18$. itevmn. v umnu t som 12. ugosti ini. xuv. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12— četrt leta • . 6"— na mesec......_ 2*— v upravništvu prejemam celo leto.......K 22 — pol leta........11*— četrt leta......, 550 na mesec ...... . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon it 34. Izhaja vsak den zvečer Izvzemal nedelje in premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Pommmii itevilha velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarne" telefon it 65. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta . . . • • . • . 13*— četrt leta....... 650 ......2-30 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30-- Vpraianjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprevnlstvo: Knallova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. 0 struni bi noči. Našim klerikalcem je bila že od nekdaj vzor dunajska krščansko-so-cijalna stranka, ki so jo v vsem njenem delovanju in postopanju zvesto posnemali. Naši klerikalci zvesto hodijo po vseh tistih potih, po katerih so hodili dunajski krščanski socijalisti. In kakor kažejo vsa predzname-nja, dospeli bodo končno tudi do tistega prepada, ki je v enem samem hipu pogoltnil vso ono slavo, ki je obdajala državo vzdržujočo nemško kršeansko-soeijalno stranko. Le v nekoliko se razlikujejo naši klerikalci od svojih dunajskih vzorov, da so namreč surovejši in bolj neizbirčni v izbiranju svojih političnih sredstev. Do čim se je rajnki dunajski župan dr. Lueger boril z rapirjem, se borita danes voditelja klerikalne stranke na Slovenskem dr. Šusteršič in dr. Krek z gorjaČo in nožem v roki. Ko je dr. Lueger s pomočjo najhujšega demagoštva prišel u a Dunaju do gospodstva in brezkonkurenčne veljave, je izdal parolo, da noben njegovih nasprotnikov, med katere je predvsem prišteval socialne demokrate in Vseneniee, ne sme dobiti niti mestne, niti deželne službe. To svojo parolo je podprl z argumentom, da so Vsenemci in socijalni demokrati an-tidinastični in protiavstrijski. In zgodilo se je. da so v službah, kjer so imeli odločujočo besedo nemški krščanski socialisti, zagospodarile dr. Luegerjeve kreature a la Gessraann in Weisskirchner. Zavladala je pravcata, simonija. In vsak dunajski branjevec, ki je vpil: »hoch dr. Lueger!« je bil lahko prepričan, da v kratkem času doseže mesto občinskega svetovalca ali pa kako drugo dobro dotirano mesto. Vprašalo se ni po zmožnostih vsakega posameznega kompe-tenta, temveč edinole po njegovem političnem naziranju. In to prakso so naši klerikalci začeli prav dobro kopirati ter jo uvajati posebno pri kranjski deželni upravi, ki jo imajo v rokah. Izdali so geslo, da ne sme noben slovenski naprednjak — in če bi bi! še tako zmožen in sposoben — dobiti mesta v uradih in zavodih, kjer imajo klerikalci odločilno besedo. Da, Še več. Začeli so z denunciranjem in drugimi sredstvi pritiskati na državno oblast, da polagoma eliminira slovenske napredne uradnike ter jih nadomesti s klerikalnimi, če pa teh ni, pa z nemškimi. Največji trn so bili dunajski krščansko-socijalni stranki učitelji. Kakor hitro so prišli na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem krščanski socialisti do nadvlade, tedaj se je začel pravi pogrom na ue-klerikalne učitelje. Vsled naraščajočega terorizma se je morala večina učiteljstva podati pod jarem krsean-sko-socialne stranke. Toda hvaležnosti in plačila učiteljstvo ni želo za to, temveč se jih je kolikor mogoče zatiralo, ker so bili tudi dunajski krščanski socijalisti kakor naši klerikalci prepričani, da more le lačen učitelj biti vprežna živina klerikalizmu. — Prvi, ki so se emancipirali -/pliva krščansko-socijalne stranke, so bili ravno učitelji, ki so spoznali, da jih krščansko-socijalni voditelji edinole izrabljajo. Pri nas na Kranjskem imamo še lepo število značajnih učiteljev, ki se