Gimnazija Celje ‒ Center Kosovelova ulica 1 3000 Celje Ana Pečnik USTVARJALNOST, KULTURA, UMETNOST IN ČUJEČNOST - ORODJA ZA KREATIVNO LIKOVNO IZRAŽANJE Strokovno gradivo s praktičnimi primeri za učitelje predmeta risanje in slikanje v programu umetniška gimnazija ‒ likovna smer Celje, april 2025 KAZALO 1. VAJA 26 2. VAJA 28 3. VAJA 30 ŠOLA KOT KREATIVNI PROSTOR ZA DIJAKE IN UČITELJE 4. VAJA 32 4 KREATIVNOST IN MOTIVACIJA – POMEMBNA DVOJICA ZA RAZVOJ USTVARJALNOST 5. VAJA 36 4 VRSTE IN POMEN KREATIVNEGA MIŠLJENJA ZA UMETNOST 6. VAJA 38 6 KREATIVNOST 7. VAJA 40 KOT PROCES ZA USTVARJALNOST 6 KREATIVNOST 8. VAJA 44 KOT LASTNOST POSAMEZNIKA 6 IZVOR, 9. VAJA 46 PREPOZNAVANJE IN ODKRIVANJE NADARJENOSTI 8 VLOGA 10. VAJA 48 MENTORJA PRI RAZVOJU NADARJENEGA DIJAKA 10 IZ KULTURE V UMETNOST – IZ UMETNOSTI V VIDNI (LIKOVNI) SVET 11. VAJA 50 12 (NE) FORMALNO PRIDOBLJENE KOMPETENCE SO POMEMBNE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 12. VAJA 54 13 ZDRUŽEVANJE ZNANJA IN USTVARJALNOSTI 13. VAJA 56 14 LIKOVNI JEZIK KOT ORODJE ZA KONSTRUKTIVNO PRESOJO DELOVNI LIST ZA DIJAKE, KI SE NAVEZUJE NA 13. VAJO 58 14 UMETNOST KOT NALOŽBA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 14. VAJA 60 14 HOLISTIČEN PRISTOP K PRIDOBIVANJU ZNANJA 15. VAJA 62 15 OPREDELITEV ČUJEČNOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU 16. VAJA 64 16 KAKO Z UMETNOSTJO SPREGOVORITI O ČUJEČNOSTI 17. VAJA 66 16 ZDRUŽEVANJE ZNANJA IN USTVARJALNOSTI 18. VAJA 68 18 LIKOVNI JEZIK KOT ORODJE ZA KONSTRUKTIVNO PRESOJO 19. VAJA 70 18 PRIMER DOBRE PRAKSE PRI PREDMETU RISANJE IN SLIKANJE 20. VAJA 72 19 KAJ 21. VAJA 74 JE MEDPREDMETNO SODELOVANJE? 20 POMEN, VLOGA IN CILJ MEDPREDMETNEGA SODELOVANJA 22. VAJA 76 20 23. VAJA 80 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE – SLOVENŠČINA TER RISANJE IN SLIKANJE Z ROKO V ROKI 22 UMETNIŠKI GIB – UČENJE SKOZI UMETNOST 24 ZAKLJUČEK 84 ILUSTRACIJA – OTOK ZA RAZISKOVANJE ČUJEČNOSTI 24 VIRI IN LITERATURA 86 Neža Lesar umetniška gimnazija ‒ likovna smer Maša Podvez Maja Hribernik Mlinar ŠOLA KOT KREATIVNI PROSTOR ZA DIJAKE IN UČITELJE Kreativnost in kreativni proces sta ključna pri ustvarjanju novega znanja, družbenega napredka in dosežkov najvišje vrednosti. Kreativnost spremlja celoten razvoj posameznika in družbe ter predstavlja izjemno razgibano, večplastno in kompleksno področje; pod plašč kreativnosti lahko uvrstimo širok razpon aktivnosti ali idej, od ožjih pa do najširših, kjer govorimo o kreativnosti kot celotnemu sistemu vrednot in filozofskih pogledov. Kreativnost je torej mogoče predstavljati kot enega osnovnih kognitivnih dejavnikov v mišljenju posameznika ali pa kot gibalo celotnega družbenega razvoja in napredka. V določeni meri je kreativnost prisotna prav na vseh področjih človekovega mišljenja in delovanja. Prav zaradi tega mora biti brezkompromisno vključena v vzgojno-izobraževalni vsakdan slehernega otroka in mladostnika. KREATIVNOST IN MOTIVACIJA – POMEMBNA DVOJICA ZA RAZVOJ USTVARJALNOSTI Kreativnost brez motivacije skorajda ne sestoji. Brez pozitivne združitve teh dveh dejavnikov težko govorimo o kakršnem koli uspehu. Ravno te pozitivne značilnosti namreč odločno vplivajo na zmožnost in razpon kreativnosti v umetnosti in tudi širše. Brez določene (visoke) stopnje motivacije ni mogoče pričakovati presežkov, inovacij in izjemnih del. Tudi največji potenciali oz. ideje bodo za vedno ostali prekriti s prahom, če posameznik ne premore zadostne lastne/ notranje motivacije in želje, da se v konkretno situacijo poglobi, združi moč, koncentracijo in znanje ter premaga ovire na poti in pripelje kreativni proces do konca. Motivacija je torej nujno potrebna za kreativnost. Ob tem pa se moramo učitelji zavedati, da motivacija ni kategorija, na katero ni moč vplivati – ravno nasprotno, notranja motivacija in motivacija iz okolja sta tisti, ki poganjata motor kreativnosti. »Dokazi potrjujejo, da kjer koli se že kaže stopnja notranje motivacije, lahko to okrepimo in ji pomagamo (z)rasti. Motivacija ustvarjalnosti bi torej bila v tem, da skuša posameznik čim popolneje razviti svoje potenciale v interakciji z okoljem, v katerem živi.« (Trstenjak, 1981, str. 137) Vsi deležniki v vzgoji in izobraževanju imamo zelo veliko vlogo pri vzpodbujanju mladostnikove motivacije in njegove lastne kreativnosti. Ob tem pa moramo učitelji upoštevati, da mladostniki prihajajo iz različnih socialnih okolij, ključnega pomena pa je, da kreativnost prepoznamo ter temu primerno (od)reagiramo in posameznika dodatno motiviramo. Neža Šmid Liza Platovšek VRSTE IN POMEN KREATIVNEGA MIŠLJENJA ZA UMETNOST Za lažje razumevanje ustvarjalnega oz. kreativnega posameznika moramo opredeliti dve vrsti razmišljanja; konvergentno in divergentno mišljenje. Slednje je nujno za odkrivanje novih, originalnih idej, konvergentno mišljenje pa je potrebno za potrjevanje in oblikovanje teh idej v kohezivno, logično in uporabno celoto, produkt, delo ali misel. (Pečjak, 1987) Za uspešno kreativnost je potrebna kombinacija konvergentnega in divergentnega mišljenja. Ideje so lahko docela izvirne, a brez uporabe konvergentnega mišljenja niso prilagojene stvarnosti. Lahko rečemo, da moramo za izvirno umetniško rešitev uporabljati tako divergentno mišljenje, ki nam pomaga iskati nenavadne rešitve, kot tudi konvergentno mišljenje, s katerim preverjamo veljavnost posameznikovih idej. Divergentno mišljenje je torej osnova za kreativnost. Iz tega lahko ugotovimo, da je divergentno mišljenje zgolj produkcija različnih idej ali rešitev. Pečjak (1987) pravi, da se v psihološki literaturi vrste mišljenja, kot sta divergentno in konvergentno, označujeta kot podobni in da delno sovpadata. KREATIVNOST KOT PROCES ZA USTVARJALNOST Hozjan (2014) predstavlja posamezne faze ustvarjalnega procesa in dejavnike, ki vplivajo na kreativnost posameznikov: •Faza preparacije temelji na spoznavanju in opredeljevanju problema ter ugotavljanju že obstoječega znanja za podajanje ustvarjalne rešitve problema. (Marentič Požarnik, 2003) Likovni izdelki dijakov programa •Faza inkubacije je v tesni povezavi z divergentnim mišljenjem, temelji na podzavestnem umetniška gimnazija ‒ likovna smer razmišljanju. V tej fazi se posameznik ne ukvarja aktivno s problemom, ampak ustvarjalni procesi vseeno intenzivno delujejo. (prav tam) •Faza iluminacije je t. i. »aha efekt«, kar pomeni nenadno razsvetljenje. (Opaka, 2008) •Faza verifikacije temelji na preverjanju ustreznosti rešitve. (Marentič Požarnik, 2003) «Prikaz faz in dejavnikov, ki vplivajo na proces ustvarjalnosti, je imelo pomemben vpliv na t. i. pedagogiko ustvarjalnosti. Njeni predstavniki se zavzemajo za aplikacijo sodobnih spoznanj kreativnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Pedagogika ustvarjalnosti se ukvarja z vprašanjem odnosa med poučevanjem o ustvarjalnosti, ustvarjalnim poučevanjem in učenjem. Omenjene elemente skušajo implementirati v kontekst vrednot, ki veljajo v dotičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, in opredeljujejo vlogo šol in učiteljev pri vzpostavljanju ustvarjalne kulture.« (Hozjan, 2014, str. 4) KREATIVNOST KOT LASTNOST POSAMEZNIKA Za razvoj kreativnosti in ustvarjalnosti Glogovec in Žagar (1992) v ospredje postavljata: (1) inteligentnost, (2) divergentno mišljenje in (3) radovednost. Pečjak (1987) pa k temu dodaja še (4) odprtost duha in (5) humor. Najpogosteje se h kreativnosti in ustvarjalnosti ob bok postavlja (1) inteligentnost vsakega posameznika (Opaka, 2008). Različni testi inteligentnosti so pokazali, da ustvarjalne osebe dosegajo nadpovprečne rezultate (Glogovec in Žagar, 1992). (2) Divergentno mišljenje se pogosto enači z ustvarjalnostjo. Musek (1993) opozarja, da tega ne moremo enačiti, saj naj bi divergentno mišljenje bilo zgolj kognitivna osnova ustvarjalnosti. (3) Radovednost je ključna lastnost za razvijanje ustvarjalnosti. (4) Odprtost duha je po mnenju Pečjaka (1987) ena ključnih osebnostnih lastnosti za kreativnost; posameznik se vzdržuje prenagljenih sodb, pripravljen je spreminjati kategorije, nima potreb po obrambi (ker ne dojema izkušenj kot ogrožajoče), miselna neodvisnost in odprtost za nove izkušnje. Kot zadnja, a zelo pomembna lastnost kreativnega posameznika, je (5) humor. Pečjak (1987) izpostavlja izjemo povezavo med kreativnostjo in humorjem, saj naj bi slednji pripomogel k izvirnosti in transformaciji določene situacije. Nika Fridauer IZVOR, PREPOZNAVANJE IN ODKRIVANJE NADARJENOSTI Nadarjenost je nedvomno genetsko edinstvena in večji del pogojena z močno dedno Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji nadarjene dijake opredeljuje osnovo. Poleg že omenjenega potrebuje otrok spodbudno, zdravo in pozitivno okolje za kot tiste, ki dosegajo nadpovprečne dosežke na ustvarjalnem, intelektualnem, učnem, razvoj vseh morebitnih potencialov (Težak, 2008). Okolje je tisto, ki s svojim nenehnim umetniškem in športnem področju. Dijakom, ki kažejo nadpovprečnost, je potrebno zgledom narekuje etiko, delavnost, čustveno inteligenco, sprejemanje različnosti in še omogočiti individualizirane prilagoditve oz. programe v okviru osnovnega in srednjega kako pomembnih vrednot, ki zaradi načina življenja danes izgubljajo prvotni namen. šolanja (Juriševič, 2001). Vsem dijakom, ki so nadarjeni na določenih področjih je Brez teh impulzov in zgledov mladostniki težko svoj potencial razvijejo v pravo potrebno odmeriti veliko časa, posebnega pristopa in premišljenega podajanja snovi, a smer. V vsaki skupnosti najdemo izredno nadarjene dijake, bodisi na umetniškem, to je v sodobni šoli izredno težko, saj je tempo znatnejši kot bi si lahko mislili. literarnem, dramskem, jezikoslovnem, družboslovnem ali naravoslovnem področju, ki z radovednostjo kažejo zanimanje za specifično področje. Pri vsem tem pa je zelo Nadarjeni otroci so tisti, ki jih je strokovno usposobljeno osebje prepoznalo, da imajo pomembno, da te dijake znamo prepoznati, jih pravilno usmeriti in jim vedno znova resnično zelo visoke sposobnosti in zmožnosti po doseganju najvišjih dosežkov in prilagajati vzgojno-izobraževalni proces, da bi na danem področju lahko dobro razvijali rezultatov (Ferbežer, 2002). Ferbežer v svoji knjigi Celovitost nadarjenosti nadarjene svoje močno področje. Vloga učitelja je v procesu odkrivanja in spodbujanja nadarjenih otroke umešča v naslednja področja: splošne intelektualne sposobnosti, specifične šolske otrok nenadomestljiva. Vse te potenciale pa je potrebno prepoznati in spodbujati sposobnosti, umetniške sposobnosti in psihomotorične sposobnosti. Prepoznavanje na tistih področjih, ki so tesno povezana z učnim razvojem. Pri širšem vključevanju nadarjenosti je, širše gledano, izjemno fleksibilen postopek, pri katerem moramo in spodbujanju teh potencialov imajo veliko vlogo še ostale vzgojno-izobraževalne pozornost usmerjati na več področij hkrati. Pozorni moramo biti predvsem na učence, ki institucije v lokalnem in tudi širšem okolju, ki močna področja še dodatno krepijo z prihajajo iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij, na učence, ki prihajajo iz socialnega številnimi izkušnjami in novimi znanji (Juriševič, 2011). Za šolsko okolje in tudi sicer je okolja z družinsko problematiko in na učence s posebnimi potrebami. Nadarjenost pri zelo pomembno prepoznavanje univerzalne ali paricalne nadarjenosti. Za univerzalnega teh otrocih, žal, postaja velikokrat prikrita in pogosto ni uresničena zaradi zunanjih nadarjenega otroka velja to, da dosega nadpovprečne rezultate v več ali večini učnih dejavnikov, ki vplivajo na vzgojo in izobraževanje (Juriševič, 2001). Ker je vse več dejavnosti. Bolj razširjena je parcialna nadarjenost, ko govorimo o talentiranosti na prikrajšanih otrok, zaradi zgoraj naštetih dejavnikov, je tudi vse več talentov, katerih ožjem področju (Strmičnik, 1994). sposobnosti bi bile zlahka prezrte in neuresničene, če ne bi bilo primerne organizacije in sistematičnega ukvarjanja s tovrstnimi otroki. Gre tudi za preprosto dejstvo, da je otrok iz šibkejših družin vse več in da kulturno prikrajšane mladostnike najdemo v vsakem okolju (Ferbežer, 2002). Gre tudi za socialno diskriminacijo, ki je zaradi sodobne Maša Črešnik migrantske politike širše prisotna v vzgojno-izobraževalnem delu. Ferbežer v svoji Zala Tostovršnik knjigi Celovitost nadarjenosti poudarja, da ni vsaka siromašna skupina tudi kulturno ali pa vzgojno prikrajšana. Pravi, da imajo ekonomsko dobro priskrbljene družine v nekaterih primerih veliko manj ali pa celo nič, literarnega gradiva, ki bi otroku omogočal intelektualni razvoj in splošno razgledanost. Ugotavlja, da imajo nekatere revne družine večji odnos do vzgoje in izobraževanja, zato ne smemo govoriti o zanemarjenosti otrok, ki prihajajo iz šibkega socialnega okolja. Ferbežer (2002) je tudi kritičen do učiteljev, ki socialno ogroženim otrokom pripišejo nizke sposobnosti in nizke potenciale ter manjšo motiviranost za delo. »Slovenska kulturna zgodovina pa nam prepričljivo pove, da so bili ravno učitelji in duhovniki tisti, ki so odkrili talente med revnimi sloji in jim nato ustrezno mentorsko, mecensko in izobraževalno pomagali.« (Ferbežer, 2002, str. 83) Nekako se še vedno med učitelji pojavlja prepričanje, da se manj sposobni otroci odločajo za izbiro poklicev nizke zahtevnosti (Ferbežer, 2002). Da v prihodnje ne bi prišlo do takšnih krivic in zmot, moramo strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, na celotni vertikali, še kako dobro poznati vse pasti odkrivanja nadarjenosti, ki je v modernem času za mnoge, zlasti za starše, najpomembnejši faktor o odličnosti in originalnosti njihovih otrok. