v meje se bregov, Srdito čez branove stopi, Ter tujce, zemlje lačne, vtvopi Na dno razpenjenih valov.
Tako je naročal S. Gregorčič bistri Soči, in ona, hvaležna svojemu slavi telju, ga je ubogala pretekle dni. So vražnik je imel ob bregovih naše reke svoja skrivališča in strelne jarke. A on ni poznal'moči planinske hčere. Minuli teden je dan na dan deževalo; ne le Soča sama, ampak tudi njeni pri toki in hudourniki so vsled deževja zelo narasli. Naša reka je v Furlaniji prestopila bregove in zalila strelne jarke. Kdor je mogel je ušel, a mnogo Lahov je utonilo. Mi smo brez prelivanja krvi s pomočjo Soče zasedli precej strelnih jarkov.
Soča, le še pomagaj našim junakom! Ne barvaj svojega krila s krvjo naših hrabrih braniteljev, pač pa nesi izdajalsko sovragovo kri v daljnje morje, kjer naj jo spijejo sardele, laške deli-katese.
STATEMENT OF
AMERIKANSKI SLOVENEC, published semi-weekly at Joliet, Illinois, for April, 1916.
President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois.
Secretary—Wm. Grayhack, Joliet, Illinois.
Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois.
Editor—Philip Gorup, Joliet, Illinois.
Business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois.
Publisher—Slovenic-American Printing Company, Joliet, Illinois.
Owners:
Anton Nemanich, Joliet, 111. John Grayhack, Joliet, Illinois. Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. George Lopartz, Joliet, Illinois. Joseph Legan, Joliet, Illinois. John Kranjec, est., Joliet, Illinois.
Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: None.
JOSEPH KLEPEC, business manager.
Sworn to and subscribed before me this 4th day of April, 1916.
(Seal)	ANTON NEMANICH, Jr., Notary Public.
Michael Kochevar, Joliet, Illinois. Mrs. J. Zelko, Joliet, Illinois. Jos. Sitar, Joliet, Illinois. Ant. Pasdertz, Joliet, Illinois. Geo. Erb, Trustee for the First National Bank of Jolet, Joliet, 111.
več ga okrepi in izpodbudi k naravni delavnosti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 13331339 S.
Ashland ave., Chicago.
* * *
Kadarkoli potrebujete dobrega lini-menta za otekline, trudne mišice, mestne bolečine itd., vprašajte za Triner's Liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
^^^^^^ K K K »»»»Sili
u*
CENIK MOLITVENIH M NABOŽNIH, PODUČNIH m IN ZABAVNIH KNJIG ®
m
katere se dobe vyfflKiZji
S
KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS.
i^iafa ffi S K
Kdaj bo konec sedanje vojske?
Na Dunaju in v njega okolici krožijo zadnje dni letaki, ki oznanjajo konec .Vojske. Prerokovanja — baje izvirajo od zvezdogleda Karola Zanovskyja — so precej nejasna in se glase: 1) Konec vojske in sklep miru 17. avgusta 1.916. 2) Leto 1917 rodi ndvo zvezo treh cesarstev, ki bodo nedotakljiva svetovna sila. 3) Zmagovalci bodo trije cesarji in trije kralji. Nastaneta dve novi kraljestvi, dočim nek narod popolnoma izgine s površja. Evropa se razdvoji v dva tabora. Malim državam zašije nova srečna doba. Mir se 170 let ne bo kalil. 4) Spominsko pomembni dnevi sedanje vojne bodo: 19. januar, 9. februar, 12. in 26. marec, 5. april, 5. in 16. junij, 12. in 27. maj, 4. julij in 17. avgust, ko se položi orožje. Dne 10. julija je pričakovati velike pomorske bitke. Tak je uspeh natančnih, sedemmesečnih astrologičnih pre-računanj. Zasleduje dogodke in primerjajte jih z navedenimi podatki. (Po 'Slovencu".)
"Mati!"
Vojaški duhovnik, ki je bil večkrat na bojišču in delil tolažila svete vere ranjencem in umirajočim, pripoveduje, da ga ni nobena stvar tako ganila, kakor klici krepkih junakov, ki so vzdihovali tiho: "Mati! Mati!" — "Videl in skusil sem vse bojne strahote," pravi, "toda nič me ni tako prevzelo kakor ječanje umirajočih, ki so kakor obnemogli otroci klicali: 'Mati!' Kar se je kdaj pisalo in govorilo lepega o materi, vse to ni v stanu razodeti velike vrednosti in moči, ki jo ima mati do otrokovega srca, v taki luči, kakor ti klici umirajočih ustnic in pojemajočih src!"
Kakor prerojena.
Tako se počutita mr. in mrs. Andy Soltis, ko sta uživala Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Čitajte pismo: "Dragi g. Triner: Zadnji mesec sem Vam pisal, da izporočim uspe he po uživanju Vašega zdravila. Zato pišem nekoliko vrstic, da Vam dam vedeti, da je Vaše ameriško zdravilno grenko vino koristilo meni in moji ženi ter sva prepričana, da je prav dobro. Oba se počutiva kakor prerojena in želiva izraziti svojo hvaležnost. Za hvaljujpč Vas prav lepo, ostaneva Andy in Rose Soltis, Rogers Mine, Iron Rivier, Mich." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino skoraj obnovi ves ustroj, odpravi slabost, podeli nove, jnoči; ne razdene organizma, mar-
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- '
stvo in blagoslov —...........25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1.1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na SavinL
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. —Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.......,25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
čas je zlato.....................25c
Ciganova os veta .................25c
Darovana. Povest ...............25c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice.... 20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča, Povest ...-,.j,...20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. Češka narodna pravljica .20c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu ..........................20c
Kirdžali, podonav. povest........50«
Kmetijsko gospodarstvo .........75c
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20t
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c
Koliščina in stepe. Povest........20c
Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c
Krvna osveta. Povest ............20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila ..................50c
Maron, krščanski deček...........25c
Materina žrtev...................20c
Mati božja dobrega sveta, povest..50t Mati božja na blejskem jezeru....25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest ...............20c
Mirko Poštenjakovič. Povest......20c
Mlada mornarja. Povest .........25c
Mladi samotar. Povest...........20c
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50c
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c
Močni baron Ravbar.............20c
Na preriji. Povest .........20i
Na divjem zapadu................50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c
Naseljenci. Povest ..............20c
Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c
Naš Dom .......................20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine.........20c
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c
Od Leona do Pija ...............20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ........x.................25c
Pesmarica — Slovenska...........50c
Pesmi — Janko Žirovnik..........30c
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25c
Pisana mati......................50c
Pisanice, pesmi za mladino........50c
Ponižani in razžaljeni............50c
Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20c
Postojnska jama .................20c
Povodenj ........................25c
Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev..25c
Prešeren in Slovanstvo...........50c
Prešernove poezije ..............75c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest....20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest .................50c
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............20c
Prisega huronskega glavarja......25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji .......................20c
Rdeča in bela vrtnica.............25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c
Ročni slov.-angl. in angl.-slor. ilo-
Jvar ............................7Se
Rodbinska sreča .................30e
Roparsko življenje. Povest........20c
Roza Jelodvorska .................35c
Rusko-Japonska vojna .......-....50e
S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. porest, 23c
Sanjske bukve ...................40c
Senilia, povest ........*...........20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III. ______25c
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje ...........................20c
Srečolovec. Povest ..............20c
Stanley v Afriki .................25c
Sveta vojska ......... ..........25c
Sv. Notburga ....................20c
Sveti večer ......................25c
Svitoslav. Povest ................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest ..............25c
Trije indij, povesti...............20c
Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo" naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo t najkrajšem času.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjef imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gsocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejie in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L
Povest o dveh mestih.
Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar.
(Dalje.)