navzlic najhujšemu terorizmu in zatiranju niso vdali klerikalcem, vendar so pa začeli tudi že oni učitelji, ki so prisegli na klerikalno zastavo, v svoji notranjščini spoznavati, da niso drugega nego le ilabo plačani sužnji raznih kaplanov in duhovnikov. Dunajski krsanski socijalisti so se namreč po uvedbi splošne in enake volilne pravice začeli kazati kot največje prijatelje delavcev in naj-gorečnejše zagovornike njihovih interesov. Začeli so snovati takozvane strokovne zveze, v katere so z največjim terorizmom gonili nestne uslužbence in uslužbence krščansko-sucialnih delodajalcev, druge delavce so pa izvabljali z obljubami in zlatimi gradovi. Kmalu se je pa pokazalo, da vse te strokovne zveze nimajo prav nikakoršnega praktičnega pomena za delavske sloje, temveč naj bodo edino le dobro disciplinirana volilna armada. In prvi, ki so to spoznali, so bili dunajski mestni uslužbenci, torej ljudje, ki neposredno jedo krščansko-soeialni kruh, ter šli kakor en mož v boj proti stranki. Pri nas na Kranjskem je pa dr. Krek naučil dr. Zajca, kako uaj strokovno organizira delavce ter jih izobrazi v dobro disciplinirano armado, ki bodo slepo sledili poveljem klerikalnih samodržcev. Kako zaslepljeno mora biti to klerikalno strokovno organizirano delavstvo, priča najboljše dejstvo, da se je njihov voditelj in predsednik dr. Zaje kot kmetski deželni poslanec označil in tudi pokazal kot najhujšega sovražnika delavstva, ki živi po mestih in industrijskih centrih — ravnoisto je pa storil tudi Go-stinčar v državnem zboru, ki hoče kot strogo agrarni poslanec zastopati delavske interese v času draginje, ko so si v diametralnem, nasprotju delavski in kmetski interesi. Glavna opora dunajske krščansko socijalne stranke so bili obrtniki. Na ramenih teh je splezal dr. Lueger s svojo stranko do tiste višine, na kateri je bil odločujoči činitelj v monarhiji. Toda ravno ti obrtniki so prav kmalu spoznali, da se krščan-sko-socialni voditelji pravzaprav popolnoma nič ne brigajo za njihove stanovske interese, vsled česar so jim pri zadnjih državnozborskih volitvah pokazali hrbet ter volili rajši soci-alnodemokratične kandidate, torej pristaše one stranke, ki še nikdar ni bila velika prijateljica malega obrtnika. Tudi klerikalna stranka je skušala dobiti popolnoma v svojo oblast slovenske obrtnike. Obljubo vala jim je zlate gradove, dočim je pa v raznih klerikalnih zavodih monopolizirala posamezne stroke obrtne produkcije. In ravno v sedanjem času skuša duševni voditelj klerikalno stranke na Kranjskem, škof Jeglič, ubiti en cel obrtni stan, namreč naše gostilničarje, med tem ko zopet razne klerikalne organizacije oznanjujejo bojkot gostilničarjem, ki morajo prodajati opojne pijače. Nepobito dejstvo je danes, da je na celem Kranjskem le prav majhno število obrtnikov in podjetnikov, ki so našli milost v očeh klerikalnih veljakov, posebno tistih veljakov, ki oddajajo javna dela. In Še ti obrtniki niso drugega, nego marijonete, za katerimi tiči »Ljudska posojihrica« in drugi klerikalni denarni zavodi. Kdo se ne spominja korupcije, ki je vladala na Dunaju pri oddajanju raznih javnih del, kdo se ne spominja umazanosti, katere je razkrila afera Bielohlavek - Hntzl ? To tudi pri nas bo prišel dan, ko l>o izbruhnil ves oni smrad, ki se zbira v tem oziru v klerikalni stranki. Kakor smo že omenili, so bile prve ribe, katere je vlovil dr. Lueger, srednji stanovi, torej ljudje, katerih ne moremo prištevati med kapitaliste. In popolnoma naravno je bilo, da Je začel dr. Lueger svoj demagoški pohod z zastavo, na katero je zapisal boj zoper kapitalizem. Toda ta boj je trajal le nekoliko časa in še takrat le bolj navidezno. Kakor hitro si je pa krščansko-soci jalna stranka na Dunaju pomogla ter si priborila vsa odločujoča politična mesta, tedaj je knez Liechtenstein nehal grmeti proti