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj umetniška gimnazija ‒ likovna smer VLOGA MENTORJA PRI RAZVOJU NADARJENEGA DIJAKA Delo z nadarjenimi dijaki je za mentorja lahko precejšnji izziv, saj je primoran vedno znova iskati nove vsebinske in didaktične pristope ter jih z veliko mero ustvarjalnosti ponuditi mladostniku. Od mentorja je pričakovati najvišjo stopnjo strokovne usposobljenosti za delo z nadarjenimi dijaki, kar predstavlja veliko odgovornost pri delu z njimi. Učitelji se zato morajo nenehno strokovno uriti in se vključevati v različne programe stalnega strokovnega izobraževanja (Juriševič, 2001). S kreativnimi, strokovnimi in vsebinskimi izkušnjami se otrokov svet širi in mu ponuja nemalo možnosti za nadaljnji razvoj. Mentorji se bolj poredko zavedamo kako pomembno vlogo imamo pri oblikovanju mladostnikove osebnosti. Iz prakse je razvidno, da so bile dejavnosti dijakov, skozi katere so lahko pokazali svoj talent, marsikdaj odskočna deska za oblikovanje karierne poti v nadaljnjem življenju. Jasno je, da so ti mladostniki postali pomemben del naše družbe, saj so v obdobju srednješolskega izobraževanja doživeli številne aktivnosti za katere so bili talentirani. Maruša Šlogar Klara Sapor Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Eva Pušnik Kultura je skupek dosežkov in vrednot človeške družbe kot rezultat človeškega ustvarjanja in Zapisano apisano nam postavlja naslednje, morda še kompleksnejše vprašanje, in sicer kako delovanja (SSKJ, 2000). Če povzamemo zgornjo poved ugotovimo, da je kultura last vsakega je s kulturo in umetnostjo v šolskem prostoru? Je v prostoru, ki je zaradi narave svojega dela razmišljujočega človeka. Človek pa je del kulture in na tem mestu se znajdemo v krogu, ki nam in kompleksnosti sistema, sploh kaj možnosti za kulturno-umetniško udejstvovanje? Gimnazija pravzaprav dopušča lastno interpretacijo besede, ki pa se v sodobnem času vse pogosteje (z) Celje – Center (v nadaljevanju GCC) je v slovenskem prostoru edina srednja šola, ki je pridobila najde na različnih naslovnicah časopisja kot opomin posamezniku in moderni družbi. naziv Kulturna šola, saj je skrb za umetniško-humanistični razvoj med pomembnejšimi cilji vzgoje in izobraževanja. V programu Kulturna šola in skladno z vsemi smernicami kulturno-umetnostne S kulturo lahko označujemo veliko stvari – materialne in nematerialne. Materialna kultura je vzgoje skrbno načrtujemo številne aktivnosti (kulturno-umetniške vsebine idr.), ki poudarjajo, da seveda povezana z denarjem in od tega je odvisno število »kakovostnih« kulturno-umetniških je vzgoja mladih generacij, zlasti ko gre za vrednote, kot so strpnost, razumevanje, sodelovanje produkcij, ki so ponujene širšemu občinstvu. Nematerialna kultura pa je del slehernega in delo, bistvena za svetlo prihodnost naše domovine, kulture in družbe nasploh. Šole imamo razmišljujočega individuuma. V ta nematerialno-kulturni prostor pa lahko umestimo skrb za pri takšnem razvoju izjemno vlogo in želimo si, da bi jo tudi v prihodnje še dodatno krepili, materni jezik in njegovo rabo, kulturno dediščino/folkloro, vrednote, vedenje in védenje. Slednje ob tem pa našli tudi dovolj razumevanja v svojem okolju, ki žal prosveto in z njo kulturo vse pa je najpomembnejše za preživetje. Kadar govorimo o kulturi, ne moremo mimo številnih zvrsti, prepogosto označuje zgolj kot obremenjujočo proračunsko postavko. V tem oziru v ospredje ki jih lahko (za)objamemo pod plašč kulturnega. Da lahko kulturo tvorimo, moramo vanjo aktivno postavljamo (ne)formalno pridobljene kompetence, ki so danes mogoče pomembnejše kot vključiti likovno, glasbeno, literarno, odrsko, filmsko, plesno umetnost in umetnost sodobnih kompetence, kjer je znanje merljivo in ovrednoteno s skopimi številkami. Kakšna je pravzaprav medijev. Da je kulturno polje izpopolnjeno v vsej svoji celoti, so torej zgoraj omenjene umetnosti razlika med formalnim in neformalnim izobraževanjem? Prva in najbrž najpoglavitnejša se nepogrešljivi del slehernega kulturnega prostora. skriva v namembnosti. Formalno izobraževanje je tisto, ki naj bi nas pripeljalo do formalno potrjenih izobraževalnih rezultatov (stopnja izobrazbe, diploma, poklicna kvalifikacija) in Kaj pa v tem kulturnem kontekstu pomeni umetnost? Z besedo umetnost danes poimenujemo omogoča delodajalcu sistematičen vpogled v kandidatovo znanje. Neformalno izobraževanje vse dejavnosti, ki so namenjene ustvarjanju del z estetsko in sporočilno vrednostjo. Namenjena pa je tisto, ki ni namenjeno pridobivanju spričevala ali diplome, temveč zadostitvi interesov in je duhovnemu vživljanju, dojemanju in osebnostnemu ter družbenemu bogatenju slehernega razvoju novih kompetenc udeležencev. Pri slednjem gre za pridobivanje, razširjanje, obnavljanje, bitja. Kadar smo v stiku z umetnostjo, je njen cilj, da z vsebino motivira um za razmislek, posodabljanje in poglabljanje znanja, kjer ni nujno, da se pridobljeno znanje dokazuje z javno začenja številne pogovore in sprejema različna mnenja ter aktivira pestro paleto čustvenih veljavno listino. Na GCC vedno znova ugotavljamo, da je šolsko leto zaznamovalo sodelovanje dražljajev. Ravno zaradi omenjenega mora biti kultura del našega vsakdana in za njen napredek med obema zvrstema vzgojno-izobraževalnega procesa, da učitelji, mentorji in starši (čeprav se morajo ves čas srečevati številne ideje za udejstvovanje v umetnosti in kulturi. Če do tega ne včasih zelo težko) uspemo pogledati tudi čez okvire kriterijev in ocen. Sicer pa tako ali drugače bi konstantno prihajalo, napredka v kulturi in nasploh v družbi ne bi bilo. V tem kontekstu igra moramo stremeti k istemu cilju in omogočiti mladim celostni razvoj, jim dati možnosti, da veliko vlogo prav likovna umetnost, ki s svojo vizualno formo posameznika nagovarja skoraj na razvijejo vse svoje talente, tudi tiste, ki se jih ne da ovrednotiti z oceno, in to pokazati v šoli vsakem koraku. in zunaj nje. To potrjujejo številni šolski projekti, ki v ospredje postavljajo kulturo in umetnost ter njeno pomembnost za obstoj človeštva. Navduševati in poudarjati (ne)formalno znanje bi Kaj pa je potemtakem likovna umetnost? Gre za oznako, kjer je v ospredju estetika in dojemanje moralo biti geslo v sodobnem šolstvu v izobraževalni vertikali, radovednost in ustvarjalnost »lepega«. Pod termin likovna umetnost uvrščamo različna področja: arhitekturo, grafiko, umetno pa smernici, ki tlakujeta mladostnikovo in nenazadnje tudi učiteljevo ter družbeno prihodnost obrt, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, fotografijo idr. Na tem mestu lahko kaj hitro ugotovimo, (Deleja, 2018). da je večini likovna umetnost za razumevanje pravzaprav dokaj enostavna, predvidljiva in na trenutke tudi primitivna. A ni tako. Butina (1988) pravi, da je likovna umetnost zelo širok pojem, ki ga ne moremo zaobjeti s skopo definicijo, saj je za lažje razumevanje le-te potrebno poseči po strokovni literaturi, vse tja do leta 1400, ko takratni likovniki/umetniki niso več želeli biti le rokodelci, ampak so se hoteli dvigniti na višjo družbeno stopnjo. In takrat se je likovna umetnost začela vzpenjati po lestvici razumevanja in dojemanja navzgor, tudi proti takrat (ne)dosegljivima filozofiji in znanosti. Umetniki so začeli razmišljati o pravilih, geometriji prostora, matematiki, estetiki, likovni teoriji, o tretji dimenziji, zgradbi telesa idr. Takrat se je tudi pojavila renesančna akademija, ki je pričela z učenjem in urjenjem slikarskih in kiparskih mojstrov. Butina (1988) sicer tudi pravi, da mora biti vsak likovnik virtuozen in docela spreten rokodelec, ker mu šele to omogoča, da uveljavi in pravilno razvije duhovno bistvo svoje lastne umetnosti in jo pretvori v kulturo. Umetnost je torej priložnost, da v času vzajemne soodvisnosti postane pomemben dejavnik pri iskanju ravnovesja v družbi in posledično tudi v kulturi. In spet se z zapisanim dotaknemo kulture, brez katere umetnost ne bi mogla izražati svoje »biti«. In obratno. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Eva Šket Gaja Pekošak A nikakor še ni vse izgubljeno. Glede tega bi bilo dobro poiskati »zdravilo«. Likovna Likovno ustvarjanje in likovno izražanje omogočata ustvarjalno pot za slehernega umetnost in vzgoja za umetnost bi lahko predstavljala v tem kontekstu dobro rešitev posameznika. Pri ustvarjalnem procesu ne gre zgolj za kopičenje suhoparnih informacij s številnimi pozitivnimi in zdravilnimi učinki. Strokovnjaki na področju vzgoje in ali podatkov, ki jih mladostniki shranjujejo v svoje miselne procese, »/…/ temveč so izobraževanja se ravno zato upravičeno zavzemajo za dodatne umetniške vsebine in dejavni, saj te podatke pretvarjajo v likovno izkušnjo, pri tem pa se tudi emocionalno ure v celotni izobraževalni shemi, saj se zavedajo njihove pomembnosti za razvoj in dobro počutijo« (Flajšman, 2011, str. 15). Likovna praksa je torej aktivno področje, obstoj kulture. Nekateri posamezniki namreč brezkompromisno klestijo umetniške ure ki lahko spreminja perceptivno naravnanost subjekta (Flajšman, 2011). Notranja in vsebine brez utemeljenih razlogov. ustvarjalnost pa je pomembno sredstvo za doseganje številnih (ne)umetniških ciljev. Slednje bi moralo biti v trajnostnem razvoju opredeljeno kot pomembna smernica, ki HOLISTIČEN PRISTOP K PRIDOBIVANJU ZNANJA pripomore k udejstvovanju in uresničevanju številnih dolgoročnih ciljev. Najstarejša oblika učenja oziroma učenje v najširšem pomenu besede je prav gotovo LIKOVNI JEZIK KOT ORODJE ZA KONSTRUKTIVNO PRESOJO izkustveno učenje. Gre za aktivno povezavo med praktičnimi in teoretičnimi izkušnjami. Pojavi se že v praskupnosti, ko so odrasli svoje izkušnje prenašali na otroke in jim potem Vizualna podoba je izvrstno sredstvo za komunikacijo med okoljem in družbo. To omogočili, da so te izkušnje uporabili in preizkusili v resničnem življenju, jih nadgradili prednost izkoriščajo predvsem v komercialne namene. Temu lahko pritrdimo v poplavi in kasneje prenesli na naslednje rodove. Kasneje so se z izkustvenim učenjem ukvarjali številnih vizualnih komunikacij, ki jih srečujemo na vsakem koraku. Pomemben cilj, ki številni didaktiki. Vsak je model izkustvenega učenja oblikoval po svoje, vsem pa je ga v vzgoji in izobraževanju moramo doseči, je priprava mladostnikov za konstruktivno skupen cikličen proces, katerega temelj sta izkušnja in refleksija o tej izkušnji. Kadar presojo videnega. Navedeno je še posebej pomembno zato, ker živimo v svetu, v govorimo o izkustvenem učenju in pridobivanju znanja na takšen način, ne moremo katerem je vizualno sporočilo prevladalo nad verbalnim. Zato je oblikovanje lastnega in mimo medpredmetnega/medpodročnega sodelovanja. Gre za različne predmetne enote, svobodnega mnenja izjemno pomembno za dešifriranje tovrstnih komunikacij in zvijač: s katerimi lahko povežemo učne vsebine in kompleksne cilje. »Ne glede na teorije in »/…/ s katerimi nas zasipajo vsak dan in s katerimi nas hočejo pretentati v skladu s konceptualne premisleke pa tovrsten pouk lahko vodi le globoko motiviran pedagoški kapitalsko logiko« (Flajšman, 2011, str. 19). Ravno zato je potrebno v šolski sistem delavec, ki se zaveda pomena svojega poslanstva /…/« (Žakelj, 2013, str. 13). kakovostno implementirati likovno umetnost in njene vsebine. Umetnost je potemtakem nujno potrebno aktivno vključiti v vse smernice in cilje trajnostnega razvoja, kateremu pripisujemo vse večji pomen – tudi v vzgoji in izobraževanju. UMETNOST KOT NALOŽBA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Likovni izdelki dijakov programa O pomembnosti trajnostnega razvoja je bilo že veliko zapisanega. Prav tako je bilo umetniška gimnazija ‒ likovna smer o trajnostnem razvoju sprejetih več mednarodnih dokumentov. Trajnostni razvoj je v pedagoškem procesu izjemen pristop h holističnemu pridobivanju znanja in pomembnih kompetenc za življenje. Gre za sistem, ki je obsežen in celovit ter v skladu s pedagoškimi procesi vključuje odnos med človekom in naravo ter v ospredje postavlja še tako pomembne odnose med ljudmi. Prav tako nas trajnostni razvoj vodi do razumevanja celostne povezave med naravnim, gospodarskim, družbenim in političnim sistemom. Prav tako je eden ključnih namenov tovrstnega razvoja aktivno reševanje sedanjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj ter vprašanj o razvoju človeštva. Kje pa je umetnost v konceptu trajnostnega razvoja? Ali je umetnost našla svoj prostor pri razvijanju modela za trajnostni razvoj? Flajšman (2011) pravi, da se ustrezna stroka ni primerno opredelila in pojasnila, kolikšen bi lahko bil umetniški doprinos k procesu ustvarjanja trajnostnega razvoja. Morda pa te, tako zelo pomembne stroke, preprosto nihče noče slišati? Kakorkoli že, na zgoraj zastavljeno vprašanje Flajšman (2011) v treh točkah umetnost izpostavlja kot zelo pomemben mejnik k trajnostnemu razvoju. Likovna dejavnost je lahko izjemen zgled kakovostne komunikacije s prostorom. Povezovalni člen med umetnostjo in trajnostnim razvojem/trajnostno kulturo je prav odnos do okolja in prostora. Izpostaviti je potrebno problem med človekom in njegovim odnosom do prostora/okolja. 2. Pri likovni umetnosti je potrebno združevanje ustvarjalnosti in številnih znanj. Zakaj je to pravzaprav sploh pomembno? Gre za kompleksno doživljajsko raven, ki združuje ustvarjalnost in številna ostala znanja. 3. Likovna dejavnost in njeni produkti prikazujejo učinkovite prikaze in konstruktivne presoje do ostalih trajnostnih konceptov (Flajšman, 2011). Živimo v obdobju, ko je pred umetnostjo, kulturo in vrednotami v Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Manca Matelič OPREDELITEV ČUJEČNOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Življenjski ritem nam vsakodnevno narekuje obilico obveznosti in odgovornosti, pri čemer Pri tem pa imamo moč uporabljati različne pristope, kateri lahko nam  učiteljem in dijakom  pridemo do grenkega spoznanja, da je večji del našega vsakdana podvržen nenehni napetosti, pomagajo reševati probleme na številne nove načine: »/…/ odkrivati nove ideje; ali ustvarjati izčrpanosti in stresu, ki so v modernem času neizogibni. Človek potemtakem zaradi nenehnega sijajne slike, dizajn ali leposlovno besedilo.« (prav tam, str. 54). iskanje uravnoteženosti med enim in drugim, skoraj ne pozna svojega jedra, svoje »biti«, ki sta najpomembnejša za stabilno in zdravo duševno stanje. Čuječnost ravno zaradi tega nenehno Znanje in ustvarjalnost – gibalo sveta je rdeča nit letošnjega šolskega leta na Gimnaziji Celje potrebujemo ob sebi kot obliž ali zdravilo na vse bolj zahtevne potrebe sodobnega življenja – Center, okoli katere šolsko leto pletemo vsi strokovni aktivi, saj se dobro zavedamo, kako (Škobalj, 2017). Avtorica v svoji knjigi Čuječnost in vzgoja na eno stran tehtnice postavi stres in pomembno je skozi različne metode in oblike dela povezovati široko paleto osvojenih znanj naglico ter se sprašuje, kaj je potrebno postaviti na nasprotno stran, da se vzpostavi harmonija? na posameznih učnih področjih. Kot učiteljica likovne umetnosti vedno bolj razumem pomen Pravi, da odgovor najdemo v čuječnosti: »/…/ ki v svojem jedru nosi spomin na tišino, umiritev čuječnosti in pomembnosti vključevanja te v šolski vsakdan. Slednje mi omogoča, da v učni in zbranost.