"Če bi ga mogli brez nadlege," je dejala, podavši roko gospodu Lorryju, ki se je sklonil nad njiju, potem ko se je opetovano useknil, "takoj spraviti iz Pariza, in sicer da se odpelje naravnost izpred teh vrat —"
"Toda pomislite! Ali mu bo pot dobro dela?" je vprašal gospod Lorry.
"Bolje, menim, kot da ostane v tem mestu, ki je tako strašno zanj."
"Res je," je dejal Defarge, ki je bil pokleknil, da vidi in sliši. "Še več; za gospoda Manettea je iz vseh ozirov najbolje, da živi izvun Francije. Ali naj naročim voz in poštne konje?"
"To so opravki," je dejal gospod Lorry in se je naglo zopet znašel v svojih metodičnih navadah; "in če je tre'ba izvršiti kake opravke, je bolje, da jih storim jaz."
"Tedaj bodite tako dobri," je silila gospodična Manette, "in pojdite. Saj vidite, kako je postal miren; ni se Vam treba bati, prepustite ga sedaj meni. Čemu bi se bali? Ako zaklenete vrata, da naju nihče ne moti, ne dvomim, da ga boste našli, ko se vrnete, tako mirnega, kot ste ga zapustili. Varovati ga hočem, dokler se ne vrnete, in potem ga takoj odvedemo."
Niti gospod Lorry, niti Defarge ni sta bila posebno naklonjena temu pred logu in bi rajša videla, da eden izmed njiju ostane. Ker pa ni bilo treba poskrbeti le voza in konj, temuč tudi potne listine in ker se je že mudilo, kajti dan se je nagibal k večeru, sta si slednjič naglo razdelila opravke, ki jih je bilo treba izvršiti, ter odhitela.
Ko se je tedaj v sobi zmračilo, je hči položila glavo na trda tla tesno ob očetu in ga je varovala. Mrak se je poglabljal in poglabljal, onadva pa sta ležala mirno, dokler se ni luč posvetli-kala skozi špranje v zidu.
Gospod Lorry in gospod Defarge sta vse pripravila za pot in prinesla potnih plaščev in ogrinjal tudi kruha in mesa, vina in vroče kave. Gospod Defarge je položil brašno in luč, ki jo je držal v roki, na črevljarjevo klop (nič drugega ni več bilo v podstrešni sobi razen bedne postelje) in je z gospodom Lorryjem zbudil jetnika ter mu pomogel na noge.
Noben človeški razum bi ne mogel brati skrivnosti njegove duše v prestrašenem, zmedenem začudenju njegovega obraza. Ali je vedel, kaj se je zgodilo, ali je razumel, kaj so mu govorili, ali je vedel, da je svoboden, so bila vprašanja, ki bi jih ne mogla rešiti nobena bistroumnost. Vsi trije so ga ogovarjali, toda on je bil tako zmeden in je odgovarjal tako počasi, da so se ustrašili njegove raztresenosti in se zmenili, da ga ža sedaj puste v miru. Prijemal se je blazno ki obupno za glavo, česar prej ni bilo opaziti na njem, toda že sam zvok glasu njegove hčere ga je vedno vzradostil, in kadarkoli je izpregovorila, se je obrnil proti njej.
Vsled dolge navade uklanjati se sili je ubogljivo jedel in pil, kar so mu dali jesti in piti, in se je odel s plaščem in drugimi ogrinjali, ki so mu jih dali obleči. Rad je dopustil, da ga je hči prijela pod pazduho in se je oklenil — in držal — njene roke s svojima obema.
Začeli so stopati navzdol; gospod Defarge je šel prvi s svetiljko, gospod Lorry je bil zadnji v malem izprevodu. Še niso bili prehodili mnogo stopnic velikega stopnišča, ko se je 011 ustavil in začel strmeti v streho in okrog po stenah.
"Ali se spominjate tega prostora, oče? Ali se spominjate, da ste prišli tod?" "Kaj pravite?"
Toda preden je mogla vprašanje ponoviti, je zamrmral odgovor, kakor bi ga bila ponovila.
"Spominjam? Ne, ne spominjam se. Bilo je davno."
Bilo jim je jasno, da ni prav nič več vedel, kako so ga spravili iz ječe v to hišo. Slišali so ga mrmrati: "Stopet, severni stolp," in kadar se je oziral krog sebe, je očividno iskal močnih trdnjavskih zidov, ki so ga dolgo oklepali. Ko so prišli na dvorišče, je po nagonu izpremenil korak, kakor bi pričakoval mosta; in ko ni bilo mosta in ko je zapazil kočijo, čakajočo 11 aulici je izpustil hčerino roko in se zopet prijel za glavo.
Pri vratih ni bilo ljudi; nikogar ni bilo opaziti 11a mnogoštevilnih oknih; nihče ni niti naulici šel slučajno mimo. Vladala je nenaravna tihota in zapuščenost. Bilo je opaziti enega samega človeka in to je bila gospa Defarge — ki je slonela ob podbojih, pletla in ni ničesar videla.
Defarge je sedel na kozla in ukazal: "K mestnim vratom!" Postiljon je poknil z bičem in oddrdrali so pod medlimi svetiljkami, ki so se zibale nad njimi.
Pod zibajočimi se svetiljkami — ki so se v boljših ulicah vedno svetleje zibale in v slabših vedno medleje — in mimo razsvetljenih prodajalen, veselih množic, blestečih kavaren in gledaliških duri proti enim izmed veliko-mestnih vrat. Tam ob stražnici vojaki s svetiljkami. "Listine, popotniki!" "Iejte, gospod častnik," je dejal Defarge, ki je b ilstopil z voza in ga
resno odveden stran, "to so listine sivega gospoda, ki sedi v kočiji. Izročili so mi jih skupaj z njim, ko —". Začel je šepetati, vojaške svetiljske so se razgibale, eno izmed njih je uniformirana roka uteknila v kočijo in oči, ki so spadale k tej roki, so ogledovale sivega gospoda, kakor ne gledajo vsak dan ali vsako noč. "Dobro. Naprej!" je dejala uniforma. "Zbogom!" je dejal Defarge. In tako iz rmalega gaja medleje in medleje se zibajočih sve-tilj vun pod veliki gaj zvezd.
Pod tem svodom negibnih in večnih luči, katerih nekatere so tako oddaljene od male zemlje, da nam učenjaki pripovedujejo, kako je dvomljivo, če so jo sploh kdaj odkrili njihovi žarki kot točko v vsemiru, kjer se trpi in dela, so bile nočne sence široke in čr ne. Ves mrzli in nemirni čas do jutra so še enkrat šepetale gospodu Jarvisu Lorryju — ki je sedel pokopanemu in odkopanemu možu nasproti in ugibal, katere lepe noči je izgubil za vedno in kaj bi se dalo še popraviti — staro vprašanje v uho: "Menim, da radi oživite?" In stari odgovor: "Ne vem."
DRUGA KNJIGA: ZLATA NIT.
I. POGLAVJE.
Pet let pozneje.
Tellsonova banka ob Tempelskih vratih je bila staromodno poslopje, zlasti leta tisočsedemstoosemdesetega. Bila je zelo revna, zelo temna, zelo grda, zelo nepripravna. Bila je vrhu tega staromodna v moralnem zmislu, ker so lastniki hiše bili ponosni na njeno grdost, ponosni na njeno nepriprav-nost. Ponašali so se z njeno odličnostjo v teh posebnostih ter so bili živo in trdno prepričani, da bi bila manj spoštovana, če bi se ji dalo manj očitati. To ni bila le pasivna vera, temuč aktivno orožje, ki so ga vihteli proti udobnejšim uradnim prostorom. Tellson (so pravili) ne potrebuje udobnih prostorov, Tellson ne potrebuje luči, Tellson ne potrebuje olepšav. Noakes in Co. morda, Bratje Snooks morda; toda Tellson ne, hvala Bogu!