kapitalizmu. In ti krščansko - socijalni demagogi so eden za drugim postajali mastno plačani upravni svetniki raznih bančnih in industrijskih podjetij. Začelo se je brezobzirno profitolovstvo. Vsak krščansko - socijalni voditelj je gledal edinole na to, da si v kar najkrajšem času pridobi kar največ premoženja. In začeli so ustanavljati zavode, kakor je bila 38procentna »Baugewer-bebank« dr. Gessmannova. Seveda so morali naši klerikalci tudi v tem posnemati svoje vzore. Tudi pri nas imamo med klerikalnimi voditelji ljudi, ki so brez dela in truda po>tali milijonarji. ZačeJa se je nekaka »Grundungsepoche«, ki bo pa imela za klerikalno stranko in za vse tiste, ki ji slepo slede, ravno tisti uspeh, kakor ga je imelo leto 187*1. za razne avstrijske spekulante. Obe stranki, dunajska krščansko - socijalna stranka, kakor tudi naša klerikalna stranka, poznati dvoje vrste ljudi: svoje pristaše in pa tiste, ki ne trobijo v njihov rog. Po tem uravnavajo vse svoje delovanje. To svoje naziranje udejstvujejo predvsem pri onem svojem delu, pri katerem naj bi odločevala edinole krščanska ljubezen do bližnjika, namreč pri razdeljevanju podpor iz javnih fondov, ki se zbirajo iz doneskov vseh davkoplačevalcev, brez razlike političnega prepričanja. Torej tudi pri delih usmiljenja je samo klerikalec človek, ki je potreben in vreden podpore. Dunajska krščansko - socijalna stranka je podpirala edinole svoje zavode, svoje naredbe, svoje ljudi, vse drugo, in naj bi bilo še tako važno za kulturni in socijalni napredek ljudstva, je ta stranka že a limi-ne zavrnila ter odrekla vsako podporo. Prav tako dela dandanes klerikalna stranka z deželnim denarjem. Dočim n. pr. bogato dotira vsako še tako obskurno klerikalno društvo, nima niti beliča za strogo kulturne naprave, ki niso slučajno popolnoma pod komando klerikalnih mož. In kakor je upal dr. Lueger ujeti ter privezati na-se Dunajčane z Jožicami, s katerimi je okrasil kandelabre, ravnotako skuša dr. Lampe v svojo rotundo vjeti Ljubljančane. Pa ne bo šlo! Pristranost, korupcija in terorizem, ki so jih v javnem življenju uveljavili dunajski krščanski socijalisti, so se maščevali nad stranko samo. En dan je zadoščal — in dunajske krščansko - socijalne stranke ni bilo ... In prav tako se bo zgodilo tudi našim klerikalcem, ki že danes preveč napenjajo struno . . . Struna pa, preveč napeta, poči . . . Krljtt v armadi. Dunaj, 11. avgusta. Kriza v vodstvu skupne armad« je akutna. Kakor se zatrjuje, bo cesar kmalu po svojem rojstnem dnevu ali pa najpozneje začetkom septembra sprejel demisijo vojnega ministra barona Schonaicha, ob enem pa odstavil šefa generalnega štaba fzm. Oonrada-Hotzendorffa. Tako bo končal boj, ki je za navidezno mirnimi in enotnimi vrstami naše armade ljuto divjal že mesece. Na podlagi izvrstnih informacij smo v četrtek naslikali med brzojavnimi poročili obliko in okolšri-ne borbe, ki kaže vse znake spletka-rije in intrige, kakor jo poznamo iz političnega zukulisja; katere pa nismo pričakovali na onih mestih, kjer baje velja le vojaška možatost, odkritosrčnost in disciplina. Boj med generalnim štabom in vojnim ministrstvom je v dveh ozirih velepomemben in bo rodil posledice, ki ugledu naše armade ne morejo biti v korist, temveč le v kvar. Je to predvsem moralična škoda, ki se poraja iz tega spora. Vera v enotnost armade, v solidarnost vojaštva, ki jih vedno slišimo hvaliti kot največje kreposti naše vojske, se mora pod vplivom teh dogodkov omajati v najširših krogih. Vse, kar motri razvoj avstrijskega militarizma s kritičnim pogledom, mora priti do prepričanja, da je v vojaštvu mnogo gnilega, ki se mora izrezati, da ne bo trepla ol>orožona sila države kar največje škode, vsi pa, ki se štejejo med principijelne nasprotnike armade, l>odo našli v aferi Schonaichovi mnogo gradiva in prilike, ki jih porabijo