« (prav tam, str. 18). Trdi, da je raztresenost postala vsesplošen problem, pri čemer proces ustvarjanja in kreativnosti dnevno vključujem kritično razmišljanje o dogajanju okoli ne zmoremo trezno in odgovorno razmišljati. vseh nas, ki smo tukaj in zdaj. Vse to pa se kot pajkova mreža prepleta tudi pri družinskih odnosih, v šoli oz. na vseh področjih življenja, kjer smo bodisi v stiku z ljudmi ali pa v stiku s sabo. Z zgoraj naštetimi sodobnimi težavami se vse pogosteje srečujejo tudi dijaki, ki zaradi svoje Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Eva Hočevar mladosti in neizkušenosti niso kos zahrbtnim okoliščinam, ki jim jih podtika življenje. Škobaljeva (2017) pravi, da je raztresenost postala vsesplošen problem, pri čemer ne zmoremo trezno in odgovorno razmišljati. Šola ni samo ustanova, ki z različnimi oblikami pouka omogoča učencem organizirano in sistematično pridobivanje znanja in spretnosti, ampak mora dijakom v sodobni in kulturno raznoliki ter na znanju temelječi družbi posameznikom omogočiti, da osvojijo različne veščine in razvije določene kompetence. Vsi, ki delamo z mladimi, se zavedamo, da tradicionalni učni pristopi ne zadoščajo več, ampak jih morajo nadomestiti modeli, ki so usmerjeni k dijaku, spodbujanju njegove motivacije ter aktivni udeležbi. Umetnostna vzgoja lahko na tem področju z različnimi pristopi, ustvarjalnimi procesi, s poudarkom na doživljanju in razvijanju veščin, odigra pomembno vlogo. Tudi s pomočjo čuječnosti. Škobaljeva (2017, str. 22) pojem opredeli precej preprosto; gre za notranje stanje pozornosti, ko določene situacije oz. dogajanja »bodisi zunaj ali znotraj nas ne gredo mimo naše pozornosti oziroma jih resnično vidimo in slišimo.« To je tudi temeljno vodilo pri mojem poučevanju strokovnega predmeta risanje in slikanje. KAKO Z UMETNOSTJO SPREGOVORITI O ČUJEČNOSTI Umetnost je v sodobnem času pridobila zelo širok predznak in je danes že skoraj sestavni del vsakega kulturnega individuma. Če iz našega vsakdana za nekaj trenutkov navidezno izbrišemo/ izvzamemo umetnost (glasbeno, likovno, jezikovno, književno, gledališko, filmsko, umetniško idr.), hitro ugotovimo, da svet brez nje pravzaprav ne stoji, milo rečeno propade oz. izgine. Strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja se ravno zaradi tega upravičeno zavzemajo za dodatne umetniške vsebine in ure na celotni izobraževalni shemi, saj se zavedajo pomembnosti teh vsebin v učnem kurikulumu, saj nekateri posamezniki brezkompromisno klestijo umetniške ure in vsebine brez utemeljenih razlogov. Danes je na voljo veliko število študij in znanstvenih zapisov, ki pričajo o številnih pozitivnih učinkih umetnosti na otroke in mladostnike:»/…/ stik z umetnostjo lahko spodbudno vpliva na osebno avtonomijo in posameznikovo emancipacijo, sposobnost opažanja in kritičnega premisleka, dejavnost in ustvarjalnost.« (Krajnc idr., 2016, str. 5). Zavedati se moramo, da so otroci in mladostniki neverjetno senzibilna skupina, ki v dobi odraščanja potrebujejo nenehne vizualno-umetniške impulze, ki omogočajo odprto in kritično mišljenje, spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost, spodbujajo socialno-čustveni razvoj ter bodrijo osebnostno rast. V tem kontekstu se umetnost sreča s čuječnostjo, katero je tako zelo enostavno povezati z ustvarjalnostjo in likovnim izražanjem. Marjanovič Umek (v Krajnc idr., 2016) pravi, da so različni načini umetniškega izražanja ključni za določeno starostno skupino otrok in mladostnikov ter zelo pomembni za zdrav in uravnovešen duševni razvoj. Umetnost je tisti otok, kjer je otrokom in mladostnikom dovoljeno lastno doživljanje in razumevanje sveta s pomočjo širokega nabora izraznih sredstev. Penman (2016) prav tako čuječnost postavlja ob bok ustvarjalnosti, saj nam ta omogoča, da vidimo svet, kakršen je. ZDRUŽEVANJE ZNANJA IN USTVARJALNOSTI PRIMER DOBRE PRAKSE PRI PREDMETU RISANJE IN SLIKANJE Likovno ustvarjanje in likovno izražanje omogočata ustvarjalno pot za slehernega »Predmet risanje in slikanje kot temeljni strokovni predmet na umetniški gimnaziji posameznika. Pri ustvarjalnem procesu ne gre zgolj za kopičenje suhoparnih informacij likovne smeri skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje likovne talente ali podatkov, ki jih mladostniki shranjujejo v svoje miselne procese, »/…/ temveč so v likovnoumetnostnem in humanističnem duhu. Njegove vsebine omogočajo dijakom dejavni, saj te podatke pretvarjajo v likovno izkušnjo, pri tem pa se tudi emocionalno temeljna likovna znanja ter nadgradnjo njihovega likovno praktičnega in likovno dobro počutijo« (Flajšman, 2011, str. 15). Likovna praksa je torej aktivno področje, teoretičnega znanja. Predmet dijaku omogoča napredovanje v vizualni pismenosti, ki lahko spreminja perceptivno naravnanost subjekta (Flajšman, 2011). Notranja omogoča mu vstop v različna vizualna področja (risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, ustvarjalnost pa je pomembno sredstvo za doseganje številnih (ne)umetniških ciljev. fotografija, oblikovanje, video ipd.) ter mu tako daje drugačno predstavo o sebi in Slednje bi moralo biti v trajnostnem razvoju opredeljeno kot pomembna smernica, ki okolju, v katerem živi. V okviru vsebin predmeta dijak rešuje pomembna osebna ali pripomore k udejstvovanju in uresničevanju številnih dolgoročnih ciljev. družbena vprašanja, ki jih lahko izrazi v različnih likovnih rešitvah. Predmet razširja estetska, intelektualna, čustvena in domišljijska obzorja ter ga usposobi za kritično- LIKOVNI JEZIK KOT ORODJE ZA KONSTRUKTIVNO PRESOJO analitični odnos do umetniških in študijskih del. S tem dijak oblikuje osebni odnos do likovnih vrednot, razvije lastni likovnopredstavni svet in pridobiva idejno in estetsko Vizualna podoba je izvrstno sredstvo za komunikacijo med okoljem in družbo. To izkušnjo.« (Plemenitaš, Simon, Šuštaršič, 2010, str. 5). prednost izkoriščajo predvsem v komercialne namene. Temu lahko pritrdimo v poplavi številnih vizualnih komunikacij, ki jih srečujemo na vsakem koraku. Pomemben cilj, ki Predmet risanje in slikanje predstavlja kreativno paleto ustvarjalnosti znotraj učnega ga v vzgoji in izobraževanju moramo doseči, je priprava mladostnikov za konstruktivno načrta, pri katerem lahko dijaki svojo individualno in avtentično kreativnost izražajo presojo videnega. Navedeno je še posebej pomembno zato, ker živimo v svetu, v na številne načine z mnogimi likovnimi sredstvi. V učnem načrtu je veliko prostora za katerem je vizualno sporočilo prevladalo nad verbalnim. Zato je oblikovanje lastnega in učiteljevo lastno ustvarjalnost/tvornost pri izbiri likovnih nalog in njenih problemov. Prav svobodnega mnenja izjemno pomembno za dešifriranje tovrstnih komunikacij in zvijač: v tem vidim poslanstvo svojega poklica, saj z vsebino in izbiro likovnih nalog velikokrat »/…/ s katerimi nas zasipajo vsak dan in s katerimi nas hočejo pretentati v skladu s »prodrem« na mladostnikov otok njegovega videnja, vedenja in tistega, kar skriva kapitalsko logiko« (Flajšman, 2011, str. 19). Ravno zato je potrebno v šolski sistem najbolj globoko v sebi. S tem mu omogočim potovanje na lasten otok, da čuti, vidi in kakovostno implementirati likovno umetnost in njene vsebine. Umetnost je potemtakem spozna tisto, česar ne bi nikoli z besedami razkril svetu. Risanje in slikanje je tisto učno nujno potrebno aktivno vključiti v vse smernice in cilje trajnostnega razvoja, kateremu področje, kateremu lahko postavimo predznak likovna terapija, saj so zgodbe, ki jih pripisujemo vse večji pomen – tudi v vzgoji in izobraževanju. mladostniki izrazijo na dvodimenzionalno površino neverjetne, pravljične, nepravične, ekspresivne itd. Pri likovni analizi (vsebinski in oblikovni) je potrebno zelo malo, ali pa celo nič, besed s katerimi bi mladostniki opisali vsebino, saj uporaba likovno-teoretskih zakonov (kontrasti, barve, likovne prvine, kompozicija …) tvori zgodbo zase. V tem kontekstu je čuječnost potrkala na prava vrata na poti k implementaciji čuječnosti v Likovni izdelki dijakov programa mladostnikov likovni prostor. umetniška gimnazija ‒ likovna smer Ula Flis Keira Di Rocco Gaja Gorečan Ines Gubenšek Rovšnik Ela Uhan Manca Pirec Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer KAJ JE MEDPREDMETNO SODELOVANJE? Neža Artnak Medpredmetne povezave so se v vzgoji in izobraževanju izvajale že leta nazaj, ko ta pedagoški »trend« še ni potrkal na vrata »sodobne« šole. Tudi namera je bila drugačna kot danes, ko je priložnosti in motivacije za raziskovanje tega polja mnogo več kot pred desetletji prej. To pa smo dosegli tudi po zaslugi številnih raziskovanj, strokovnih konferenc in znanstvenih prispevkov, ki v ospredje postavljajo pomembnost tovrstnega sodelovanja za celosten pristop k pridobivanju širšega znanja. Danes se ponuja priložnost, da s tovrstnimi pristopi »popestrimo« vsakodnevno rutino klasičnega pouka. To pomeni, da k načrtovanju pristopimo sistematično in načrtno. Pri tem pa moramo izhajati iz pomembnih pedagoških ciljev, ki jih predpisujejo kurikularne smernice (Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010). POMEN, VLOGA IN CILJ MEDPREDMETNEGA SODELOVANJA Sodobna izobraževalna politika posveča vse večji pomen povezovanju vsebin in veščin med posameznimi predmetnimi področji (Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010). Možgani zaznave procesirajo vzporedno in na novo pridobljene informacije urejajo v kompleksne mreže z jasnimi hierarhijami medsebojnih odnosov (Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010). »Večja avtentičnost učnega procesa torej že po definiciji terja intenzivnejše in globlje povezave med disciplinami oz. različnimi šolskimi predmeti« (prav tam, str. 19). To je tudi razlog, da je tesnejše sodelovanje med predmeti postalo eden pomembnejših ciljev pri razvoju sodobnih kurikulov. Prav zato je potrebno medpredmetnim povezavam pripisati večji pomen z zavedanjem, da povezovanje predmetnih področij pouk obogati. Podrobnosti postanejo še preglednejše, jasnejše in razumljivejše, različnosti in številna odstopanja pa še toliko bolj. Cilj medpredmetnega povezovanja v šoli je povezava različnih znanj oz. vedenj, mnenj in sodb o določenih temah. Dijaki tako pridobijo bolj celostno znanje, ki je zagotovo trajnejše in uporabnejše, hkrati pa tudi odprto za nadgradnjo ob vseživljenjskem učenju. Povezati je mogoče navidezno sorodne predmete, npr. matematiko in fiziko, slovenščino in zgodovino ali geografijo, različne tuje jezike itd., kar so mnogokrat potrdile že stare šolske prakse, v zadnjem času pa predstavljajo izziv tudi medpredmetne povezave predmetov in učiteljev, za katere se zdi, da jim je težko najti skupni imenovalec. Pri vsem tem pa je pomembna tudi pot do cilja, saj sodelovanje med učitelji z zgledom uči sodelovati tudi mladostnike. V nadaljevanju strokovnega prispevka bom opisala medpredmetno sodelovanje med glasbo ter risanjem in slikanjem, ki je glavni strokovni predmet v programu Umetniška gimnazija – likovna smer. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj umetniška gimnazija ‒ likovna smer MEDPREDMETNO POVEZOVANJE – SLOVENŠČINA TER RISANJE IN SLIKANJE Z ROKO V ROKI Nel Jelenski Jona Veber V srednješolskem kurikulumu je mogoče kulturno-umetnostne vsebine povezati na različne načine. Na Gimnaziji Celje - Center se nam zdi ključno medpredmetno in Pesem o zvezdah, Tone Pavček medpodročno povezovanje, ki kot celosten didaktičen pristop zahteva poglobljeno in sistematično načrtovanje, vključuje pa strokovne delavce različnih predmetov. Ustvarjalno delavnico pri risanju in slikanju sem nadgradila s predmetom slovenščina. Medpredmetno sva sodelovali z učiteljico Darjo Poglajen, ki je tudi vodja programa umetniška gimnazija – likovna smer. O povezovanju zapisala: »Cilj medpredmetnega povezovanja v šoli je povezava različnih znanj oz. vedenj, mnenj in sodb o določenih temah. Dijaki tako pridobijo bolj celostno znanje, ki je zagotovo trajnejše in uporabnejše, hkrati pa tudi odprto za nadgradnjo ob vseživljenjskem učenju. Povezati je mogoče navidezno sorodne predmete, npr. matematiko in fiziko, slovenščino in zgodovino ali geografijo, različne tuje jezike itd., kar so mnogokrat potrdile že stare šolske prakse, v zadnjem času pa predstavljajo izziv tudi medpredmetne povezave predmetov, za katere se zdi, da jim je težko najti skupni imenovalec. Vemo, da je slovenščina materni jezik državljanov Republike Slovenije, uradni jezik in državni jezik, zato kot taka tudi jezik v vseh slovenskih šolah po celotni izobraževalni vertikali. Vsekakor ni samo eden izmed predmetov na predmetniku, ampak ta okvir močno presega, saj se uporablja kot jezik sporazumevanja pri vseh predmetih (v deležu tudi pri pouku tujih jezikov) in tudi v komunikaciji zunaj pouka v učilnicah. Vsi udeleženci naj bi se v njej ustrezno sporazumevali pisno in ustno. Besedno sporazumevanje pa seveda dopolnjuje tudi nebesedno/neverbalno, ki zagotovo zelo prispeva k njegovi kvaliteti. Pri risanju in slikanju kot enem izmed strokovnih predmetov v programu umetniška gimnazija – Južni otok, Kajetan Kovič likovna smer, ki je na predmetniku vsa štiri leta, pa se dijaki učijo izraziti svoje poglede, mnenja, čustva in občutke do predmetnosti in pojavnosti v svojem okolju v drugačni govorici – likovni. Besede zamenjajo barve, njihovi odtenki, črte, točke, perspektiva itd. V zgodnjem otroštvu smo navajeni, da se besedni in likovni jezik kombinirata, pogosto celo v prid likovnemu, ki je bogatejši, razkošnejši, da otroku, ki še ne zna sam brati, buri njegovo domišljijo. Kasneje pa je likovni delež ob vedno obsežnejših besedilih vse skromnejši, kot bi se bali, da bo preveč omejil otrokovo predstavo, kar gotovo ne drži. Otroci pogosto izražajo obžalovanje zaradi odsotnosti likovnega dela s komentarjem, da so »knjige dolgočasne, ker ni v njih nobenih slik«, kar je zagotovo škoda, saj že navzven »dolgočasna« besedila zagotovo slabše nagovarjajo bralce. Povezava besedne in likovne govorice torej ima pri ljudeh svojo ceno, zato bi bilo prav, da bi jo skrbneje negovali in se ji bolj posvečali. Tudi tega, kako to delati, nas mora učiti šola, saj smo sicer prepuščeni samo bolj ali manj izostrenemu lastnemu občutku. Vsaj tu in tam je torej prav strokovno vodeno povezati besedni in likovni jezik v bogatejšo predstavno celoto in za dalj časa ohraniti sporočila. Dijaki 4. letnika umetniške gimnazije – likovna smer so sporočila besedil sodobnih slovenskih pesnikov po lastni izbiri izrazili z likovno govorico. Nastali so izdelki, ki nagovarjajo opazovalce tako z besedilom kot z likovnim izrazom, oba pa jim lahko predstavljata tudi izziv za lastno razmišljanje in jih tako oblikujeta v aktivne sprejemnike v komunikaciji z besedno-likovno umetnino.