Vsak izmed družabnikov bi bil razdedinil svojega sina, če bi jel govoriti o prezidavi Tellsonove banke. V tem oziru je bila banka močno podobna deželi, ki je zelo često razdedinila svoje sino've, ker so predlagali izboljšavo zakonov in navad, ki so bile že dolgo v največji meri grajevredne, toda zaradi tega le še bolj spoštovane.
Tako se je zgodilo, da je bila Tellsonova banka triumfirajoča popolnost nepripravnosti. Ko ste udrli bedasto uporna vrata, ki so slabotno hropela v grlu, ste padli po dveh stopnicah v banko in se zavedli v beraško majhnem uradu z dvema majhnima plačilnima. mizama, kjer so v rokah kar najbolj starih mož trepetale položnice, kakor bi jih veter gibal, ko so preiskovali podpis pri kar najbolj motnih oknih, ki so bila vedno v pršni kopelji blata s Fleetstreeta in ki so bila še te-motnejša vsled svojega železnega o-mrežja in težke sence Tempelskih vrat. Če so Vas opravki silili, da govorite s "hišo", so Vas postavili zadaj v neko vrsto zapora, jker ste premišljevali o zapravljenem življenju, dokler ni "hiša" prišla z rokami v žepih in ste jo s težavo ugledali v neprijetnem somraku. Vaš denar je prihajal iz črvojed-nih starih lesenih predalov, katerih kosci so Vam leteli v nos in grlo, kadar so se odprli 111 zaprli, ali pa vanje. Ves papirnat denar je imel plfesniv duh, kakor bi zopet naglo trohnel v krpe. Vaša srebrna namizna oprava je bila shranjena sredi med sosednjimi greznicami in slabi hlapi so pokvarili njeno polituro v enem ali dveh dneh. Vaše listine so šle v shrambe, ki so bile zašilo pripravljene iz kuhinj in pe-rilnic, in so od tuge izhlapevale vso mast svojih pergamentov v zrak bančnega poslopja. Vaši lažji zaboji z družinskimi papirji so prišli gor v prostrano sobo, ki je vedno imela veliko obedno mizo in nikoli" nobenega obeda, in kjer so celo v letu tisočsedem-^toosemde-etem zadnja pisma, pisana Vam od Vaše stare ljubezni ali od Vaših majhnih otrok, bila šele pred kratkim rešena groze, da jih skozi okna pogledajo glave, razstavljene na Tem pelskih vratih z brezumno grozovito-stjo in krutostjo, vredno Abesjnije ali Ashantije.
Zares je bilo tedaj recept spraviti človeka ob življenje priljubljen v vseh rokodelstvih in stanovih in ne najmanj pri Tellsonu. Smrt je zdravilo narave za vse, zakaj bi torej ne bila zdravilo zakonodaje. Zato so potvarjevavca umorili; tistega, kdor je izdal ponarejeno banknoto, so umorili; tistega, kdor je protizakonito odprl pismo, so umorili; tistega, kdor je ukradel štirideset šilingov in šest penSov, so umorili; tistega, kdor je držal konja pred Tellsonovimi vrati in potem z njim ušel, so umorili; tistega, kdor je skoval slab šiling, so umorili; tri četrtine tistih, ki so peli tone skale zločina, je bilo umorjenih. Ne morda, da se s tem kakorkoli zločin prepreči — mogli bi skoro trditi, da je bilo ravno nasprotno — temuč s tem se je odpravila
(vsaj za ta svet) sitnost vsakega slu čaja posebe in potem se ni bilo treba brigati za nič več, kar je bilo s tem združeno. Tako je Tellsonova banka v tistih dneh kakor tudi druga sodobna večja podjetja spravila toliko ljudi ob življenje, da bi pred njo odsekane glave, če bi jih razvrstili na Tempelskih vratih, namesto da so jih natihem spravili vkraj, najbrže precej zavrle ono malo luči, kar je je pritličje imelo.
Stlačeni v najrazličnejše umazane o-mare in skrinje so v Teilsonovi banki najstarejši možje resno opravljali posle. Če so -prejeli mladega moža v Tellsonovo londonsko hišo, so ga kam skrili, dokler ni ostarel. Držali so ga na temnem prostoru kakor sir, dokler ni dobil pravi Tellsonov vonj in ples-nobo. Šele tedaj se je smel pokazati, sklonjen z očali nad velikimi knjigami in prilagaje tudi svoje kratke hlače in dokolenke k splošni teži podjetja.
Pred banko — in nikdar za nobeno ceno v njej, ako ni bil poklican — je stal mož, ki je bil po potrebi raznaša-vec in sel in je služil hiši za živo znamenje. On ni bil nikdar odsoten med uradnimi urami, če ga niso kam poslali, in tedaj ga je zastopal njegov sin: strašen paglavec, star dvanajst let, njegova verna slika. Ljudje so razumeli, da je banka milostno trpela sla. Hiša je vedno trpela koga v tej službi in čas in razmere so prinesle to osebo k temu opravku. Njegov priimek je bil Cruncher, in ko se je v nežni mladosti v vzhodni cerkvi župnije Houns-diteh po namestniku odpoveda delom teme, je dobil dodatni naziv Jerry.
Dejanje se vrši v Cruncherjevem zasebnem stanovanju v Hanging-sword-alleyi, Whitefriars; čas: pol osmih ob vetrovitem marčevem jutru, Anno Domini tisočsedemstoosemdeset. (Gospod Cruncher je vedno imenoval leto Gospodovo Anna Domino, očividno v misli, da se krščansko štetje začenja takrat, ko je neka dama iznašla poljudno igro, ki ji je dala svoje ime.)
Stanovanje gospoda Cruncherja ni bilo v ljubki soseščini in je imelo samo dve sobi, tudi če čumnato z edinim steklom v oknu štejemo za eno. Toda bilo je zelo snažno. Kakor koli je bilo zgodnje vetrovito jutro meseca marca, je bila soba, v kateri je ležal postelji, že čedno pometena; in med skodelami in krožniki, pripravljenimi za zajtrk, je bilo razprostrto po težki, leseni mizi zelo čisto, belo pogrinjalo.
Gospod Cruncher je počival pod o-dejo, sešito iz pisanih kosov blaga, kakor harlekin na svojem domu. Od-začetka je trdno spal, toda sčasoma se je začel obračati in premetavati v postelji, dokler se ni dvignil z naježenimi lasmi, kakor bi hotel z njimi rjuho raz trgati na kose. V tem važnem trenutku je vzkliknil z glasom strašnega o-gorčenja:
"Zlodej naj me vzame, če se Ona zopet ne ukvarja s tistim!"
Žena redne in čedne zunanjosti se je v kotu dvignila s kolen z zadostno naglico in strahom, da je pokazala, da so se te besede nanašale nanjo. "Kaj!" je dejal gospod Cruncher,
'Že
DR. A. MAT I AC A
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in Iicenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
JOHN
N. W. Phone 348
SlEFANICH
:.'.Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, I1L

John Grahek
...Gostilničar...
999
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
The Will County National Bank
of Joliet, IllinoU
Prejema raznovrstne denarne nlogi ter pošilja denar na vse dele svettt.
Kapital in preostanek $300,000.0(
E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedni* HENRY WEBER, kašir.

oziraje se s postelje po črevlju. zopet se ukvarjaš s tistim, kajne!"
Ko je pozdravil jutro s tem drugim pozdravom, je vrgel črevelj proti ženi v kot tretjega. Bil je zelo umazan črevelj in seznanja s čudno okoliščino, združeno z domačim življenjem gospoda Cruncherja, da se je namreč često vrnil po uradnih urah s snažnimi črevlji domov, da je pa naslednje jutro, ko je vstal, našel iste črevlje pokrite z ilovico.