v ponižanje armade. Že se kaže ta posledica v ogrskem parlamentu. V današnji seji je poslanec Forster z velikim dopade-njem našteval grehe avstrijske armade, norčeval se je iz njenih tradicij na način, ki jasno kaže, kako so dvignili zadnji dogodki njegovo korajžo. Disciplina v armadi, zaupanje prebivalstva v njo in njeno vodstvo se* oškodovane, ko vidi vojak in davkoplačevalec, kako ne na naj višji b mestih širi osebni prepir in se intriga igra z dragocenimi principi discipline in solidarne enotnosti. Globoke jše pa še segajo ti raz pori v politično življenje. In sicer na polju notranje in zunanje politike. Na čelu avstrijske »bojne stranke«, ki vedno vpije o grozeči vojski med Avstrijo in Italijo, stoji baš na- LISTEK. Če m Ml slik« t • • Če bi bil slikar, bi poskusil naslikati srečo. Nebroj je umetnikov, ki so že vsak po svoje reševali to nalogo in nam srečo predočevali v najrazličnejših oblikah. Posebno sem obdržal v spominu podobo, ki sem jo videl vrag vedi v katerem ilustrovanem listu. Na tisti podobi je bila sreča predstavljena kot mitologično bitje, ki teče z zavezanimi očmi na krogli. To bitje pade lahko vsak trenotek s krogle in v naročje najsmešnejšemu fili-stru ali najgrjemu hinavcu. Će bi bil jaz slikar, bi naslikal srečo popolnoma drugačno, pa naj bi me kritični cucki raztrgali na kose. Zdi se mi namreč, da se sreča sploh ne da simbolizirati. Koliko vrst sreče je na svetu! Vsak človek vidi v čem drugem srečo in sreča traja vedno samo nekaj dni ali nekaj ur ali celo samo nekaj minut. Sreča je nekaj hipnega, kar prevzame človeka in mu napolni dušo in srce z blaženstvom. Če bi bil jaz slikar, bi naslikal srečo kot mlado dekle, ki je skoprnelo po prvem ljubezenskem poljubu; ali kot otroka, ki vriskaje pozdravlja bo- žično drevo ali kot mlado mater, ki je prvič slišala svojega otroka zaklicati ^mamica«; ali kot pesnika, ki vidi prvo svojo pesem natisnjeno; ali kot igralca, ki vidi pred seboj vse občinstvo v joku ali v smehu vsled njegove umetnosti; ali kot študenta, ki je napravil maturo z odliko; ali kot dekle, ki se oblači za svoj prvi ples; ali kot vojaka, ko prvič nastopi v lajt-nantski uniformi. Da, če bi bil jaz slikar, bi naslikal srečo kot lovca, ki je podrl prvega srnjaka; ali kot trgovca, ki na devet tisočakov položi desetega; ali kot pisarja, ki je prvič dobil za novo leto dvojno plačo in si kupil prvi cilinder; ali kot učenjaka, ki je po dolgem delu in trudu našel novo resnico; ali kot reservista, ki je opravil svojo zadnjo vajo; ali kot kmečkega fanta, ko nese prvič bandero; ali kot držav, pravdni ka, ki je prvega obtoženca spravil v ječo; ali kot človeka, ki kandidira v državni zbor in izve, da ima že en glas čez absolutno večino; ali kot hišnega gospodarja, ki mu vse stranke priznajo, da jim je stanarino še premalo zvišal. Da, če bi bil jaz slikar, naslikal bi srečo kot škofa Jegliča, ko je dobil škofijsko premoženje v roke; ali kot dr. Šusteršiča, ko je postal milijonar, ali kot dr. Lampeta, ko se mu Je obnesla prva zlobnost; ali kot Šukljeja, ko je postal deželni glavar; ali kot Pogačnika, ko je postal prvič podpredsednik državnega zboi*a; ali kot dr. Kreka, ko je videl prvega liberalca, ki ga je njegov somišljenik ubil; ali kot dr. Zajca, ko mu je prvi bolnik ozdravel; ali kot kaplana, ki je od umirajočega človeka prejel »mod živimi« prvo hranilnično knjižico; ali kot socijalnega demokrata, ko dobi v loteriji stotisoč kron in mu ugasnejo vsa protikapitalistična nagne-nja; ali kot barona Schwarza, ko je dobi obvestilo, da Hribar ni potrjen za župana; ali kot lajtnanta Maverja pri pogrebu Lundra in Adamiča; ali kot Čuka, ko liberalcem prvič okna pobija ali pa kot klerikalnega inteli-genta, ko se pririne do korita. Da, če bi bil jaz slikar, vse te sreče bi izrazil v eni sami podobi. Naslikal bi srečo kot