« Dijaki so si izbrali naslednje naslove sodobnih slovenskih pesnikov, po katerih so nastale izjemne ilustracije; Kajetan Kovič, Južni otok (slika 1), Tone Pavček, Pesem o zvezdah (slika 2), Kajetan Kovič, Soba (slika 3) in Jože Udovič, Leopard luči (slika 4). Soba, Kajetan Kovič Leopard luči, Jože Udovič Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Maša Bornšek Julija Potočnik UMETNIŠKI GIB – UČENJE SKOZI UMETNOST Ali smo si deležniki v vzgoji in izobraževanju že kdaj postavili vprašanje, kaj se zgodi, po lastnem videnju, razumevanju in vedenju. Analiza besedila ponuja neskončno veliko ko se umetnost uspešno integrira v šolski prostor? (Geršak, 2016). To je vprašanje s različnih interpretacij, kar je bilo vidno tudi ob analizi končnih likovnih del. Zgodbe, katerim se soočajo številni pedagogi, »/…/ ki nimajo svojega mesta v šolskem kurikulumu ki so jih dijaki pripovedovali, so bile izjemne. V nadaljevanju predstavljam pogovor o osnovnih in srednjih šol in se pojavljajo le kot del učnih predmetov (na primer pri športu, ilustraciji z naslovom Južni otok (glej sliko 1): »… Meni hribi pomenijo zavetje pred glasbeni umetnosti in pri pouku književnosti).« (prav tam, str. 48). svetom, v katerem se počutim majhnega in izgubljenega. Narava mi ponuja neskončno veliko možnosti za pogovor s samim seboj in za odkrivanje lastnih strahov. Rdeča pika Gotovo ne smemo zanemariti dejstva, kako zelo je umetnost relevantna za celosten na obzorju zame pomeni upanje in hrepenenje po tistem, česar se najbolj bojim. Prav razvoj otrok in mladostnikov. Takšno vprašanje bi si morali strokovni delavci nenehno tako rdeča barva literarnem in likovnem svetu pomeni revolucijo in začetek nečesa postavljati, kadar se ujamemo v trenutku, ko umetnosti pripisujemo drugorazreden novega. Gibanje navzgor mi pomeni upanje. Pri vzpenjanju dosežem cilj in to je zame pomen. največji uspeh, na katerega sem ponosen. V pesmi se pojavljajo besede, kar omogoča stopnjevanje in ritmično zanimivo formo besedila. Sam se to ponazoril s ponavljanjem Veliko vlogo pri razumevanju pomembnosti umetnosti ima Unescov dokument Road človeške silhuete, ki bledi proti cilju in se postopoma manjša. Človeška silhueta Map for Arts Education (2006), ki sodi med najpomembnejše dokumente na področju predstavlja mene. Mene, ki bledim in se počasi vzpenjam proti svojemu lastnemu cilju umetnostne vzgoje. V dokumentu je zapisano, da umetnost lahko učimo in poučujemo kot in hrepenenju.« posamezne šolske predmete, pri čemer razvijamo umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti. Na drugem mestu pa izpostavi, da lahko umetnost vključimo kot metodo učenja in poučevanja na način, da so neskončne dimenzije umetnosti vključene v vseh učnih procesih. nenehnega odkrivanja lastne identitete skozi bogat svet umetnosti, kreativnosti in Likovni izdelki dijakov programa lastne ustvarjalnosti. Umetniška fantazija mladostnike vsekakor vodi na otoke polne novih spoznanj in umetniška gimnazija ‒ likovna smer ILUSTRACIJA – OTOK ZA RAZISKOVANJE ČUJEČNOSTI Ilustracija odpira široko polje izražanja, ki je pri mladih zelo pomembna, saj jim ponuja ogromno možnosti pri likovnem ustvarjanju. Večina dijakov uporablja klasične likovne tehnike, je pa vedno več poizkusov kako na dano besedilo ilustracijo predstaviti v fotografiji ali s pomočjo drugih medijev, ki v likovni prostor vdirajo s številnimi izraznimi možnostmi. V nadaljevanju predstavljam analizo likovne naloge  ilustracija pesmi Južni otok, ki je bila posredovana dijakom pred začetkom likovnega ustvarjanja. Pesem Kajetana Koviča, Južni otok, je del šolskega kurikuluma in je močno prisotna tudi v slovenskem kulturnem prostoru. Kajetan Kovič (19312014) je v 50. letih prelomil estetsko tradicijo socialnega realizma in uveljavil intimno poetiko, ki je tudi kasneje preplavljala njegov celoten pesniški opus. Južni otok, iz pesniške zbirke Labrador (1976) je edinstven primer njegove spretnosti pisanja; je referenca za slovenski ekspresionizem. Otok v pesmi predstavlja idealen svet, kjer lahko človek najde lastno harmonijo in čistost bivanja. Poleg tega pa lahko v pesmi začutimo tudi hrepenenje po upanju, kar daje v trenutkih dvoma smisel človekove lastne eksistence v prostoru. V besedilu je moč najti tudi številne simbole (morje, zvezda in nova ladja), kateri so poleg simbolnega pomena, za likovno ustvarjanje zelo pomembni in zgovorni. Dijaki so pri ustvarjanju likovne naloge iskali svoj lasten otok, kar jim predstavlja zavetje, varnost in iskanje lastne »biti«. Pri analizi likovnih izdelkov smo ugotovili, da je malokdo konkretno upodobil morje, zvezde in ladjo. Večina dijakov je pesem likovno interpretirala Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Gaja Pekošak PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 1. vaja Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Motiv Iz kartona ali kakega drugega materiala izdelamo bel kubus (kocko) s stranico 20 cm. Kubus postavimo v barvni kot tako, da so vidne tri njegove stranice, ne sme pa biti postavljen simetrično. Tudi barvni kot postavimo tako, da ne dobimo simetrične slike. Larisa Pirnat Nika Vrešnjak Izrez in risba Najprej narišemo kubus, ki naj zavzema večino slikovne površine. Šele nato narišemo robove kota, ki prihajajo izza kubusa. Narahlo je potrebno narisati tudi zakriti del kota, sicer bo vidni del napačno narisan. Slikanje Če bi bel kubus naslikali z belo barvo, bi dobili belo liso. Vtis, da gledamo bel predmet, je proizvod naših možganov in ne to kar, vidijo oči. Slikar pa mora naslikati to, kar vidijo oči. Bel predmet naslikamo - NE da bi uporabili črno barvo. Opazujemo stranice kocke, kot smo prej opazovali stene barvnega kota. Najprej opazimo, da je vsaka od stranic različno svetla. Ko opazujemo barve, si lahko pomagamo z barvnim kukalom ali držalom čopiča. Vsako stranico naslikamo s tremi ali štirimi barvnimi lisami. Pazimo, da lise ene stranice povezuje skupni ton, odvisno od tega, kako je osvetljen. Senca Če je model osvetljen z umetno lučjo, dobimo na tleh ostro senco. Pomembno je, da sence ne razumemo kot nekaj posebnega. Senca je del tal, ki je na tem mestu občutno temnejša. Če so tla rumena, uporabimo pri slikanju sence namesto rumene barve - oker. Tudi senco naslikamo s tremi ali štirimi barvnimi lisami. Ozadje Barvni kot je sedaj ozadje in zavzema manjši del površine slike, a ga moramo naslikati enako skrbno. Pri modelu je barvni kot dejansko samo ozadje (je za kubusom), na sliki pa so barve ozadja in kubusa ene poleg druge. Ozadje je potrebno obravnavati kot enakovredni del slike, zato je pomembno, da ne naslikamo najprej ozadja in nato predmet ali obratno. Oboje slikamo istočasno, oziroma izmenično. Ozadje naslikamo nekoliko temnejše, kot ga vidimo. S tem poudarimo belino kocke. Emili Jenko Manca Matelič Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Neža Artnak Gaja Pekošak PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 2. vaja Risanje je zelo kompleksen duševni proces. Tega se zavemo šele, ko spoznamo, kaj risba sploh Sedaj nam manjka še višina kocke. Določili jo bomo tako, da bomo narisali tisto pokončno je. Če hočemo izdelati dobro risbo, je ne smemo risati mehanično, samo z upoštevanjem stranico kocke, ki je bolj obrnjena proti gledalcu, zgornji rob bomo potegnili v taki višini, da določenega znanja, ampak moramo biti duševno povsem zbrani in v določenem kreativnem bomo dobili vtis pokončnega, nekoliko od nas odmaknjenega kvadrata. razpoloženju. Sedaj je že vse določeno, narisati moramo le še manjkajoče robove kot vzporednice že OGLATI PREDMETI narisanim robovom. Postavitev kocke na risbi določa velikost leve in desne stranice oziroma Kocka je enostavno geometrijsko telo. Narisati pa je ni preveč preprosto. Zakaj? Zato, ker je kot, pod kakršnim odstopajo od vodoravnice levi in desni robovi, ki se od gledalca oddaljujejo. tako pravilna in ker ima vse stranice in robove enake. Na prvi pogled izgleda, da je to olajševalna S postavitvijo levega in desnega roba pa tudi določimo, s katere višine kocko opazujemo. Niže okoliščina - v praksi pa to ni tako. Na risbi kocke namreč ni dveh enakih stranic ali robov, kot je gledišče, večji kot oklepata desni in levi spodnji rob kocke, in obratno. Ta kot ne more biti ker gledalec kocko vidi pod različnimi zornimi koti. Risar pa mora črte postaviti tako, da bodo manjši kot devetdeset stopinj. V tem primeru smo narisali tloris kocke in stranskih stranic ne izgledali robovi narisane kocke enako dolgi in vzporedni. Kdor uspe tako dobro narisati kocko, moremo več videti. zmore narisati marsikaj. Nasprotni robovi kocke potekajo vzporedno. Takšni morajo izgledati tudi na risbi. Izraz izgledati Risati začnemo od spodaj navzgor. To pa zato, da se navadimo risati od tam, kjer že kaj smo uporabili zato, ker robovi ne bodo izgledali vzporedno, če jih bomo prikazali z vzporednimi imamo. V tem primeru imamo ploskev, na kateri kocka stoji. Ne začnemo risati po zraku, kot bi črtami – taka risba bo dajala vtis, da se kocka širi. To pomeni, da mora risar z vajo razviti čut za gradili hišo od dimnika navzdol, ampak rišemo od temeljev navzgor. prikazovanje vzporednic, ki se oddaljujejo v prostor, proč od gledalca. To dosežemo tako, da en rob, eno črto, prestavljamo toliko časa, da izgleda vzporeden z nasprotnim, da izgleda telo na Spodnji del risalne površine si moramo predstavljati kot vodoravno ploskev, na kateri kocka oddaljenem koncu enako široko ali visoko kot na bližnjem. leži. Ta predstava bo močnejša, če bomo v zgornjem delu ali v sredini lista potegnili vodoravno črto, ki bo predstavljala oddaljeni rob mize. Tako že imamo vodoravno površino na katero bomo postavili kocko. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Predmete moramo, vsaj na začetku, risati v celoti - tudi tiste strani, ki jih ne vidimo, da se jih navadimo opazovati po njihovi zgradbi, ne po njihovem videzu, kar je značilnost vsakodnevnega gledanja. Kocko bomo za prvo vajo začeli risati tako, da bomo na spodnjem koncu risalne površine potegnili kontrolno vodoravno linijo, ki se je bo dotikal najbližji vogal kocke. Navpični rob, ki bo na tem mestu, lahko takoj narišemo. Levo in desno od te točke bomo narisali levi in desni spodnji rob, ki se od nas oddaljujeta. Če ju bomo narisali tako, da se bosta pod enakim kotom dvigala nad kontrolno vodoravnico, bo to pomenila, da bosta leva in desna stranica enako vidni, enako zasukani od gledalca in na risbi enako veliki. Taka risba kocke bo simetrična, delovala bo manj plastično in bo manj zanimiva. V tem položaju narišemo kocko samo, kadar to izrecno želimo. Narisana kocka deluje bolj plastično, če je postavljena tako, da je ena stranica bolj odmaknjen od nas kot druga. To bomo na risbi prikazali tako, da bo eden od spodnjih robov prikazan s črto, ki se bo od vodoravnice dvigala pod večjim kotom kot druga. Tisti rob, ki se bo bolj strmo dvigal, bo pripadal stranici, ki bo bolj odmaknjena od nas, ki je bomo manj videli. S tako postavljenimi črtami smo že določili postavitev in izgled kocke. Sedaj moramo določiti še samo njene dimenzije. Najprej določimo dolžino tistega spodnjega roba, oziroma stranice, ki je manj odmaknjena od gledalca in bo na risbi večja - narišemo navpični rob. Sedaj lahko iz novega oglišča potegnemo naslednji, nevidni rob spodnje ploskve, ki bo potekal vzporedno z že narisanim. Manjka nam samo še spodnji rob ploskve. Narisali ga bomo tako, da bomo dobili lik, ki bo prikazoval kvadrat, ležeč na vodoravni površini (mizi). To, zadnjo črto moramo narisati narahlo, ker smo se verjetno ušteli, kar se bo pokazalo ob nadaljnji gradnji kocke – če smo se zmotili, jo bomo morali spremeniti. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Mara Orož Jevšenak Kaja Rogina PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 3. vaja ILUSTRACIJA Ilustracija je predstavitvena slikovna forma, narejena v risbi, sliki, fotografiji ali katerikoli drugi umetniški tehniki, z namenom, da prikaže in razloži čutne informacije (npr. slikovna razlaga zgodbe, članka v časopisu, pesmi idr.) skozi grafično interpretacijo.. Dobro preberi besedilo spodnje besedilo (Človek išče lepoto vsepovsod ...). Likovni izdelki dijakov programa Pri likovni upodobitvi izhajaj iz celotne pesmi ali le tistega dela, ki te najbolj nagovarja oz. umetniška gimnazija ‒ likovna smer navdihuje - lahko samo iz enega verza ali kitice, Razmisli kaj vse “vidiš“ in kateri vizualni impulzi se ti ob prebiranju pesmi porajajo v mislih. V ilustracijo lahko vključite tudi besedo, dve ali tri ..., Vita Kožuh Emili Jenko a besede morajo biti v kompozicijo izvirno likovno vkomponirane. Besede, če jih boš uporabljal/-a prav tako poskušaj likovno reševeti z tipografijo, ki je sorodna z narisanim/naslikanim. Lahko uporabiš tudi izreze črk in časopisa, revij ..., če ti to sovpada z likovno celoto tvojega izdelka. Človek išče lepoto vsepovsod: na nebu, v zvezdah, sončnih žarkih, oblakih, po poljih, njivah, vijugah cest, gorah, pa še bližje: na rožah, sadju, v vejevju; potem: hišah, ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna nam je lepota na živih bitjih, že zaradi življenja samega. Na- jlepša in nikdar dojeta pa je človeku lepota njega samega; vse umetnosti vseh časov opevajo, odkrivajo in razodevajo, ali nikoli je ne bodo dovolj opele in popolnoma odkrile in ne razodele. ČLOVEK JE SKRIVNOST SAM SEBI, JE LE SENCA SVOJE DUŠE. Miha Maleš (pesniška zbirka, obrazi iz sanj) Referenca za likovno nalogo naj bo slikar in pesnik Miha Maleš. Poetika pesnikovega pisanja je izjemna, zato se poskušaj z likovno interpretacijo tej dinamik tudii približati. Na spletu preveri slikarski opus Mihe Maleša, da boste lahko njegovo slikarstvo uporabili kot osnovo (ni pa nujno) za izvedbo te likovne naloge. Miha Maleš Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Brina Tomažič Nika Hliš PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 4. vaja KOLAŽ POEZIJA LIKOVNA NALOGA Kolaž izvira iz francoske besede coller, ki pomeni lepiti oziroma zlepiti. Kolaž poezija je tehnika, ki vključuje fotografije, izrezke iz časopisov in revij (podobe, slike in Ustvari svojo KOLAŽ POEZIJO. besede). Iz časopisa ali revije si izberi članek, ki te najbolj pritegne, nagovori s svojo vsebino (lahko je kombinacija različnih besedil, vrste tipografij, barva besed ...). Iz prispevka ali članka izreži Tehnika kolaža se je v začetku 20. stoletja razvila v znamenju modernistične umetnosti Pabla besede in jih vstavi v »besedno-vizualni klobuk«. Iz klobuka naključno izberi vsaj deset (lahko Picassa in drugih kubistov. Avantgardne skupine, kot so dadaisti in nadrealisti, so uporabile tudi tudi več) izrezkov ali besed. Na format A3 v zanimivo kompozicijo postavi besede iz klobuka. obliko, da so ustvarili novo vizualno in jezikovno delo. Vse besede morajo biti povezane z risbo, katero moraš smiselno postaviti/vkomponirati na format. Tristan Tzara, znan romunsko-francoski dadaistični pesnik, je razširil »cut-up« metodo Risbo moraš prilagoditi besedam, besedni zvezi ali morebitnemu sporočilu. Za večji vizualni kompozicije, ki vključuje izrezovanje besed iz časopisa in njihovo naključno izbiranje izrezkov moment lahko iz revije izrežeš tudi različne barvne oblike, predmete, obraze, figure ... iz klobuka. Naključno izbrane besede pri tej metodi, umetnik postavlja v zanimive besedne in likovne kompozicije. Likovna tehnika: kombinirana likovna tehnika Ali morajo imeti besede, ki jih naključno izbiramo iz klobuka smiselno medsebojno povezavo? Ne. Potrebna je njihova likovna kompozicija, zanimiva stavčna struktura in celotna vizualna podoba končnega likovno-besednega izdelka. Likovni izdelki dijakov programa Primer slovenske kolaž poezije: Srečko Kosovel, umetniška gimnazija ‒ likovna smer Leteča ladja Srbski pesnik Vojislav Despotov, Kultura prostora Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Ula Flis Ula Flis (detajl) Mirjam Senica Ines Pusovnik PREDMET RISANJE IN SLIKANJE Kaja Rogina Apolonija Rožanc UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 5. vaja Risanje draperije z gubami in senčenjem Cilj naloge je upodobiti draperijo z naravno padajočimi gubami, poudariti mehkobo tkanine in uporabiti tehniko senčenja za ustvarjanje tridimenzionalnega učinka. Priprava na nalogo Materiali: • Papir za risanje (šeleshamer, A4). • Svinčniki (HB, 2B, 4B, 6B). • Gnetilna radirka in običajna radirka. Postavitev: 1. Izberi kos tkanine (lahka tkanina, kot je svila ali bombaž, bo boljša za učinek mehkobe). 2. Položi tkanino čez predmet (npr. stol, knjigo), tako da naravno pade in oblikuje različne gube. 3. Namesti vir svetlobe z ene strani (namizna lučka, ročna baterijska svetilka), da ustvariš jasne svetle in temne prehode. Koraki za izvedbo naloge 1. Opazovanje: • Natančno preglej tkanino in določi, kako svetloba ustvarja svetle, srednje in temne tone. Likovni izdelki dijakov programa • Osredotoči se na obliko in smer gub ter na točke napetosti in mehkobe v tkanini. umetniška gimnazija ‒ likovna smer 2. Osnovna skica: • Z rahlim pritiskom svinčnika zariši osnovne oblike gub. • Uporabi dolge in tekoče črte. • Ne pritiskaj premočno, saj boš kasneje linije (lažje) popravljal. 3. Gradnja tonov: • Začni s svinčnikom HB in označi najtemnejše dele (sence) ter najsvetlejše dele (poudarke). • Postopoma dodajaj srednje tone s svinčnikom 2B. • Za najsvetlejše predele pusti papir bel. 4. Mehkoba in senčenje: • Da ustvariš mehkobo, zabriši prehode rahlo s prstom (ne pretiravaj, da ne bo risba videti meglena). • Za ostrino na določenih delih, kot so točke napetosti v gubah, uporabi oster svinčnik. 5. Poudarjanje detajlov: • Gnetilno radirko uporabi za odstranjevanje svinčnika in ustvarjanje svetlejših linij znotraj gub. • Dodaj teksturo tkanine, če je to potrebno (črtkanje, drobni detajli). Nasveti za uspešno izvedbo likovne naloge 1. Uporaba različnih svinčnikov: • HB za osnovno skico. • 2B za srednje tone. • 4B in 6B za globoke sence. 2. Fokus na svetlobi in senci: • Svetlobni prehodi naj bodo gladki. • Kontrast med svetlobo in senco poudarja tridimenzionalnost. 3. Ohrani naravni videz: • Gube naj bodo mehke in tekoče, razen na točkah napetosti. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Miha Toman Pia Amon PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER Likovni izdelki dijakov programa Zala Vozelj umetniška gimnazija ‒ likovna smer 6. vaja Motiv V kot s svetlo sivimi stenami postavimo pisana jabolka (lahko tudi več različnih vrst sadja, a naj ne bo naslikano samo eno jabolko, ena hruška, pomaranča ...). Tla, na katerem bo kompozicija postavljena, naj bodo temnejša (lahko na tla postavite tudi črn večji list). Kompozicijo osvetlimo tako, da na tla predmeti mečejo močno senco (pomagajte si z namizno svetilko). Slikanje Naslikati je potrebno večbarvne okrogle predmete. S svinčnikom na rahlo označimo, na tihožitju, meje med svetlobo in senco. Slikarski problem te vaje je v tem (glej spodnji primer), da je so objekti ponekod temnejši, drugod pa svetlejši. Hkrati so predmeti deloma osvetljeni in deloma v senci. Tihožitje je potrebno naslikati tako, da različni barvni lisi predstavljata isto barvo, enkrat na svetlobi, drugič v senci. Razlika med svetlobo in senco naj bo razločno vidna in je lahko zato lahko nekoliko večja, kot jo vidimo na modelu. Meja med svetlobo in senco naj bo ostrejša, kot jo vidimo na objektu. Ko slikamo detajle, ne smemo pozabiti na objekt kot celoto. Naša naloga je narediti barvno analizo. Nevtralno okolje/ozadje ne vpliva na barvo jabolka, svetloba ozadja in tal pa vpliva na njegov senčni del, ki ga nekoliko osvetli. Ozadje je lahko naslikano v toplih ali hladnih tonih. Tonsko ga oblikujemo glede na osvetljenost objekta. Cilji naloge Opazujemo kako so videti zelene, rumene in rdeče barve na svetlobi in v senci. Ozadje prikažemo z barvo, ki ustreza barvni celoti kompozicije. Ko usklajujemo barve v svetlobi in senci, utrjujemo občutek za barvne intervale. Barbara Lipnik Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Neža Artnak Tomaž Pavšek Neža Lesar PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 7. vaja Kompozicija in načela likovnega reda v umetnosti Vsak likovni izdelek je skupek, sestavljen iz več enot in delov (figur, ozadja, likovnih elementov, objektov ...), ki so razporejeni v končno celoto – kompozicijo. Na njeno obliko vplivajo tako izbira formata, likovna tehnika kot vsebina motiva. 1. Prosta ali nevezana kompozicija nima omejenega formata in je lahko delo več avtorjev, ki med sabo niso sodelovali oziroma so ustvarjali drug poleg drugega. 2. Navpična ali vertikalna kompozicija je običajno simetrična in toga (statična). 3. Pasovno vezana kompozicija je značilna za v trak razporejene prizore. Zadnje gledamo kot linearno zgodbo, ki ji sledimo v eno smer. 4. Vodoravna ali horizontalna kompozicija je vezana na krajinske prizore oziroma gledalcu odpira prostor v globino. 5. Poševna ali diagonalna kompozicija ustvarja na sliki dinamiko in poudarja gibanje figur. 6. Trikotniška ali piramidalna kompozicija ustvarja hierarhijo in stopnjevanje prizora z vrha navzdol ali obratno. 7. Radialna kompozicija stopnjuje prizor iz središča v obod kroga. 8. Razpršena ali difuzna kompozicija je sestavljena iz več središč, v katere lahko usmerimo pogled. 9. Mimobežna kompozicija je na videz obrezana na naključnih mestih, tako kot hitro izvedena fotografija. Napol prikazani deli motiva ustvarjajo v sliki suspenz oziroma nemirno pričakovanje. Poznamo sedem organizacijskih načel likovnega reda: 1. Razmerje ali proporc je odnos med deli telesa, volumni objekta, merami slikovnega polja, formata ... V preteklosti so ljudje obsedeno iskali idealna razmerja za prikaz človeškega telesa ali izdelavo poslopij, orodij, prevoznih sredstev ... 2. Ravnovesje je odraz urejenosti in uravnoteženosti elementov v kompoziciji. Vizualno ravnovesje določa ali likovno kompozicijo dojemamo kot mirujočo (statično) ali kot spremenljivo (dinamično). 3. Ritem je ponazoritev časa, gibanja, ponavljajočega se vzorca v kompoziciji. Lahko je linearen, krožen, stopenjski ... Z njim stopnjujemo napetost, določamo poudarke in pomirjamo elemente v kompoziciji. 4. Kontrast je odnos med nasprotji (skrajnostmi) v likovnih elementih in spremenljivkah (svetlo-temno, veliko-majhno, blizu-daleč ...). Z njim poudarjamo napetost, razgibanost, dramatičnost v oblikah in motivih. 5. Harmonija označuje sožitje nasprotij in podobnosti. Povezujemo jo z ravnovesjem, skladnostjo, povezanostjo, funkcionalnostjo elementov. 6. Dominacija je stanje prevlade določenih likovnih elementov, spremenljivk, delov kompozicije nad preostalimi, ki so potisnjeni v drugi plan. Lahko ruši ali vzpostavlja harmoničnost, usmerja pozornost, določa hierarhijo ali pomembnost med deli kompozicije. Nastane kot nasprotje, izjema, poudarek, vodilo ... Je prva in najočitnejša stvar, ki jo opazimo pri sliki, kipu, dizajnu in arhitekturi. 7. Enotnost je načelo povezovanja vseh delov kompozicije v celoto na podlagi oblik, materialov, funkcionalnosti (namena), načina dela (sloga), idejne zasnove ... V kompleksnih sistemih je nujna za njihovo delovanje in praktični učinek. Enotnost je pogoj za dosego skupnega (višjega) cilja. Čeprav jo pogosto povezujemo z analitičnim oziroma načrtnim pristopom k ustvarjanju, jo lahko dosežemo tudi intuitivno, kot navdih. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Nika Fridauer Zala Kapitler Eva Pušnik Korina Ferčec Likovni izdelki dijakov programa PREDMET RISANJE IN SLIKANJE umetniška gimnazija ‒ likovna smer UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER Gaja Kožuh Nena Sovinc 8. vaja Motiv V barvni kot postavimo kozarec, steklenico ali vrč. V predmet natočimo čisto malo vode. Barvni kot je lahko tudi v poljubnih barvah. Pri kompoziciji se izogibamo popolni simetriji. Opazovanje Steklen predmet ali vodo lahko vidimo samo zato, ker nista popolnoma prozorna, ampak svetlobo deloma posrkata, odbijeta ali lomita. Ko slikamo prozoren predmet, opazujemo, kako se skozenj kaže ozadje, saj nima barve. Ponekod je barva ozadja temnejša, drugod svetlejša, ponekod pa je zaradi zrcaljena okolja na površini stekla tudi spremenjena. Zanimiva je gladina vode, ki je zaradi loma svetlobe obarvana z barvo tal. Razen barv opazujemo tudi risbo (robovi kota), ki jo steklo ali voda deformirata ali lomita. Slikanje Naslikati je treba prozoren predmet, kar pomeni, da naslikamo, kako je skozenj videti ozadje. Predmet se ne sme stopiti z ozadjem, zato naslikamo barve, ki so za steklom, dovolj različne od okolja. Temnih ali svetlih obrob predmeta ne slikamo, tudi če jih na predmetu vidimo, rajši povečamo razlike med barvnimi lisami. Lome in deformacije robov ozadja, ki nastanejo zaradi prehoda svetlobe skozi steklo in vodo, poenostavimo ali povečamo. To je potrebno zato, ker predstavljajo bistveno karakteristiko pozornih predmetov, še posebno tekočin. Senca, ki jo meče steklen predmet, ima določene posebnosti. Če je posoda prazna, je senca temnejša ob robovih, če je v njej voda, pa v sredini. Voda namreč deluje kot zbiralna leča, zato nastane sredi temne sence zelo svetla lisa. Odbleske na površini stekla naslikamo po temeljitem premisleku. Vsekakor ne naslikamo vseh, ki jih vidimo. Najbolje je naslikati en sam odblesk. Če jih naslikamo več, naj bo eden glavni, ostali pa mnogo šibkejši. Težimo k temu, da posodo naslikamo s čim manj barvnimi lisami. Vse, kar ni nujno potrebno, lahko sliki škodi. Cilji vaje Senzibilizacija pogleda: opazujemo barve ozadja in ne predmeta, ki je v bistvu neviden. Razvijanje likovnega mišljenja: spoznavamo, da je predmet bolj prepričljivo prikazan, če ne naslikamo vsega, kar na njem vidimo. V tem primeru so to odbleski. Mešanje barv: upoštevati je treba, da barvo ozadja spreminjata prehod svetlobe skozi steklo in odsev okolja na površini stekla. Likovnanaloga naj bo narejena natančno in z veliko mero potrpežljivosti. Vaja je zelo pomembna za nadaljnji razvoj vašega slikarskega mišljenja, saj je pobrobno opazovanje ključ do uspeha v risarskem in slikarskem svetu. Velikost lista - 50x70 cm (liste si lahko vzamete v šoli). Likovni tehnika: akril Format naj bo pokončen in temu seveda prilagodite tudi kompozicijo. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Leon Lončarevič Ines Gubenšek Rovšnik PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 9. vaja Likovna naloga: Risanje prostora Cilj: vzorce na tleh, refleksije svetlobe). • Delo zaključite tako, da ga pripravite za predstavitev ali razpravo v razredu. • Opazovati in interpretirati značilnosti prostora, v katerem se nahajamo (npr. učilnico, hodnik, knjižnico ali katerikoli drug poznan prostor). Dodatni nasveti • Vaditi kompozicijo, perspektivo in uporabo svetlobe ter senc pri upodabljanju arhitekturnih elementov. • Perspektiva: • Razvijati osebni pogled na vsakdanje okolje in ga kreativno izraziti. Razmislite o uporabi enotečne perspektive (enega bežnega točkovanja), ki vam bo pomagala ustvariti občutek globine. Materiali: • Risalni papir (lahko A3 ali A4, glede na razpoložljivost) • Svetloba in sence: • Svinčik (lahko oglje ali barvice, če so na voljo) Eksperimentirajte z različnimi tehnikami senčenja, saj so sence ključne za prikaz volumna in • Radirka razdalj. • Barve (akrilne, vodene barve, tempera ipd.) in čopič, če želite dodati barvno noto Potek naloge • Osebni pristop: Ni pomembno, da risba zgleda popolno. Pomembno je, da v njej čutite in pokažete svoj pogled Ura 1: Opazovanje in priprava skice na prostor ter da se naučite opazovati drobne detajle. 