"Kaj," je dejal gospod Cruncher, iz-premenivši svoj ukor, ko je zgrešil cilj, "kaj pa uganjaš, copernica?"
"Saj sem le molila."
"Le molila! Ti si dobra žena! Kaj meniš s tem, da se plaziš po tleh in moliš zoper mene?"
"Nisem molila zoper tebe; molila sem zate."
"Ni res. In če bi bilo res, bi jaz tega ne trpel. Glej, tvoja mati je dobra žena, mali Jerry, 011a gre in moli zoper srečo tvojega očeta. Dobil si skrbno mater, moj sin, dobil si jo, moj sin! Dobil si pobožno mater, dobil si jo. dečko moj! Gre in se plazi po tleh in moli, da uide kruh in maslo njenemu edinemu otroku iz ust."
Mladi Cruncher (ki je bil v srajci) je to zelo zameril in si je, obrnivši se k materi, strogo prepovedal, da bi mu odmolila karkoli od telesne hrane.
"In kaj meniš, ti domišljavost ženska," je nadaljeval gospod Cruncher z nezavestno nedoslednostjo, "koliko je vredna tvoja molitev? Povej mi ceno, ki jo prisojaš svoji molitvi!"
"Ona pride le iz srca, Jerry. Ona jc le toliko vredna."
"Le toliko vredna!" je ponovil gospod Cruncher. "Potem ni veliko vredna. Pa naj bo tako ali tako, jaz nečem, da moliš zoper mene, ti pravim. Moji dohodki tega ne prenesejo; jaz nečem, da me unesrečiš s svojim cviljenjem. Če se že moraš plaziti, plazi se v korist svojega moža in svojega otroka in ne zoper njiju. Če bi jaz ne imel nenaravne žene in ta ubogi deček nenaravne matere, bi bil pretekli teden zaslužil kaj denarja, namesto da sem bil primoljen in pričaran in pripobož-njačen v najhujšo nesrečo. Vrag me vzemi!" je vzkliknil gospod Cruncher, ki se je ves ta čas oblačil, "če nise«1 zaradi molitve in te ali one proklete reči prišel zadnji teden v največjo nesrečo, ki se je sploh kdaj dogodila kakemu ubogemu rokodelcu! Mladi Jerry, obleci se, dečko moj, in dokler snažim črevlje, poglej semintja po materi, in če opaziš kako znamenje, da (Nadaljevanje na 7. strani.)
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT&GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
MUSK!
m s
*
Oscar J. Stephen
m
>1
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET. ILL
Garmey, Woqd & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vs«- j lej postregli z najnižjimi tržnimi ce-nami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-nega lesa.
Sobe »1 in m Barber Bidg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
I NOTAR s-
jS Kupuje in prodaja zemljišča S S v mestu in na deželi. £ Zavaruje hiše in pohištva pro- g ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- K S škodbi.	S
Zavaruje tudi življenje proti g! nezgodam in boleznim.	jj|
Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. S
—	---Uj
Govori nemSko in angleško, g;
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET. ILL
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i® trdi les, lath, cederne stebre, desk i® šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi 5« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
R
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vog'® DES PLAINES I NCLINTON ST&
Metropolitan Drug Store
N. Chicago 4 Jackso« Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVl ♦
"BELLADONNA" 0BLI2I
tawxMacramn
revmate3sj hromosn BOLESTI » KOLKU bgle3th t &0kh nevralqjl prottnu otrplosti m&c slabotnem kstfu
SLABOSTIH T OflWH PVNČHH IN PRSNIH HRA2S<jU t ŽIVOTU VfCTJU
restuENju BOLESTIH » BOLESTIH .
»IliiiliiM
TRINER'S
ELIXIR
BITTER*
THINEROVO
horke vino
*M«Uttd h/JOSEPH TRINtR SA»M»r,d Ave.
Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi-mo_okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava samaustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz,.da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo.
Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi, zabasanosti,
kislini in grenkobi v ustih, riganju aH metanjem, napetosti aH driski.
Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR.
Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj Poskusite TRINER-S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj) ki ne vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga'zoper
PopJštP,35Čn.°SeZen' hripaV03t in bolczni v »rlu. M. Cena 25c ali 50c.
JOSEPH TRINER,
IZnPLOVATPI J —— 1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
mmMMmmwMto^^
'i
kali-
:ziD
HOf
LL
00
LL
ir
Slovensko Kutolilko
Marije
(S. C. M. B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909
_ PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Društvo
Vnefcovzete
St. Mary'« Axumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA._
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
fegajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Jeseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
s«-ce-
'St-
I
Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
' pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika.
Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
HAŠA ZALOGA.
barve, varniša in stenskega papirja
POVEST O DVEH MESTIH.
(Nadaljevanje s 6. strani.)

najpopolnej š a
£rt nas dobite "Ready Mixed" barvo galon po_______________________
IN $1.35 DO $2.00
ds)
$1.15
Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2\c roll in več
Izplačalo se vam bo, da se oglasite pri nas za barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas posetite.
Hansen-Petersen Co.
503 Cass St., blizu Scott Street JOLIET, ILL,
i

.MMIMi.MlWJHMMWMW««""""'""'""'"''""";
|
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Mad 12,000 najboljših ljudi t Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00
se ji hoče zopet plaziti, me pokliči. Kajti povem ti," tu se je obrnil zopet k ženi, "jaz nečem, da na ta način delaš zoper mene. Jaz sem zdelan kakor stara kočija in zaspan kakor laudanum, udi so mi tako izmučeni, da bi ne vedel, kateri so moji in kateri tuji, če bi ne čutil bolečine v njih, in še nimam beliča v žepu; dozdeva se mi da si delala od zore do mraka, da mi belič ne pride v žep, in tega ne bom trpel, copernica, da veš!"
Dalje je še mrmral: "Ah, da! in pobožna si tudi. Ti nečeš delati zoper korist svojega moža in svojega otroka, kajne! o ne!" ter spuščal podobne iskre z vrtečega se brusila svoje jeze, medtem ko si je snažil črevlje in se pripravljal na opravke. V tem času je njegov sin, čigar glava je bila o-premljena z mečjimi klinami in čigar mlade oči so stale ravno blizu skupaj, kakor pri njegovem očetu, po ukazu skrbno čul nad materjo. Včasi je zelo prestrašil ubogo ženo, s tem da je pri-dirjal iz svoje spalnice, kjer se je napravi jal, s pridušenim krikom: "Ti se hočeš zopet plaziti, mati! — Hola, oče!" ter ko je napravil ta umetni krik, zopet odletel z objestnim smehom.
Gospod Cruncher ni bil nikakor boljše volje, ko je prišel k zajtrku. Zelo je zameril ženi, da je molila pred jedjo.
"Kaj, copernica! Kaj pa uganjaš? Že zopet?"
Žena je razlagala, da je le "prosila blagoslova".
"Pusti to!" je odgovoril gospod Cruncher oziraje se okrog, kakor bi pričakoval, da hleb izgine pod vplivom ženine molitve. "Jaz nečem, da me izblagosloviš iz hiše in doma. Jaz ne trpim, da mi skorjo kruha zblagosloviš z mize. Miruj že enkrat!"
Nenavadno rdečih oči in slabe volje, kakor bi bil ostal vso noč v družbi, ki se je vse prej kot veselo razšla, je Jerry Cruncher bolj trgal kot jedel zajtrk, godrnjaje nad njim kakor kak četvero-nožen prebivavec zverinjaka. Proti deveti uri je nekoliko ogladil svojo ščetinasto prikazen ter se napotil, toliko dostojanstven in uraden po zunanjosti, kolikor je mogel zakriti z njo svojo resnično naravo, po dnevnih o-pravkih.
Te opravke bi komaj mogli imenovati rokodelstvo, dasi si je on rad pri-deval naslov "poštenega rokodelca". Njegov kapital je obstajal v lesenem stolu, napravljenem iz polomljenega stola z naslanjalom, ki so mu naslanjalo odrezali; ta stol je mladi Jerry, ki je hodil ob očetovi strani, postavil vsako jutro pod tisto okno banke, ki je bilo najbližje Tempelskim vratom, kjer je tvoril s prvim šopom slame, ki jo je bilo mogoče vzeti iz mimogredočega voza, da varuje-sin noge pred mrazom in mokroto, njegovo dnevno taborišče. Tu je bil gospod Cruncher Fleetstreetu in Templu ravnotako znan ka kor Tempelska vrata sama in je bil ravnotako grd.
Četrt ure pred deveto utaborjen, ravno ob pravem času, da se dotakne trioglatega klobuka pred najstarejšimi možmi, ko so šli v Tellsonovo banko, je Jerry stal na svojem mestu to vetrovko marčevo jutro in mladi Jerry zraven njega, ako ni prirejal skozi J I Tempelska vrata pohodov, na katerih je prizadeval težke telesne in duševne krivice mimo gredočim dečkom, če so bili dovolj majhni za te ljubeznive namene. Oče in sin, ki sta si bila nena vadno podobna, sta molče opazovala jutranjj promet v Fleetstreetu, glavi J tako tesno skupaj kakor so bile oči vsakega posebe, in sta zelo Opominjala na par opic. Te podobnosti ni zmanj sevala slučajna okoliščina, da je sta rejši Jerry grizel in pljuval slamo, medtem ko- so ga mežikajoče oči mla-dega Jerryja ravnotako nemirno gle dale kakor vse drugo v Fleetstreetu.
Skozi vrata je pogledala glava ene ga izmed rednih domačih slov, ki so

g (5- --------------- --------------- > _
S bili v Tellsonovi službi, in glas je re
5 kel:
" "Sla žele!"
'mmtmmmmm*ma»mmm»*mmmmmm**mmm»mmmMammmmmmtmmmmmmmmmmm**mmmmwmmmmmrmi

SLAVN0ZNAN1
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pijefc tembolj se ti priljnbi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
"Hura, oče! Danes se pa delo zgodaj začenja!"
Ko je tako dejal očetu zbogom, je mali Jerry sedel na stol, prevvzel svoj delež od slame, ki jo je oče bil žvečil in premišljeval:
"Vedno rjast! Njegovi prsti so ved | no rjasti!" je mrmral mladi Jerry,. ["Kje dobi moj oče vso to železno rjo? Tukaj vendar ne dobi rje!"
II. POGLAVJE.
Prizor.
"Vi poznate gotovo dobro Old Bai-|ley?" je vprašal eden izmed najstarejših uradnikov sla Jerryja.
"Da-a, sir," je odgovoril Jerry malo losorno. "Jaz poznam Baifcy."
"Jaz poznam gospoda Lorryja, sir, I mnogo bolje kot Bailey. Mnogo bolje," je dejal Jerry kakor uporna priča v omenjenem sodišču, "nego morem I kot pošten rokodelec, želeti poznali Bailey."
"Dobro. Poiščite vrata, kjer vstopajo priče, in pokažite vratarju ta papir za gospoda Lorryja. Potem Vas I bo pustil noter." "V dvorano, sir?" "V dvorano."
Zdelo se je, kakor bi se oči gospoda I Cruncherja še bolj zbližale med seboj I in se vpraševale: "Kaj menite o tem?"
"Ali naj čakam v dvorani, sir?" je I vprašal kot zaključek tega posvetova-
I »ja.
"Takoj Vam povem. Vratar bo iz-| ročil papir gospodu Lorryju in Vi na-
pravite zriak, ki bo gospoda Lorryja opozoril, ter mu pokažite, kje'stojite. Kar ijnat« tedaj storiti, je, da tam o-stanete, dokler Vas ne potrebuje." "Ali je to vse, sir?" "To je vse. On želi imeti sla pri roki. S tem mu naznanite, da ste tam."
Ko. je stari uradnik oprezno zvijal in podpisaval papir, je gospod Cruncher, ki ga je molče opazoval, dokler ni posušil pisma na pivniku, pripomnil: "Tam bodo danes najbrže presliša-vali kakega ponarejevavca?" "Veleizdajnika."
"Razčveterili ga bodo," je dejal Jerry. "Divjaki!"
To je zakon," je odgovoril stari u-radnik, začudeno ga pogledavši skozi očali. "To je zakon."
'To je trdosrčen zakon, mučiti človeka, se mi zdi. Dosti trdosrčno je, ga umoriti, a zelo trdosrčno je, ga mučiti, sir."
"Nikakor ne," ga je zavrnil stari u-radnik. "Ne govorite slabega o zakonu. Skrbite za svoje prsi in glas, prijatelj moj, in pustite, naj zakon skrbi sam zase. Jaz bi Vam dal ta nauk."
"To je vlaga, sir, ki mi lega na prsi in na glas," je jekel Jerry. "Po tem morete sami soditi, na kako vlažnih potih si moram služiti svoj vsakdanji kruh."
"Prav, prav," je odgovoril stari u-radnik; "vsi imamo različna pota, da služimo skorjo kruha. Nekateri izmed nas na valžnih potih in drugi izmed nas na suhih potih. Tu imate pismo. Podvizajte se!"
Jerry je vzel pismo, dejal sam pri sebi z mnogo manjšim notranjim spo štovanjem, kot ga je kazal na zunaj: "Ti stara kost, ti," se poklonil, poučil mimogrede svojega sina o njegovi na logi in šel po svoji poti.
Takrat so obešali v Tyburnu; ulica ob Newgateu še ni imela onega slav nega imena, ki ga ima sedaj. Toda ječa je bila strašen prostor, v katerem so se uganjale vsakovrstne hudobije in grdobije in kjer so legle grozne bolezni, ki so prihajale v sodno dvorano z obtoženci in včasi planile naravnost obtožne klopi na sodnega predsednika ter ga vrgle s sedeža. Več kot enkrat se je zgodilo, da je sodnik v črni kapi obsodil sebe ravno tako gotovo kot obtoženca in umrl celo pred njim Old Bailey je bil sploh znan kot neke vrste smrtna postaja, s katere so bledi popotniki na vozovih in v kočijah nastopali nasilno pot na drugi svet, vozeč se poltretjo miljo po ulicah in cestah in vzbujajoč, če sploh v kom, le nekaterih maloštevilnih dobrih me ščanih čut sramu. Kolikor je navada mogočna, toliko je želeti, da je takoj v začetku dobra. Bil je tudi slaven zaradi svojega prangerja, modre stare naprave, ii je kaznovala s kaznimi katerih ni mogel nihče natančno določiti; tudi zaradi stebra bičanja, druge stare priljubljene naprave, ki je zelo človekoljubno in blažeče vplivala na gledavca, kadar je delovala; ravnotako zaradi obširne trgovine s krvnim denarjem, drugega ostanka modrosti naših pradedov, ki je sistematično vodil najstrašnejšim zločinom za denar, kar jih je bilo kdaj storjenih pod nebom. Sploh je bil tedaj Old Bailey odlična razlaga pravila, da je "vse, kar je, prav"; če bi ne vklepalo neprijetne posledice, da nič, kar je bilo, ni bilo napačno.
Sel si je napravil pot skozi umazano množico, ki se je gnetla okrog tega grdega prizorišča, s spretnostjo človeka, ki je navajen neopazno prodirati, in je našel vrata, ki jih je iskal, ter izročil svoje pismo skozi linico v njih Kajti ljudje so takrat ravno tako plačevali, da so smeli gledati igro v Old Baileyu, kakor so plačevali, da so sme li gledati igro v Bedlamu — samo da je prva zabava bila mnogo dražja. Zato so bila vsa vrata v Old Baileyu do bro zastražena — razen, seve, socialnih vrat, skozi katera so vstopali zločinci, kajti ta so bila vedno na stežaj odprta.