1. Opazovanje prostora: • Osredotočite se na pomembne elemente: arhitekturne detajle (okna, vrata, stene, tla), svet- Ta naloga vam bo pomagala, da se osredotočite na vsakdanje okolje in ga skozi likovno izražanje • Pred začetkom si vzemite nekaj minut in si natančno oglejte prostor, v katerem se nahajate. lobo, sence ter predmete, ki popestrijo okolje. doživite na nov način. • Razmislite, kateri del prostora boste upodobili in kakšen bo vaš pogled (pogled iz vogala, Likovni izdelki dijakov programa ravno spredaj, z višje ali nižje perspektive). 2. Načrtovanje kompozicije: • Predstavite si, kako boste razporedili posamezne elemente, da bo risba uravnotežena in za- umetniška gimnazija ‒ likovna smer nimiva. 3. Izdelava osnutka: Nina Kramar Keira Di Rocco Pia Krajnc • Na papirju rahlo narišite osnovno skico prostora. • Uporabite lahkotne linije, da boste kasneje lažje popravljali oblike in dimenzije. • Ne pozabite označiti osnovnih perspektivnih linij, ki vam bodo pomagale pri pravilni razpored- itvi elementov. Izvedba in dokončanje dela 1. Dodelava risbe: • Na osnovi pripravljenega osnutka nadaljujte z natančnejšim risanjem. • Posvečajte pozornost svetlobnim virom: kje pada svetloba, kako nastajajo sence in kako se spreminja intenziteta svetlobe v prostoru. • Uporabite tehniko senčenja (lahkote in temnejše tone) za ustvarjanje tridimenzionalnega učinka. 2. Osebna interpretacija: • Razmislite, kako lahko skozi svojo risbo izrazite tudi svoje čustveno doživljanje prostora. • Lahko poudarite določene detajle, ki so vam posebej pomembni ali zanimivi, in jih ustvarite v večjem kontrastu. 3. Zaključek: • Preglejte svoje delo in popravite morebitne netočnosti. • Če imate še čas, dodajte detajle, ki bodo poudarili značilnosti prostora (npr. teksturo stene, Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 10. vaja Naslov naloge Barvna igra oblik in prehodov CILJ NALOGE 1. Raziskovanje modulacije (postopnega prehajanja med barvnimi vrednostmi). 2. Ustvarjanje tihožitja, kjer poudarite oblike, linije in barve. 3. Poudarek na izrazu in harmoniji kompozicije. Mojca Brumen Navodila za nalogo 1. Izbira motivov in oblikovanje kompozicije: • Dijaki izberite preprosto tihožitje (npr. sadje, vazo, steklenico, draperijo/tkanino, skledo ...). • Oblike poenostavite tako, da jih stilizirate v osnovne geometrijske oblike (krog, oval, valj). • Dodajate lahko informacije o predmetu (teksture, vzorce, črte), ki poudarijo karakter pred- metov. 2. Uporaba modulacije • Pri barvanju/slikanje uporabite modulacijo za ustvarjanje prehodov: a) Znotraj ene barve – od temnejšega do svetlejšega tona (monokromatski prehodi izbrane barve). b) Med različnimi barvami – npr. prehodi med toplimi (rumena, rdeča) in hladnimi barvami (modra, zelena). • Barve naj služijo kot glavni izrazni element. 3. Ozadje in kontrast • Stilizirano/poenostavljeno ozadje naj dopolnjuje motive v ospredju (npr. abstraktni vzorci ali preprosti barvni prehodi). • Ozadje naj ne prevlada - kompoziciji naj doda le globino. 4. Tehnika • Akril na papirju. LIKOVNA NALOGA OD VAS ZAHTEVA DVA IZDELKA 1. IZDELEK - TIHOŽITJE Z UPORABO MONOKROMATSKIH BARVÍ 2. TIHOŽITJE Z UPORABO HLADNIH IN TOPLIH BARV (barvna perspektiva) Izdelka naj bosta narejena na dva formata v velikosti 29,7 X 29,7 cm (naredite kvadrat iz A3 šeleshamerja). IZOBRAŽEVALNI NAMEN/CILJ • Razumevanje in uporaba modulacije in monokromatskega slikanja kot izraznega sredstva. • Razvijanje občutka za kompozicijo, barvo in sodobni likovni jezik. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Naja Škrabar PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 11. vaja pozabiti tudi na tradicionalne umetnosti, predvsem ljudske in plemenske, kjer najdemo izjemne MELANHOLIJA, DEPRESIJA, EROTIKA, SAMOPODOBA, STRAH, JEZA, UTESNJENOST, ODNOSI, STRES, DRUŽBA, ZASANJANOST, ISKANJE SAMEGA SEBE, PRENASIČENOST, primere ekspresivno uporaljenih barv pri oblikovanju obrednih mask in oblačil, pri kultnih MEDIJI, SODOBNE TEHNOLOGIJE, IZDAJA, ZAUPANJE, LJUBOSUMJE, ZAVIST, DUŠEVNO predmetih in upodobitvah božanstev ter pri gledaliških uprozoritvah, predvsem lutkovnih in Ekspresivno vrednost barv je raziskala in razvila predvsem moderna umetnost, ne smemo pa Teme za ekspresivno slikanje: Barvna ekspresija plesnih. ZDRAVJE ... Ekspresija Navodilo za izdelavo naloge postane notranje doživetje vidno tudi navzven. Če so določena čustvena stanja stalna in del si temo (lahko tudi takšno, ki ni zapisana med danimi predlogi) in na to temo slikajte na ekspresionističen način. Pri tem upoštevajte svoje občutke ter kako se počutite »trenutno« ob človekovega temparamenta, se lahko pokažejo tudi v načinu oblačenja in opremi bivališč, posebno razmišljanju o temi, problematiki, stanju ..., ki ste si ga izbrali. V sliko lahko vključite tudi kakšno pa izstopajo pri izbiri barv. Izkaže se, da določenim duševnim stanjem ustrezajo določene barve. se odražajo na človekovem obrazu, v glasu in kretnjah, skratka v celotni govorici telesa. Tako Na format A3 naslikajte ekspresivno sliko, upoštevajoč navodila na sprednji strani. Izberite Ekspresija je izraženo notranje doživetje. Stanja žalosti, veselja, jeze, razočaranja, sreče ..., Barve niso ekspresivne same po sebi. Modra barva, na primer, ne izraža duševnega stanja besedo. Vsekakor na tej nalogi upoštevajte zakonitosti likovne tehnike, ki si jo boste izbrali. predstavlja umirjenost in poduhovljenost. Ekspresivna ni barva, ampak to, kar z njo doseže Na hrbtni strani zapišite ime in priimek, naslov likovnega dela in delo v parih stavkih opišite. umirjenosti, ampak sama deluje pomirjajoče. Slikar pa modro barvo lahko uporabi tako, da slikar. Barve imajo le določene lastnosti, ki to omogočajo. Ustvarjalec z bavo ne izraža svojega trenutnega duševnega razpoloženja, čeprav se v posameznih primerih dogaja tudi to. Večinoma so barve na ekspresiven način uporaljene premišljeno in načrtno. Slikar barve proučuje, raziskuje njihove potenciale in dognanja uporabi v ustvarjalnem procesu. Cilj ekspresivnega umetniškega dela je, da pri gledalcu vzpodbudi intenzivno doživljanje oz. doživetje, ne pa izražanje duševnega življenja umetnika, čeprav vsak umetnik črpa iz svojega temperamenta in življenjskih izkušenj. Lara Ocvirk Neli Zlatoper Ekspresivne barve Izrazno vrednost in pomen imajo barve samo v človekovi kulturi. Ekspresiven učinek jim da človekova duhovnost. V naravi barve niso ekspresivne, ampak samo sporočilne. Živali, ki se v praitvenem obdobju živo obarvajo, s tem ne sporočajo svojih ljubezensko-romantičnih čustev, ampak le nakazujejo, da so godne za parjenje. Meje med sporočilnostjo, ekspresijo in simboliko barv pa so zabrisane, saj se v stvarnosti ti vidiki barvnih učinkov prepletajo. Človek je v barvah zmožen videti še kaj drugega kot samo njihovo raznolikost. Zdijo se mu prijetne ali običajne, tople ali hladne, nežne ali živahne ... V njih prepoznava svetlobo, mrak, živahnost, mir, bližino, daljavo ... Nekatere so vesela ali živahne, druge svečane, tretje vznemerljive itd. Barve izrazno niso enoznačne, ekspresivnih vrednosti pa jim ne moremo poljubno pripisovati, ampak jih je treba odkrivati. V sodobnem slikarstvu se ekspresivna raba barve veže na ekspresionizem, slikarsko smer v začetku 20. stoletja. Ekspresionisti so tematiko za svoje slike iskali v takratnih družbenih razmerah pred in med prvo svetovno vojno ter po njej. Upodabljali so človeške stiske in travme pa tudi grozote vojne, zato so njihove barve hladne, temačne, kontrastne ali pa kričeče. Ko govorimo o ekspresivnih barvah, ne mislimo na tiste, ki bi izražale spokojnost, lepoto ali srečo, pač pa take, ki merijo na konflikt, grozo ali eksestencialno stisko. Tega pač ni mogoče izraziti z barvami, ki so v skladu z navkom o barvni harmoniji. Barvna ekspresija temelji na disharmoniji, na barvnih in tonskih nasprotjih. Pomagamo si lahko z naukom o bavnih kontrastih, vendar je treba iskati lastne in drzne rešitve. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Aneja Butinar Nina Šafranko Zala Slaprnik Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj PREDMET RISANJE IN SLIKANJE - 2. letnik UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer 12. vaja Barbara Lipnik Barva in slikanje po modelu Slikanja po modelu ne smemo enačiti s figurativnim slikarstvom nasploh. Slikanje neposredno po modelu je v zgodovini slikarstva relativno mlado in tudi sicer redko. Povsem se je uveljavilo šele z realizmom in impresionizmom v 19. stoletju. V drugih obdobjih so slikarji po modelu le skicirali in slikali študije ali pa samo posamezne figure, draperije ali obraze, ne pa slike kot celote. Slikanje po modelu je nepogrešljivo pri uvajanju v veščino slikanja. Pri tem slikanju se slikarski problemi barv nanašajo na konkretne barve v naravi, zato ni težko oceniti, ali je cilj vaje dosežen. Pri študijskem slikanju po naravi se slikar privadi slikaskemu delu, nujni doseldnosti in natančnosti, daj je cilj, ki ga mora doseči jasen in enoznačen. Barvni intervali Interval je stopnja različnosti med dvema sosednjima barvama. O barvnem intervalu govorimo samo v okviru posamezne dimenzije barve. Gre torej za razliko v svetlosti ali nasičenosti iste barve in za spremembo barvnosti (od rumenozelene do modrozelene, od rdečeoranžne do rumenooranžne ...). Barvnemu intervalu pravimo tudi barvni proporc. Pri slikanju so intervali razlike med sosednjii barvnimi lisami, večinoma pomembnejši od barv samih. Naša vizualna percepcija je namreč usmerjena v zaznavo razlik med sosednjimi ploskvami. Tam, kjer ni svetlobnih ali barvnih razlik, ni kaj zaznati. Tudi naša predstava stvarnosti je utemeljena na teh razlikah, zato zlahka prepoznamo, kdaj se slikar približa običajnim barvnim in svetlobnim intervalom določenega motiva. Slikar lahko te intervale tudi poveča ali pomanjša in s tem izziva gledalčevo percepcijo. Tudi na ta način lahko gradi svoj slikarski izraz in stil. Lokalna barva Lokalne barve so barve predmetov ali njihovih delov. To so barve oblačil, gumbov, cvetov ..., skratka barve, ki so značilne za posamezne predmete, objekte in pojave. Lokalne barve so stalne lastnosti predmetov, zaznamo pa jih po zaslugi barvne konstance. To pomeni, da vidimo značilno barvo določenega predmeta glede na to, kakšna je v trenutnih okoliščinah. Modelirana barva Modeliranje barve je povezano z risbo. Z modeliranjem barve risbo senčimo in tako prikazujemo telesnost naslikanih predmetov. Lokalne barve modeliramo tako, da jih svetlimo z belo in temnimo s črno barvo. Modelirano barvo vidimo na motivu in jo pri slikanju posnemamo. Modeliranje barve je značilno za slikarstvo, ki temelji na realistični akademski risbi. Na ta način so slikarji barvo uporabljali vse do modernega slikarstva. Slikarji, ki se odločijo za tak način slikanja, slikajo z barvno modelacijo tudi danes. Modulirana barva Modulacija pomeni premeno, preskok na drugo raven, v dugo modaliteto ali lestvico. Pri moduliranju barve gre za preskok med toplim in hladnim barvnim ključem. Barvna modulacija zato gradi predvsem na toplo-hladnem kontrastu in je utemeljena na dejstvu, da se zdijo tople barve svetle in bližje, hladne pa senčne in bolj oddaljene. Za modelacijo je značilno slikanje z barvnimi lisami brez kontinuiranih prehodov med posameznimi toni in barvami, to pa zato, ker je tu poudarek na barvi, barva pa pride najbolj do izraza na homogeni ploskvi. Z modulacijo se barve aktivirajo, poveča se njihova barvna moč, ker se tople in hladne med seboj krepijo. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj PREDMET RISANJE IN SLIKANJE Likovni izdelki dijakov programa UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER umetniška gimnazija ‒ likovna smer Nina Kramar Leon Lončarevič 13. vaja LIKOVNA NALOGA: Slikanje tihožitja Tematsko izhodišče: Opazovanje in interpretacija aranžiranega tihožitja (rože, tkanine, vaza, draperija) skozi stilizirane oblike in lazurne nanose barv. Likovni cilji: - razvijanje občutka za barvno harmonijo in načela likovnega reda (ravnotežje, ritem, kontrast, poudarek), - uporaba lazurnih nanosov za ustvarjanje občutka globine in mehkobe, - oblikovanje stiliziranih ali poenostavljenih oblik, ki izražajo atmosfero in likovno poetičnost, - prehod iz realističnega opazovanja v likovno interpretacijo. Tehnične zahteve: Podlaga: rjavi risalni papir ali tonirani papir (za kontrast z lazuro). Medij: akrilne barve (redčene z vodo za lazurne nanose). Format: A3 ali večji. Najprej svetel podslikarski nanos za definiranje kompozicije, nato plastenje barv z lazurnimi nanosi. Likovna navodila: Postavi lastno tihožitje (vaza z vejicami cvetja, tekstil, barvna draperija, miza) ali si pomagaj s fotografijami. Najprej skiciraj kompozicijo z belo ali svetlo akrilno barvo. Gradnjo slike nadaljuj z lazurnimi plastmi – naj barva nežno prehaja ena v drugo. Poudari ritem in kompozicijsko dinamiko z barvnimi poudarki ali kontrastom med toplimi/ hladnimi barvami. Oblike naj bodo stilizirane – ne upodabljaj vsega realistično, temveč skušaj ujeti bistvo (linijo, barvno liso, teksturo). Sliko zaključi z oceno barvne harmonije in uravnoteženosti vseh likovnih elementov. Poudarki pri ocenjevanju: - izraznost kompozicije (ravnotežje in ritmična razporeditev elementov), - uporaba lazure in prehodi med barvami, - sposobnost poenostavljanja oblik in hkrati ohranjanje likovne celovitosti, - likovna atmosfera slike in občutek za barvno usklajenost. Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Mojca Brumen Ines Gubenšek Rovšnik PREDMET RISANJE IN SLIKANJE Kriterij Odl (5) Pdb (4) Db (3) Zd (2) UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER Kompozicija Izvirna in Kompozicija je Osnovna Kompozicija je uravnotežena; uravnotežena, kompozicija je nerazumljiva ali jasno vendar manj razumljiva, kaotična Delovni list za dijake, ki se navezuje na 13. vajo upoštevanje izvirna a nerazvita načel likovnega reda Barvna harmonija Zelo usklajena Barve so Barve so Barvna 1. OPIS KOMPOZICIJE prepoznavna uporaba barv; večinoma prisotne, a uporaba je usklajene, manj med seboj naključna in Kaj si izbral/-a za tihožitje? Opiši elemente, ki jih vsebuje tvoja kompozicija (npr. vaza, rože, barvna shema izrazita barvna neusklajene zmotna tekstil, draperija itd.): in premišljeni logika kontrasti Uporaba lazurnega nanosa Vešče slojevito Prisotno Le delno Ni vidne nanašanje barve; plastenje barv, upoštevan uporabe 2. NAČRTOVANJE BARVNE HARMONIJE vidna globina in vendar manj lazurni pristop lazurnega Katere barve si izbral/-a za osnovno barvno shemo? prosojnost izrazito nanašanja Zakaj? (npr. toplo-hladno, komplementarno, analogno…) Stilizacija oblik Zavedna Prisotna Le manjša Oblike so 3. PRISTOP K LAZURNEMU NANOSU likovno zanimiv a nekoliko realnosti realistično pristop k formam poenostavitev; stilizacija, odstopanja od preveč Kako si nanašal/-a barvo? Katere plasti so nastale in kako si ustvarjal/-a prehode? nesistematična ali nejasno prikazane Likovni izraz in atmosfera Zelo močan Prisotna likovna Slika je Delo ne izraža likovni vtis; slika celovitost nevtralna, brez nikakršne 4. POENOSTAVLJANJE OBLIK izraža občutje ali posebnega vsebinske Katere dele si poenostavil/-a? Zakaj? Kako to vpliva na celotno kompozicijo? kvalitete atmosfero izraza ali estetske Refleksija in analiza Natančno, Jasno opisana Površna analiza Pomanjkljivo ali (delovni list) poglobljeno opažanja neizpolnjeno razmišljanje o lastnem delu VPRAŠANJA ZA REFLEKSIJO (analiza po koncu naloge) Kaj ti je bilo v tej nalogi najbolj zanimivo ali izzivalno? Kako si se odločal/a za barvne poudarke in kontraste? Kako se tvoja slika razlikuje od realnega pogleda na tihožitje? Kaj bi naredil/a drugače, če bi nalogo ponovil/a? Kako bi opisal/a vzdušje oziroma atmosfero svoje slike? Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Ana Ema Jakop Ana Ema Jakop PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 14. vaja LIKOVNA NALOGA: UTRIP UJETEGA TRENUTKA V PROSTORU Tehnika: risba s tušem ali črnim flomastrom + akvarel Medpredmetno povezovanje: risanje in slikanje ter likovna teorija CILJI - Opazovati in interpretirati arhitekturni prostor ter atmosfero kraja, - razvijati risarske spretnosti (linija, proporci, tekstura ...), - spoznati osnovne zakonitosti perspektive in barvnega izraza, - zabeležiti utrip trenutka – človeško prisotnost ali dogajanje v prostoru, - uporabiti akvarel kot izrazno sredstvo za vzdušje in barvno harmonijo. NAVODILO ZA DIJAKE - Izberi arhitekturni prostor, ki te nagovarja – to je lahko stara ulica, trg, pristanišče ali notran- je dvorišče. - Naredi skico s tanko risbo (črn tuš/flomaster). - Osredotoči se na: prostorsko razporeditev (hiše, poti, stopnice), značilnosti fasad, okna, detajli (kamnita tekstura, polkna ipd.), elemente, ki dajejo vtis življenja (oseba, svetilka, roža, terasa…). - Z akvarelom dopolni risbo. Ne barvaj vsega enakomerno – uporabi barvo za vzdušje (jutro, popoldne, tišina, živahnost). Naslov dela naj izraža občutek kraja (primer: Tiho jutro v Piranu, Koraki med zidovi, ipd.) LIKOVNO-TEORETIČNI POJMI Prostor: prednji, srednji in zadnji plan Perspektiva: enobežnična perspektiva Barva: tople in hladne barve, (ne)nasičenost, transparentnost (akvarel), lazurno nanašanje plasti barve. Likovni izdelki dijakov programa Linija: izrazna risba, občutek za teksturo umetniška gimnazija ‒ likovna smer Lan Oset Klara Šergon Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj PREDMET RISANJE IN SLIKANJE Likovni izdelki dijakov programa UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER umetniška gimnazija ‒ likovna smer 15. vaja MEDPREDMETNO SODELOVANJE MED GLASBO TER RISANJEM IN SLIKANJEM Eden ključnih pogojev za kakovostno izvedbo medpredmetnih povezav je smotrno načrtovanje. pojavljajo pri sodobni/pop glasbi. Dijaki so navdušeno sprejeli vse ugotovitve in novo pridobljeno Načrtovanje je nujno potrebno za doseganje kakovostnih učnih ciljev. Medpredmetno sodelovanje znanje z zavedanjem, da brez glasbene preteklosti glasbe danes takšne kot jo poznamo ne bi prav tako spodbuja aktualne miselne veščine 21. stoletja: ustvarjalno in kritično mišljenje, bilo. Sledila je samostojna priprava seminarske naloge. V seminarsko nalogo so dijaki morali problemsko mišljenje in veščino sprejemanja odločitev (Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010). Eden vključiti kratek zgodovinski del (razvoj glasbila) in opis glasbila ter njegove rabe. Vso novo večjih izzivov za učitelje predmetov je dejstvo, da se zelo redko zgodi, da bi se vsebinski sklopi znanje, ki so ga pridobili o izbranem inštrumentu s pripravo seminarske naloge, so kasneje ujemali do te mere, da bi se predmeta v nekem trenutku šolskega leta enostavno dopolnila in prenesli na strokovni predmet risanje in slikanje. si izmenjala različne poglede na isto vsebino ali čas, v katerem je nek dogodek nastal. Izrazito ukalupljenega toka podajanja snovi pa bi ne smeli pavšalno jemati kot oviro, temveč kot kreativni Pri predmetu risanje in slikanje so najprej morali inštrumentu določiti subjektivno likovno barvo izziv, kako povezati na videz nepovezano. zvoka, ki ga ta oddaja. Nato so morali zvoku pripisati čustva, ki jih občutijo ob poslušanju inštrumenta. Ta čustva so morali prikazati z barvo in barvnimi kontrasti. Sledilo je likovno Ena takšnih uspešnih medpredmetnih povezav je novembrska bogatitev vsebin učnih načrtov ustvarjanje na načelu pravil kubističnega prikazovanja predmetov. Dijaki so podrobneje spoznali strokovnega predmeta risanje in slikanje ter splošnoizobraževalnega predmeta glasba v 1. načela kubističnega slikanja in glavne predstavnike tovrstnega umetniškega udejstvovanja. letniku umetniške gimnazije – likovne smeri. Pri risanju in slikanju dijaki spoznavajo barvne Gre za prikazovanje predmeta iz več različnih kotov hkrati na slikovni površini. kontraste kot eno temeljnih likovnih prvin in osnovo likovnega izražanja, pri glasbi pa človeški glas in glasbila kot temeljna orodja glasbenikov, s katerimi dobiva zvok tisto vsebino, ki mu daje umetniške atribute. Pri načrtovanju te dejavnosti je bilo moč ugotoviti veliko skupnih stičišč za likovno-glasbeno ustvarjanje. Kot produkt tovrstnega sodelovanja sta nastala dva konkretna izdelka: seminarska naloga pri glasbi, v kateri so dijaki raziskovali zvočne kontraste posameznih Neli Zlatoper Nel Jelenski glasbil ter jih kasneje tudi, na podlagi ugotovitev, likovno upodobili pri strokovnem predmetu risanje in slikanje. Nastali so izjemni likovni izdelki, s katerimi so dijaki, s priložnostno razstavo, nagovorili tudi širšo javnost. GLASBA TER RISANJE IN SLIKANJE Z ROKO V ROKI V srednješolskem kurikulumu je mogoče kulturno-umetnostne vsebine povezati na različne načine. Na Gimnaziji Celje - Center se nam zdi ključno medpredmetno povezovanje, ki kot celosten didaktičen pristop zahteva poglobljeno in sistematično načrtovanje, vključuje pa strokovne delavce različnih predmetov. Ustvarjalno delavnico pri risanju in slikanju je moč nadgraditi s predmetom glasba. V začetku načrtovanja je bilo potrebno določiti cilje tovrstnega sodelovanja. Prvi cilj sodelovanja je bil, da dijaki o inštrumentih razmišljajo skozi barvito prizmo likovne umetnosti in to izkušnjo kasneje prenesejo na glasbeno področje. Drugi pa ta, da dijaki ustvarijo likovne izdelke na podlagi katerih bodo kasneje, v obliki seminarske naloge, predstavili teoretična in praktična izhodišča o izbranem inštrumentu. Vsak dijak si je na začetku delavnice izbral glasbeni inštrument. Pri pouku glasbe so dijaki inštrumente in njihovo vlogo podrobno spoznali. Inštrumente so poslušali v avtentičnih »okoljih« (orkester, komorna zasedba, eksperimentalna glasba idr.), kjer se ta glasbila najpogosteje (z) najdejo. Videno in slišano so najprej postavili v prostor in čas (renesansa, barok, rokoko idr.) ter izkušnje primerjali s sodobnim časom. Prav tako so ugotavljali kje vse se klasični inštrumenti Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj PREDMET RISANJE IN SLIKANJE Tjaša Križan Lan Oset UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 16. vaja Avtoportret CILJI - Razvijanje natančnega opazovanja in razmerij, - uporaba mreže kot pripomočka za prenos fotografije v risbo, - urjenje koncentracije in potrpežljivosti pri risanju detajlov, - razumevanje gradacije tonov in sencenja, - izražanje značilnosti osebnosti skozi avtoportret. PRIPOMOČKI: - Portretna fotografija lastnega obraza (čelni pogled, brez filtrov), - prozorna folija ali papir z mrežo (enake kvadrate: npr. 2x2 cm), - svinčniki različnih trdot (HB za mrežo, 2B–6B za risbo). POTEK DELA PRIPRAVA MREŽE Natisni ali nariši mrežo čez svojo portretno fotografijo. Na risalni list nariši mrežo z enakim številom kvadratkov – uporabi tanko risbo (HB svinčnik). PRENOS OBLIK Kvadratek za kvadratkom prenašaj obrazne značilnosti (linije, položaj oči, nosu, ust, las…) na risalni list. Osredotoči se na razmerja in oblike, ne podrobnosti. SENČENJE Ko je risba osnovnih oblik končana, začni s sencenjem. Opazuj svetlobo, sence, prehode, temne in svetle dele. Sencenje naj bo postopno, s plastenjem in prehajanjem tonov. ZAKLJUČEK Odstrani mrežo (lahko jo zbrišeš ali integriraš v ozadje). Ocenjuj celotno risbo – kje je izraz, kako si upodobil/a značaj? LIKOVNI POJMI S KATERIMI SE DIJAKI PRI NALOGI SEZNANIJO - proporci obraza, - razmerja delov (oči–nos–usta–brada), - tonsko modeliranje, - svetloba in senca, - tekstura las, kože, oči ... VPRAŠANJE ZA DIJAKE ZA REFLEKSIJO Kaj ti je predstavljalo največji izziv? Kako ti je mreža pomagala pri risanju? Kako si se lotil/a sencenja in katere dele si najbolj uspel/a prikazati realno? Bi svoj portret prepoznal/a tudi brez fotografije? Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Eva Herlah Ema Koprivc PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer 17. vaja KROKI CILJI - Razvijati opazovanje človeške figure in gibov, - ustvariti spontano, hitro risbo, ki ujame pozo, odnos, utrip trenutka, - vaditi risanje brez podrobnosti, z iskanjem osnovnih oblik in proporcev, - spodbuditi risarsko sproščenost, zaupanje v risbo iz opazovanja. POTEK DELA - Oglej si figure v razredu (sošolci, učitelj, osebe v različnih pozah). - Uporabi kratek časovni okvir za risbo (npr. 30 sekund, 1 minuta, 2 minuti). - Osredotoči se na osnovno držo, linijo gibanja in telesni odnos. Risanje več figur/portretov na enem listu Uporabi različne pristope: linija, senčenje z enim gibom, enotni ton, hitri kontrasti. Analiza in izbor Izmed vseh skic izberi 1–2 risbi, kjer si najbolje ujel/a gib, proporce ali izraz figure. Lahko jih dodatno poudariš z nežnim senčenjem ali barvnim poudarkom. LIKOVNI POJMI, S KATERIMI SE DIJAKI PRI USTVARJANJU NALOGE SREČUJEJO - Linija (ekspresivna, skicirana, sproščena), - proporci figure, - ujet trenutek (gesta, pojava, gib), - kompozicija figure v prostoru. Larisa Jurovič Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Ana Ema Jakop (vse štiri risbe) Eva Zevnik Nika Šolinc PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 18. vaja NASLIKAJ SVOJ MODNI STIL CILJI - Upodobiti osebni modni slog na sproščen in izrazno likoven način, - razvijati občutek za barvno skladnost, ritem in kompozicijo, - razmišljati o identiteti, izrazu in pomenu oblačenja, - opazovati in slikarsko upodobiti detajle (čevlji, hlače, nogavice, dodatki). NAVODILA ZA DELO - Opazuj svoj način oblačenja – kako nosiš hlače, krila, čevlje? Kakšni so vzorci, materiali, barve? - Na list nariši sebe od pasu navzdol – lahko stojiš, sediš, hodiš, skačeš, plešeš … - Uporabi živahne, sproščene barve in slikaj sproščeno. Razmisli o spodnjih vprašanjih Kaj tvoj stil pove o tebi? Kaj pomeni »modno« zate? Zraven slike (na hrbtno stran ali list ob sliki) napiši kratek zapis: Zakaj si se odločil/a za tak način oblačenja? Se oblačiš po modi, udobno, uporniško, nostalgično …? LIKOVNI POJMI S KATERIMI SE DIJAKI PRI TEJ NALOGI SEZNANIJO - Barvna harmonija, - ritem in ponavljanje oblik (npr. črte, vzorci, vezalke), - kompozicija, - stilizacija (poenostavitev oblike za večji učinek). Maša Turšič Neli Štalekar Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Larisa Jurivič Maja Šalamon PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 19. vaja ŠTUDIJSKA RISBA TORZA CILJI - Razvijanje natančnega opazovanja človeške figure (torzo: trup brez glave in udov), - razumevanje proporcev in anatomskih oblik, - obvladovanje sencenja in tonskega modeliranja, - usvajanje prostorske umestitve figure (linije ozadja, podstavek itd.) NAVODILA ZA DELO Kompozicija Na list najprej rahlo skiciraj celotno kompozicijo – torzo naj bo uravnotežen in postavljen sredi formata. Upoštevaj osnovne vodilne linije in simetrične osi. Konstrukcija figure S preprostimi oblikami (oval, valj, krog) zgradi osnovno obliko trupa. Označi ramena, prsni koš, pas, medenico in rahlo nakazuj simetrijo. Detajli in struktura Natančno opazuj gube, mišice, rebra, ključnico – kar kip poudarja. Ne riši »po spominu«, temveč skozi analitično opazovanje. Sencenje in plastenje tonov Lara Jekše Vanesa Majcenovič Petkovnik Z mehkim svinčnikom ali ogljem stopnjuj temne in svetle dele. Opazuj, od kod pada svetloba – poudari volumen z mehkim prehajanjem svetlo-temnega. Ozadje Po želji rahlo nakaži okolico, podstavek ali senčno linijo, ki podpira volumen. LIKOVNO-TEORETIČNI POJMI - Proporci človeškega telesa, - svetlo-temno razmerje (tonska lestvica), - modelacija oblike s senčenjem, - tekstura (kamnina, mavec, koža), - simetrija in ravnotežje. NASVETI ZA USTVARJANJE LIKOVNE NALOGE Ne hiti – študijska risba zahteva potrpežljivost in opazovanje. Najprej posveti več časa gradnji oblike, nato se loti detajlov. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 20. vaja ŠTUDIJSKA RISBA FIGURE Človeško telo lahko gledamo tudi kot zgradbo, pri kateri so nekateri delo nosilni, drugi pa nošeni. Med seboj so uravnoteženi tako, da telo lahko v določenem položaju nekaj časa brez naprezanja miruje. Uravnotežijo se mase telesa, najprej večje, nato manjše. Pri tem sodelujejo mišice; nekatere so sproščene, druge dejavne in držijo maso telesa v uravnoteženem položaju. Tu mislimo na dejavnost mišic pri mirujočih oizah modelov, ki jih rišemo in ne na mišicah med gibanjem. Razporeditve telesnih mas in dejavnost mišic mora risar poznati, jih opaziti in z risbo izraziti, sicer se zdi risba toga in neizrazita, čeprav je natančno narisana. Sedeči položaj je statičen in razgiban hkrati. Pri sedenju je telo sproščeno in počiva, hkrati pa lahko počne marsikaj. Obremenjena je le medenica, ostali deli telesa pa se lahko gibljejo in zavzemajo najrazličnejše položaje. Telo je v sedečem položaju stabilno in statično. Poza pa je lahko zelo razgibana, risarsko zanimiva in izpovedno bogata. V stoječem položaju, ko se figura enakomerno opira na obe nogi, je telo za risarja najbolj togo in nedinamično. Če ga gledamo od spredaj ali zadaj, so vsi njegovi deli statično urevnovešeni tako, da vsak nosti tistega nad sabo, kot bi zložili zidake enega na drugega. Simetričnost telesa je v tem položaju popolna. V ležečem položaju je telo povsem statično. V tem položaju so lahko vse mišice sproščene. Za risarja pa je telo tudi v tem položaju dinamično in likovno razgibano. Vse telo leži vodoravno, njegovi posamezni deli pa od vodoravnice bolj ali manj odstopajo. Za dobro risbo je pomembno, da dobro narišemo nosilne dele telesa. Nošeni deli so v podrejeni vlogi in jih lahko brez večje škode narišemo tudi manj zvesto po modelu, spremenimo ali celo izpustimo. Dobro postavljeni in narisani nosilni elementi figure pa dajo figuri potrebno trdnost, pepričljivost, stabilnost in jasnost. Pri sedenju imajo vlogo nosilca le spodnji del trupa - medenica in deloma tudi stegna. Nosilne dele moramo narisati na pravo mesto in v pravi smeri, ker imajo svoj stalni in snačilni položaj. Vsi ostali deli telesa so med sedenjem lahko v različnih položajih, zato je risba prepričljiva. Risar najprej dobro razmisli, analizira, kako so razdeljene vloge nosilnih in nošenih (aktivnih in pasivnih) delov telesa, kateri del najbolj trpi, kateri je najbolj obremenjen. Pri nekaterih pozah masa telesa sloni na dveh ali več nosilnih delih. Opazujemo, kako se teža mas prenaša na opore, in najprej narišemo glavne nosilne dele, nato pomožne in nazadnje pasivne. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Ana Ema Jakop Tjaša Križan PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 21. vaja Ula Flis Ines Gubenšek Rovšnik ŠTUDIJSKA RISBA TIHOŽITJA CILJI - Razviti spretnosti natančnega opazovanja oblik in proporcev, - uriti konstrukcijsko risbo z uporabo osnovnih teles (valj, krogla, stožec), - razumeti in uporabiti kompozicijska načela (ravnotežje, poudarek, razmerja), - vaditi sencenje za dosego volumna in globine prostora. NAVODILA ZA DELO S postavitvijo začni premišljeno: Na listu najprej določi kompozicijo – kje bodo predmeti, kje praznine. Upoštevaj kompozicijska načela: stabilnost, hierarhija, dinamičnost. Konstrukcijska risba Z rahlo risbo konstruiraj osnovne oblike predmetov (valj za vrč, krogla za jabolko, škatla za podstavek). Uporabi vodilne linije za postavitev v perspektivo. Razvij obliko z risbo Nadaljuj z risanjem detajlov, robov, prekrivanj – pazi na proporce med predmeti. Vključi tudi draperijo (zlaganje tekstila), vendar naj ne prevlada nad glavnimi predmeti. Senčenje in volumen Določi vir svetlobe. Začni s senčenjem – plasti tonov naj ustvarijo občutek volumna. Poudari kontraste: svetlo-temno, mehki vs. ostri robovi. Zaključek Ocenjuj kompozicijo – ali je uravnotežena? Dopolni ozadje po potrebi z rahlim tonom (da predmeti ne “plavajo” v praznem prostoru). LIKOVNO-TEORETIČNI POJMI konstrukcija z osnovnimi telesi (valj, krogla, stožec, kocka) proporci in razmerja svetlo-temno, tonska lestvica kompozicijska načela (ravnotežje, poudarek, ritem) tekstura (steklo, keramika, tekstil) Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Iza Perme Klara Šergon PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 22. vaja Likovna naloga: TABLA NAVDIHA Tabla navdiha je vizualno orodje, ki ustvarja fotografije z različnimi barvnimi paletami, Kolaži prikazujejo kotičke naše šole, kjer se dijaki najraje zadržujejo in ki v njih vzbujajo oblikovanje in izražanje idej ter konceptov. Običajno vsebuje slike, detajle iz fotografij, občutja domačnosti, zavetja, ustvarjalnosti, radovednosti ... tipografijo in druge (likovne) elemente, ki skupaj ustvarijo določeno vzdušje posameznika ali skupine. CILJ NALOGE - Raziskati in vizualno predstaviti osebni pogled na GCC (Gimnazijo Celje ‒ Center), - oblikovati mood board kot kolaž vtisov, barv, simbolov, predmetov, tekstov in tekstur, ki tvorijo Mirjam Senica Klara Zemljak identiteto in vzdušje šole, - spodbujati vizualno pripovedovanje, kompozicijsko razmišljanje in oblikovalsko občutljivost. NAVODILA ZA DELO Zbiraj gradivo: Fotografiraj svoje dnevno dogajanje na GCC – utrinke iz učilnic, hodnikov, detajlov, predmetov, trenutkov z odmora, pisanja, dela, pogleda skozi okno … Lahko vključiš tudi osebne predmete, simbolne elemente (kava, knjiga, rokopis, rastlina, računalnik, tipografijo, citat). Uporabi tudi tipografijo (besede, stavki, misli), ki te povezujejo s šolskim vsakdanom. Sestavi kolaž: V digitalni obliki (v Canvi, Photoshopu, InDesignu, PowerPointu …) ali ročno (izrezki, tisk, lepilo, papir). Vključi različne vizualne plasti: fotografije, ilustracije, teksture, barvne vzorce, tipografijo. Poskrbi za kompozicijsko uravnoteženost in oblikovno estetiko. Dodaj naslov in kontekst: Izberi naslov mood boarda (npr. Ujeti trenutki, Kava in skice, Med zvonjenji, GCC flow). Kratek opis (na hrbtni strani ali ob robu): Kaj si želel/a s kolažem povedati? Kako vidiš šolo skozi svojo vizualno pripoved? LIKOVNE IN OBLIKOVALSKE SMERNICE: Kompozicija: ravnotežje med elementi, poudarek, ponavljanje, kontrast. Barvna paleta: naj bo smiselna, občutena, izhajajoča iz tvojih fotografij. Tipografija: vključi besede ali stavke kot del vizualne pripovedi. Plasti: kolaž naj ima občutek globine – združuj različne tipe podob. Izraznost: naj tvoj mood board govori o tvojem doživljanju GCC. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Eva Kukovec Daša Goručan Nia India Naraks Lana Klockl PREDMET RISANJE IN SLIKANJE UMETNIŠKA GIMNZIJA - LIKOVNA SMER 23. vaja Likovna naloga: MONOTIPIJA Kaj je monotipija? Monotipija je posebna grafična tehnika ploskega tiska, pri kateri je možno ustvariti le en originalni odtis (mono = en). To je edina grafična tehnika, kjer odtisa ni mogoče natančno ponoviti, zato spominja na slikanje. Vsak odtis je unikaten. Odtisni: Previdno odstrani papir in pusti, da se posuši. Značilnosti monotipije: Alternativna metoda: risanje na papir, položen na barvo Gre za eksperimentalno, izrazno in hitro grafično tehniko. Barvo enakomerno razvaljaj na ploščo. Primerna je za likovno raziskovanje, improvizacijo in igranje z materiali. Položi nanjo list papirja. Uporablja se steklo, pleksi steklo ali plastificiran papir kot tiskarska plošča. Na hrbtno stran lista riši s svinčnikom – podoba se prenese iz pritiska na barvo (ne vidiš risbe Podoba nastane z nanašanjem barve neposredno na ploščo in odtiskovanjem na papir. sproti!). Lahko se dela tudi s tehniko risanja v barvo (t.i. negative drawing). Likovni pojmi: Uporabljeni materiali: - Pozitiv/negativ, Tiskarska barva (na vodni osnovi) ali tempere, akril - tekstura, Plošča (steklo, pleksi, plastična mapa, vrečka) - barvni kontrast, Papir (grafični papir, skicirni list, risalni list) - naključje in nadzor, Valjček, čopiči, gobice, prsti, nožki za risanje v barvo - risba in slika hkrati. Žlica ali tiskarska kost za pritisk Krpe, voda, zaščita mize Predlogi tematskih izhodišč: - Notranji svet / razpoloženje, NAVODILA ZA LIKOVNO NALOGO: MONOTIPIJA - sledi gibanja, - tihožitje v preblisku, Cilji: - portret brez obraza, spoznati eksperimentalno naravo monotipije - krajina v megli. ustvariti podobo z izraznimi sredstvi (linija, oblika, tekstura) razvijati občutek za kompozicijo in plastenje barv doživljati presenečenje odtisa in vrednost edinstvenosti Postopek dela (osnovna monotipija): Pripravi podlago (ploščo): Na čisto steklo ali plastificirano podlago s čopičem ali valjčkom nanašaj barvo. Barva naj bo razmazana v enakomerni plasti. Ustvari podobo: Na pobarvano površino nariši motiv z leseno palčko, hrbtno stranjo čopiča, prstom ali vatirano palčko. Lahko tudi odstranjuješ barvo s krpico ali vatko za svetlejše dele. Tiskanje: Ema Koprivc Klara Šergon Maruša Harboka Na pobarvano ploščo položi papir (ne premikaj!). Z žlico ali dlanjo enakomerno drgni po hrbtni strani, da se barva prenese. Vprašanja za refleksijo: Kaj te je presenetilo ob odtisu? Bi lahko enako delo ponovil/a? Zakaj ne? Kako se ta tehnika razlikuje od risanja s svinčnikom ali slikanja? Kateri del slike ti je najbolj uspel – namerno ali po naključju? Strokovno gradivo - primeri likovnih vaj Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Zarja Ribič Julija Zagoričnik Zorna Coklin Klara Šergon Lana Korošec Vita Peček ZAKLJUČEK Še nikoli v človeški zgodovini se kreativnosti ni pripisovalo tolikšnega pomena, spoštovanja, družene in kulturne moči, kot se ji pripisuje v sodobnem času. Res je, da so kreativni dosežki v preteklosti prinesli napredek v vseh pogledih življenja, a vendar je ključno vprašanje prihodnosti. Svet se spreminja hitro, lokalno in globalno, na vseh področjih družbenega življenja. Posledično se spreminjajo tudi prakse, vrednote, cilji in načini delovanja. Svet se sooča z vedno novimi težavami; vse to pa pelje do novih, boljših in kreativnih načinov mišljenja in kreativnih rešitev. Kot učiteljica se sprašujem, kako kultivirati in izobraziti nove generacije mladostnikov za polno izrabo njihovih potencialov in sposobnosti. Menim, da ima razvoj oziroma spodbujanje kreativnosti pri mladih pri tem gotovo pomembno vlogo in se lahko enakovredno postavi »ob bok« vsem vzgojno-izobraževalnim institucijam na celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Delo z nadarjenimi dijaki je za mentorja lahko precejšnji izziv, saj je primoran vedno znova iskati nove vsebinske in didaktične pristope ter jih z veliko mero ustvarjalnosti ponuditi mladostniku. Od mentorja je pričakovati najvišjo stopnjo strokovne usposobljenosti za delo z nadarjenimi dijaki, kar predstavlja veliko odgovornost pri delu z njimi. Učitelji se zato morajo nenehno strokovno uriti in se vključevati v različne programe stalnega strokovnega izobraževanja (Juriševič, 2001). S kreativnimi, strokovnimi in vsebinskimi izkušnjami se otrokov svet širi in mu ponuja nemalo možnosti za nadaljnji razvoj. Mentorji se bolj poredko zavedamo kako pomembno vlogo imamo pri oblikovanju mladostnikove osebnosti. Iz prakse je razvidno, da so bile dejavnosti dijakov, skozi katere so lahko pokazali svoj talent, marsikdaj odskočna deska za oblikovanje karierne poti v nadaljnjem življenju. Jasno je, da so ti mladostniki postali pomemben del naše družbe, saj so v obdobju srednješolskega izobraževanja doživeli številne aktivnosti za katere so bili talentirani. Likovni izdelki dijakov programa umetniška gimnazija ‒ likovna smer Larisa Jurivič Larisa Jurivič umetniška gimnazija ‒ likovna smer VIRI IN LITERATURA Butina, M. (1988). O odnosu (likovna) umetnost – estetika. Sodobnost, 36 (12), 1190-1199. Pridobljeno s https:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L1DFKQ21 Deleja, G. (2018). Obšolske dejavnosti in prireditve. V Grobelnik, N. (ur), Marguč, S. (ur), Poglajen D. (ur) in Zorko V. (ur). Letno poročilo Gimnazije Celje ‒ Center (str. 151-152). Celje: Ravnateljstvo GCC. Ferbežer, I. (2002). Celovitost nadarjenosti. Nova Gorica: Educa. Flajšman, B. (2011). Likovna vzgoja in trajnostni razvoj. V Flajšman, B. (ur). Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji (str. 13-20). Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije. Glogovec, Z. in Žagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. Hozjan, D. (2014). Konceptualizacija pojma ustvarjalnosti v šolskem prostoru. Radovljica: Didakta. Kovič, K. (2014). Labrador. Ljubljana: Mladinska knjiga. Krajnc, M., Bucik, N., Požar Matjašič, N. (2016). Skozi umetnost o zdravju. Priročnik izbranih kulturnih vsebin. Prido- bljeno s: https://www.google.si/search?q=Skozi+umetnost+o+zdravju.+Priro%C4%8Dnik+izbranih+kulturnih+vse- bin.&rlz=1C1PRFC_enSI727SI727&oq=Skozi+umetnost+o+zdravju.+Priro%C4%8Dnik+izbranih+kulturnih+vse- bin.&aqs=chrome..69i57.695j0j7&sourceid=chrome&ie=UTF-8 Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy. Opaka, M. (2008). Ustvarjalnost – proces, oseba in produkt: pregled nekaterih odkritij o ustvarjalnosti v zadnjem desetletju. Psihološka obzorja, letn. 17, št. 2. 77–90. Penman. D. (2016). Čuječnost za ustvarjalnost: kako se prilagajati, ustvarjati in uspevati v ponorelem svetu. Tržič: Učila International, d.o.o. Rutar Ilc, Z. in Pavlič Škerjanc, K. (2010). Predloga za načrt kurikularne povezave in učno pripravo. V Rutar Ilc, Z. (ur). Medpredmetne in kurikularne povezave (str. 111-115). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Simon, A., Plemenitaš, K., Šušteršič, S. (2005). Učni načrt: risanje in slikanje. Pridobljeno s: https://www.google. si/search?rlz=1C1PRFC_enSI727SI727&ei=xgM7W9rHAYHt6QTPw47ADg&q=U%C4%8Dni+na%C4%8Drt+risa- nje+in+slikanje&oq=U%C4%8Dni+na%C4%8Drt+risanje+in+slikanje&gs_l=psy-ab.3...741.3447.0.3985.20.20.0.0. 0.0.190.2473.1j18.19.0....0...1c.1.64.psy-ab..1.13.1736...0j0i67k1j0i22i30k1j33i160k1j33i22i29i30k1j33i21k1.0.CO- u918iIvk0 Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: Državna založba Slovenije. SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Škobalj, E. (2017). Čuječnost in vzgoja. Maribor: Ekološko-kulturno društvo za boljši svet. Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica. Žakelj, A. in Borstner, M. (2012). Razvijanje in vrednotenje znanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/razvijanje-vrednotenje-znanja-2012.pdf Zorna Coklin USTVARJALNOST, KULTURA, UMETNOST IN ČUJEČNOST - ORODJA ZA KREATIVNO LIKOVNO IZRAŽANJE Strokovno gradivo s praktičnimi primeri za učitelje predmeta risanje in slikanje v programu umetniška gimnazija ‒ likovna smer Avtorica Ana Pečnik Fotografije (likovni izdelki) Arhiv Gimnazije Celje ‒ Center Založnik Gimnazija Celje ‒ Center Celje, 2025 URL: https://www.gcc.si/wp-content/uploads/Gradiva/strokovno_gradivo_RIS5.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 232904195 ISBN 978-961-96979-2-4 (PDF)