Po kratkem presledku in premišljevanju so se vrata nerada in čisto malo zasukala v tečajih ter dovolila gospodu Jerryju Cruncherju, da se je prerinil v dvorano."
"Za kaj gre?" je vprašal šepetaje moža, ki mu je bil najbliže. "Zdaj še za nič." "Za kaj bo šlo?" "Slučaj veleizdaje." "Razčetverili ga bodo, a?" "Da," je odgovoril mož zadovoljno. "Najprej ga bodo potegnili na vrv, da ga napol zadavijo, nato ga bodo sneli in ga pred njegovimi lastnimi očmi razparali, potem mu bodo izvlekli drob in ga sežgali, medtem ko bo on gledal, in slednjič mu bodo odrezali glavo, ter ga razčetverili. Taka je razsodba."
"Če ga spoznajo za krivega, hočete reči?" je pristavi! Jerry kot omejitev.
"Ah, za krivega ga bodo že spoznali," je dejal mož. "Za to Vam ni treba nič skrbeti."
Tu se je obrnila pozornost gospoda Cruncherja na vratarja, ki ga je videl iti s pismom v roki proti gospodu Lorryju. Gospod Lorry je sedel pri mizi ined gospodi z lasuljami: nedaleč od gospoda z lasuljo, ki je bil obtožencev zagovornik in imel velik kup papirjev pred seboj, ter skoro ravno nasproti drugemu gospodu z lasuljo, ki je imel roke v žepih in čigar vsa pazljivost, če ga je gospod Cruncher pogledal tedaj ali pozneje, se je zdela osredotočena na stropu dvorone. Ko je Jerry neko-likokrat debelo zakašljal, se popraskal po bradi in napravil nekaj znamenj z roko, ga je gospod Lorry, ki je bil vstal, da ga poišče, zapazil, mu mirno pokimal in zopet sedel. "Kaj ima on opraviti s tem sluča-
jem?" je vprašal mož, s katerim je bil govoril.
"Vrag me vzemi, če vem," je odgovoril Jerry.
"In kaj imate Vi s tem opraviti, če smem vprašati?"
"Vrag me vzemi, če tudi to vem," je odgovoril Jerry.
Prihod sodnika, ki je provzročil velik nemir v sodni dvorani ter nato ti-hoto, je prekinil pogovor. Sedaj je postala obtožna klop središče zanimanja. Dva ječarja, ki sta tam stala, sta odšla ter pripeljala obtoženca in ga postavila pred ograjo.
Vsi navzoči razen gospoda z lasuljo, ki je gledal v strop, so strmeli vanj. Vsa človeška sapa v sobi je valovila proti njemu kakor morje ali kakor veter ali kakor ogenj. Radovedni obrazi so se zvijali okrog stebrov in oglov, da ga za trenutek ugledajo; gledavci v
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hi-
zadnjih vrstah so vstali, da jim tudi en I šo na svoje lastne stroške, pripravljen sam njegov las ne uide; ljudje, ki so I m vam prodati je(jen aker ali več bili v sredi dvorane, so položili roke
na rame ljudi, ki so se nahajali pred zemlje. Na roko placate majhno vso-njimi, da ga ugledajo na račun kogar- t0> ostalo pa na mesečne obroke. Je-
koli — se dvigali na prste, zvirali ob	. ,,A . ..
, , ,	.. . • den aker zemje meri 132x330 čevljev,
stenah, stali skoro na ničemer, da vidi-	1
jo vsako ped na njem. Najbolj je jednako šestim ali sedmim mestnim bilo med njimi razločiti Jerryja, ki je lotam Ako s; sedaj p0Stavitc hiŠ0( 9j
bil podoben živemu kosu s klinami o-
premljenega zidu newgateskega: meril -Prihranite najemnino kar vam bo t
je proti obtožencu s sapo, diseco po I veliko korist na stara leta. Blizo po-pivu, ki ga je bil spil spotoma, in jo
■	Urada telefon Chicago 100	n
I } Stanovanja telefon Chicago 3247	X
JOSIP KLEPEC	f
JAVNI NOTAB
Joliet Steam Dye House
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
mešal z valovi drugega piva in gina in
ulične železnice. Za podrobnosti vpra-
čaja in kave in bogve še česa, ki so|saJte pluli proti obtožencu in se razbijali ob velikih oknih za njim v umazano me- | glo in dež.
(Dalje prih.)
Izumi prinesejo bogastvo!
Iztmmikom
in onim, ki želijo kaj izumiti bode moja
Slovenska knjižica
in popis
izumov pokazala pot.
Na zahtevo pošiljam oboje na lastne stroške.
Obvestila in nasveti zastonj!
Pregledavanja o mogočnosti patentiranja kakega izuma
popolnoma brezplačno.
in točno, kajti moj urad se nahaja v Washingtonu, v mestu, kjer so oblasti za patentiranje. Pišite še danes slovenski na:
A. M. WILSON
službeni odvetnik za patente, 311 VICTOR BUILDING WASHINGTON, D. C.
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, III.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove I prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na | 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh | vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111. I
Kadar se mudite na vogaln Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posUeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
i CHARLES D. DIBELLlI
ADVOKAT—LAWYER
Soba 508 Woodruff Bldg , Joliet ^
— : CHICAGO PHONE 298:-
K ail ar imate kaj opravite s sodni Jo obruite se k meni.
| Govorimo slovenski jezik.
p Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol gove. Alipa se oglasite pri
8 M. J. TERDICH. 1104 Chicago St-
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravil^: z« rast in proti spadan-JU ženskih in moSkih las.Jfakor tudi za rast molkih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil
POZOR! POZORI
SPOMLAME OBLEKE.
________ ______ _	iga K
I prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam I po&ljeni Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio.
IMICHAEL CONWAY*
106 Loughran Bldg. (
Cans and Chicago Sti. JO LIS T
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikett izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoča 1200 Jackson Street 'Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Pcsojuje denar na zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
JOLIET, ILL.
Frank Juričič
1001 N. Chk«fo St JOLIET. IL>
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.

■ »S S Sili S »»»K S K S S H
m
Sc
m
»
BUDNICA, RAPORT IN VAJA PRI BATERIJI.
Šaljiva slika iz vojaškega življenja.
S
m
JliffiHiliSSfiSSIKBiSfi^Sa^ffiHi
Trobentač je ravnokar odtrobil bud-nico -v topniški vojašnici, obračajoč se pri tem na vse štiri vetrove. Vojak-topničar, ki je imel popolnočno službo, obhodil je s pristno službeno naglico po dva- do trikrat vse sobe, da zbudi in spravi na noge moštvo — ne oziraje se na to, da marsikoga pripravi ob lep sen. — Živahno vrvenje nastane. Naj prvo treba postlati postelje; to seveda ni baš težko. Obrne se slamnica, ki je trdno nabita in itak že lepo štirivo-glata. — Nato splošno umivanje. Medtem se čuje marsikaka opazka, češ, da se je trobentač za najmanj četrt ure zmotil, kar se mu pa sicer redno pripeti v škodo počitkaželjnega moštva.
Medtem zlezel je "iz perja" tudi zapovednik enega sobnega oddelka (Zimmerkomandant) desetnik Mihec;
—	"iz perja" pravimo, ker edini on ima pravico do male pernate blazinice, ki je — mimogrede omenjeno — darilo njegove izvoljenke.
Z zapovedujočim pogledom se ozira okrog ter zapazi, da ena postelja še ni prazna. Nek nadtopničar se ni dal niti trobentaču, niti inšpekcijskemu vojaku motiti v sladkem snu. — Toda tudi njega ne pusti kruta usoda v osebi desetnika. — "Bum resk!" — prijel je ta slamnjačo z obema rokama ter pre-vrgel jo z nadtopničarjem vred, spremljaje svoje ljubeznivo dejanje s sledečim "laskavim" nagovorom: "Vi mo-tovilo, — ni Vam treba misliti, da smete dalje časa ležati, Vi klada; morda zato, ker ste mi dali kos svinjske krače. Jaz Vam pokažem! Sicer pa bode od takrat pojutranjem preteklo že enajst dni. Če jaz lahko vstanem, bo-dete tudi Vi. Hitro po vode, vi gump-ci in ne delajte prahu, kot bi bili v Saharski pustinji. Napravite hitro red in hajd v kuhinjo, kjer dobite svojo brozgo. Meni je ni treba nositi, jaz take brozge ne jem. Jaz bi zase le želel, da bi imel tako moč in ukazal delegaciji, ki vam je zapisala tako juho, da bi morala vsva delegacija obeh državnih polovic toliko časa otepavati in žlampati to erarično brozgo, dokler bi se meni ne zljubilo ukazati: stoj! — Ti, čuješ, Tumel! — Vzemi dva krajcarja ter mi prinesi iz kantine mleka, pa reci kantinerju, da je zame. lil ne izpij mi med potom polovice, sicer ti priložim eno, da bodeš mislil, da si dobil dve!"
Po tem duhovitem nagovoru se izvrši vse, kar je bilo ukazano.
Marsikatero oko se pomilovalno ozira v skledico in marsikdo z žalostjo v srcu premišljuje, kaj bi bilo lahko notri namesto zavrete rujavkaste vode, v kateri plava par močnatih svaljkov in kakih 6 do 7 kuminih zrn. — Tej brozgi po vsej krivici očitajo, da se zove s poštenim imenom prežgana juha.
Komaj pa je ta \ % krajcarja nevredni erarični zajutrek povžit, že plane v sobo inšpekcijski podčastnik, kričeč: "Nastop k raportu!"; ponavljajoč to malo vabljivo vabilo od sobe do sobe.
Strašna ura! — Koliko vznemirjenja in bridkih čutov za onega, ki ima kaj na vesti! — Pokopani so vsi upi in proč vse nade z ozirom na tolažilno misel, češ, saj bode raport šele ob desetih! — Bliža se ura usode. — Gospod stotnik so one vrste gospod, ki svojim podložnim radi prirede kako prijetno (!) iznenadenje. — "Vojak mora biti vsak hip pripravljen škropiti tla s svojo krvjo za cesarja in domovino!" — To vedno ponavljajo gospod stotnik.
Vsi oni toraj, ki so določeni za to, prihajajo k raportu popolnoma enakomerno in v redu, kakor zahteva to oblika reglementa, — toda z najrazličnejšimi čutili v svojih srcih.
"Pozor! Desno glej!" komandira inšpekcijski podčastnik v svesti si svojega dostojanstva, — seveda "in der Armeesprache" — v nemščini. — "Gospod ognjičar (topniški narednik), javljam pokorno, da je raport pripravljen."
"Popravite s isvoj 'pisker' (čako) bolj enakomerno na čelo in ukažite še enkrat: pozor!" Podčastnik uboga in komandira iznovav: "pozor!" popra-vivši si popred čako na glavi v pravilni predpisani stadij.
"Erokleti gumpci!" jih z vso prirojeno vojaško vljudnostjo pozdravi ognjičar; "svoje debele butice zasukati morate s tako naglico na desno, kakor bi te butice sploh ne bile vaše! In če se prikaže gospod poročnik ter uka-žem jaz: "odmor!" — udariti morate z desno nogo ob tla tako, da se izpod vsakega dvigne cel oblak prahu. Na ta način se vam ne bode bližal in vas naposled še preiskoval. Če se pa to zgodi, potem pa — vi tepci — Bog z vami!
—	Pozor toraj, že prihaja. — "Oood-mor!"
Kot oblak se dviga izpod vsakega gost prah. — "Pozor!" Kakor igle stoje ravno vojaki.
"Des-no gl-ej!"
Glave se zasučejo na desno, kakor bi ne bile njihove. —
"Gospod poročnik, javljam pokor..."
"Ukažite še enkrat: pozor!"
"Poo-zorrr!"
"He, he, vi ljudje!" podučuje gospod poročnik; — "desno glej" izvršiti se mora hitreje in od vseh naenkrat kakor bi trenil. Pa zapomnite si: oklop-
ne verižice pri orlih na čakah se morajo stresti, tako da vse naenkrat lepo zarožljajo — ker — čemu pa so sicer na čakah?! —
Da, čemu? — Moštvo strmi, ker je za eno vedo bogatejše. Koliko jih je, ki služijo po tri leta, pa ne vedo, čemu so res oklopne verižice pri čakah topničarjev.
"Sedaj pa pametno glejte, ljudje, gospod stotnik prihaja!"
"Poo - zorrrr!" — Vse tiho kot v grobu.
"Raport — dee-sno gl-ej!" V tilnikih zapoka in oklopne verižice na čakah zarožljajo kot kastanjete španskih plesalk. —
"Gospod stotnik, pok....."
"Hvala, hvala, gospod poročnik; dobro jutro!"
Mogočno — a nekam raztreseno — se ozre preko cele fronte in nič dobrega oznanujoč obstane stotnikov pogled na prvem vojaku.
"Kaj hočete?"
"Gospod stotnik, prosim pokorno dovoljenja izostati čez uro; povabljen sem nekam na plesno veselico." —
"Seveda, seveda, razume se; — hm, hm — trgat erarične črevlje — hm, hm; — ali imate morda svoje?"
"Da, gospod stotnik, obujem svoje."
"Tako—o—o? Vi, ognjičar, ta mož dobi tri dni zapora, ker ni oddal svojih stvari, kakor je bilo ukazano. Njegove črevlje se mora odvzeti in deponirati v baterijsko skladišče! — Na vrsto pride drugi.
"Kaj hočete?"
"Gospod stotnik, prosim pokorno o-seminštirideseturnega dopusta; moj brat se jutri oženi."
"Kratkomalo — ne! Vašemu bratu ne morem pomagati."
Pride vrsta na tretjega.
"Kaj hočete že zopet tukaj?"
"Gospod stotnik, prosim pokorno o-proščenja jutrašnje službe; šel bi rad na dirkališče — na led."
"Lej, lej, česa ne želi! Ognjičar! Ta individij dobi zaradi lažnjive napovedi pri raportu štiri dni zapora — in vi! Zapomnite si, da pri nas meseca junija ni nikdar ledu."
"Kaj izvolite vi?" vpraša s sumljivo ljubeznivostjo četrtega.
"Gospod stotnik, rad bi en dan dopusta, povabljen sem h krstu, moja se-strična..
"Kaj pa še — ne in ne! Prvič najbrž niste vi vzrok, drugič pa je treba tam — babice in ne vas!"
K petemu:
"In kakšne bolečine imate vi?"
"Gospod stotnik, pokorno — jaz — gospod ognjičar — njegov ukaz — gospod stotnik — pri raportu — nisem izpolnil — njegovega ukaza."
"E—e—e, hm, hm. — Kako ti stoka! Če vas pa sliši v gostilni — no, potem je bil Cicero v primeri z vami pravi
jecljač, — vi lumpje, pakaža---
hm, hm — in vi: zapomnite si! Če vam ukaže vaš predstojnik, da greste in se obesite tam zunaj na ono drevo — ne smete sploh šele tja hoditi (kričeč na vse grlo) — ker morate ob istem času že tam viseti in otepavati okrog sebe z nogami, vi butci, osli...! Osem dni zapora! Basta! Hm, hm. Odidite vsi!
— Naprezite in nastop k vaji!" *
Konji so napreženi in moštvo zasede določene prostore pri topovih in muni-cijskih vozovih, jahači zajašejo konje. Še običajne prijave v smislu predpisov službovnika — in med trobentanjem generalne koračnice odrine baterije na vaje. Le škoda, da je vežbališče tako blizu mesta! Marsikatera ženska glava ozira se še z nepočesano glavo na ponosno v sedlu sedeče vojake. Marsikatero v prijateljskem razmerju z "o-boroženo silo" stoječe dekle poje pri sebi natihoma ono: "Konj je cesarjev, a jezdec je moj."
Ni težko umeti, da je v takih razmerah marsikomu ljubši odhod in pot k vaji in pa vrnitev, kot pa vaja sama. Kajti motil bi se pošteno, kdor bi mislil, da je za dotični dan opravljeno z onimi kaznimi, ki so se delile zjutraj pri raportu. Kaj še!
Ta je prejel še štiri dni sobnega zapora s prosto lučjo po dnevi, oni zopet tri dni samotnega zapora s predpisanimi dijetami — vzdržati se jedil ob vodi in komisni pogači — in... marsikatero dekle je obsojeno, da mora tisti večer zaman stati v veži za hišnimi vrati in čakati...
Kaltor vzbuja vaja sama v srcih strah in malodušnost, tako popravi zopet vse in naredi najboljši vtis glas trombe, ki naznanja konec vaje.
Celo na stroge poveljnike deluje ta klic in vpliva ugodno — tako, da uka-žejo jahati in voziti iz vežbališča celo v diru — mesto korakoma — v svesti si, da so srečno rešili vse fundamentally določbe vojnega reda. Kot zmagovalec vrača se strogi gospod stotnik z vežbališča v spremstvu podrejenih "su-balternih" častnikov v vojašnico, da izvrši še navadno vizito, pri kateri priliki pade še običajno nekaj primernih psovk.	F. K. «
On pridiga in uči proti pijančevanju, jaz sem mu pa — strašilni vzgled."
Lepa tolažba.
Dama: "Ali vam ni nič žal, da vam je pobegnila soproga z lepim kočija-žem?''
Gospod: "Kaj še! Mislil sem ga itak že odsloviti!"

ZA KRATEK ČAS.
K--^^^m
m m
W15 K K S M M K Si Mi ffi »
Vzgled.
Bratu nekega duhovnika, kateri je vedno pridigal proti nezmernosti, reče nekdo: "Glej, kako uči tvoj brat, ti pa si vendar največji pijanec!"
"Tega ne razumeš!" odreže se pijanec, "Jaz in moj brat delujeva skupaj.
Dobra ženka.
"Glej, stari, tu imaš ključ od vežnih vrat — imeti ga smeš, dokler ne ozdra-
vivš!"
Enfant terrible.
Mala Anica: "Teta, če boste šli danes domov, vas bova midva z Lojze-kom spremila na kolodvor, da se ne izgubite v mestu!"
Izgovor.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEE
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Stražnik: 'Vi ste obdolženi, da ste zažgali kozolec našega župana!"
Postopač: "GoS'pod, jaz ne kadim že več let — temveč samo čikam."
Nakupovalec: "'ak pa štou, de mote 'oj some Folteje v štacuni? Al jih jemljete cfleis, al je to slučaj?"
Trgovec: "Štak je de, požinjaj, če zakličem le enbart; Folte! pa vsi začnejo delati 'akor de b'bli obsedeni."
Našinec vpraša nemškutarja, ki je bil od župana povabljen na "gulaž", ker je z nasprotniki volil: "Ste dor fajn jedli snoči par purgarmajstru?"
Nasprotnik: "Per mej, to je bvo fajn! Za 40 peršon je bvo pripravljeno, prišvo nas je pa 'oj 20."
Odvetnik in zdravnik.
Zdravnik: "Čim več odvetnikov, tem daljši proces."
Odvetnik: "Čim več zdravnikov, tem krajši proces."
Novi sluga.
"Bil je tu nek gospod, — gospod baron — vraga, sedaj sem pozabil, kako se imenuje, in mi je naročil, naj pridete zvečer — vraga, sedaj sem pa pozabil, kam."
Resnica in fantazija.
Gospod: "Potreboval bi kako pesmico. moje žene god je jutri."
Pesnik: "Popišite mi nekoliko go-
spo soprogo
Gospod: "O, to pa ne, potem bi iz pesmi ne bilo nič."
Obzirnost.
Sodnik: "Nikar nam ne lažite, .da niste imel slabega namena. Zakaj ste pa izzul čevlje?"
Obtoženec: "Prosim, slavna sodnija, nisem hotel motiti s svojimi koraki bolno gospo, ki je v prvem nadstropju.
Ve, kaj se spodobi.
Minister: "Kot se mslišal gospod svetpik, ste is$i dan rojen, kot jaz."
Svetnik: "Da, ekselenca, toda razume se seve, da bom slavil svoj rojstni dan en dan poznejše."
"Zakaj slikajo zmago kot žensko, sem dostikrat premišljeval," rekel je en prijatelj.
"Oženi se, jpa boš takoj vedel, zakaj," mu odgovori drugi.
Za časa iznajdb.
A.:	"Baje hočeš iznajti novo raz-strelno snov? Ali si že kaj daleč s to iznajdbo?"
B.:	"Napredujem prav dobro. Ko mi je zletela delavnica prvikrat v zrak, me je vrglo 5 metrov daleč. Ko jo je pa razneslo pretečeni teden, sem zle-tel že 15 metrov daleč."
Tudi!
Tetica (stara devica): "Kaj se pa držiš tako kiselo, Tonček? Ali si mogoče dobil slabo spričalo?"
Tonček: "Draga tetica, ne jezi se na me. Jaz sem tudi obsedel."
Manjše zlo.
"Slišiš, dragi prijatelj, zakaj pa vedno nagovarjaš ženo, naj poje?" "Ker potem vsaj govoriti ne more."
Davek.
Sodnik: "Toženi ste, da brez dela pohajkavate! Zakaj nočete delati?"
Obtoženec: "Ker bi moral potem plačevati davek od svojega zaslužka."
V šoli.
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli!
Pridni Liziki kane pri pisanju iz peresa črnilo na zvezek in zakriči vsa »prestrašena: "Ojoj, »vinja, svinja!" Učenik: "Tako ni lepo rečeno; reci: madež se je naredil." Nekaj dni potem vpraša učitelj Liziko: "Kje si pa včeraj bila?" Deklica pa odgovori: "O-prostite gospod učitelji Doma sem o-stala, ker so oče klali madež."
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street! JOLIET, ILLINOIS.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton KastellO in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......... .................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....... ............$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........ ...............$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
JOUET.IU«.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS-
FARME! FARME!
Ako ste namenjeni kupiti farmo, sedaj je pravi čas za to. Mi prodajamo farme že več let v enem najlepših in najrodovitnejših krajev države Wisconsin, katera je, kakor ste gotovo že slišali, ena prvih poljedelskih in živinorejskih držav v uniji, zlasti pa je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki se drugod malokje dobi. Na našem zemljišču je naseljenih že precejšno število rojakov, ki vsi dobro napredujejo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic.
Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za pojasnila in natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj.
Slovenska Naselbinska Družba
LOUIS BEWITZ, 42t5 198—1st Ave., Milwaukee, Wis.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo) V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek** jene klobase in najokusnejie meso-Vse po najnižji ceni. Pridite torej i* poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba i* nase geslo.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
ChL Phone 376 1/ N. W. 927.
Ne pozabite torej obiskati tu t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113-
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina. ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisk-

120 Jefferson St JOLIET, ILL 1014 North Chicago St., Joliet, III*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
KTiB1
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405,	S. Bloff St., Joliet, IU.