lajdro. Mirno letovKte. Moj iskreni prijatelj Pantaleon je bil izboren aviatik in kreposten kristjan: vsikdar je govoril golo resnico, dasi je bil jako sramežljiv mladenič in strasten lovec. Ko sva sedela v Žibertovi kavarni v Celovcu, sva se pogovarjala o letoviščih. Povedal sem mu, da bi sel rad letovat kam na kmete v miren kraj; nasvetovai mi je, naj grem v Nadjamske hribe na »Samoto«. »Na Samoti« sta le dve hiši,« mi je razlagal dični Pantaleon. »Pojdi k Andrejku, ljubi moj Dominič! Stari Andrejko ima v prvem nadstropju sobico, ki ti bo morala ugajati. Vsaj meni je bila jako po godu. Kajpada ne smeš pričakovati takega razkošja, kakor v švicarskem hotelu. Zato je pa tudi vse bolj poceni. In ta mir, ta nebeški mir! Planinski orel vije svoje kroge v višavah, v nižavah pa za-muka včasi kravica za kratek čas in t>ocinglja s svojim kravjim zvoncem. Dobre pol ure od Samote se skriva za temnim smrečjem Mala vas. Imenitna dekleta so tam, vzrasla kakor boginje. Poznam jih skoraj vse. Za eno samo pisano ruto se da vsaka poljubljati cel mesec. Kes, lepe so dečle in hvaležnega srca. Samo glej, da te ne zalotijo in ne nabije jo fantje; zakaj tudi oni so vzrasli kakor bogovi in pretep jim je najljubša zabava. Divil se boš sveži dovtipnosti in krepki govorici starih gorenjskih očancev. Uro daleč je prijazno mestece, koder imajo v vsaki drugi hiši gostilnico.« Navdušen po tem hvalospevu sem takoj kupil tri svilene rute in se preselil z malim kovčegom na Samoto. Dospel sem proti večeru. Soba mi je ugajala in kmalu sem se pogodil s starim Andrejkom, korenjaSkiiu, nekoliko prihuljenim očakom. Plačal sem za mesec vnaprej. Andrejkov vnuk Jakec mi je pri- nesel bukoličnega kislega mleka in idiličnih žgancev. Po njegovem porednem nasmehu sem spoznal precej, da je Jakee pravo gorenjsko seme. V miznici sem dobil staro številko monakovske »Jugend«. Tam sem bral začetek prelepe pesmi: Ein Mann, der noch nach VatervveisH Per pedes machte seine Reise, Den f u lir ein Radler friseh und keck Mit seinem Kadi in den Dreck . . . OveselUo me je to znamenje kulture sredi med neomikanimi hribovci. Čudovito so mi povzdignile srce to velepoetične besede; pustil sem kislo mleko pa žgance in šel gledat, če zahaja solnce še vedno na zapadu. Po izprehodu sem šel takoj leč. Komaj sem pa malo zadremal, že me je zbudilo pasje lajanje. Psov je bilo dvoje. Prva mrha je tulila drug? tenor, druga mrcina pa je lajala prvi bas. Kadar sem vstal, da bi se šel pritoževat Andrejku zaradi kaljenja nočnega mini, sta vselej utihnili obe kanal i ji. Ob luninem svitu sem pometal skozi okno pisker z žganci, skledo s kislim mlekom, svečnik, krtačo, plju-valnik in drugo tako pripravno orodje. Meril sem natanko, ali zadel nisem ne tenorja, ne basa. Vso noč nisem zatisnil očesa. Ves obupan sem koval črne naklepe, kako bi se iznebil peklenskih mučilcev. O Pantaleon! > čelnik avstrijskega generalnega štaba Conrad. Zatrjuje se, da se razni dogodki ob italijanski meji niso izvršili brez vednosti tega generala, ki je ob enem tudi inspirira! v klerikalnem časopisju one članke, kateri so imeli namen razburiti javnost in na gotovih mestih vzbuditi vtisk, da trenutek spopada med obema državama ne more biti več daleč. Kaj je general Conrad hotel s tem doseči, je jasno: utrditi je hotel pri vseh raerodajnih faktorjih prepričanje, da nobena žrtev, ki jo zahteva najobsežnejša reorganizacija armade, ne sme biti prevelika in parlamentom je upal podati argumente, ki bi naj štrli vse ozire na financijelne razmere države in vse pomisleke. Takim agresivnim akcijam, ki so stremele naravnost za tem, pripraviti Avstrijo za nalogo napadalca, mesto da bi se omejile na to, utrditi našo defenzivno silo ter vsposobiti našo armado le, da zamore event. ogroženo domovino braniti, se parlamentarno odgovorni minister ni mogel pridružiti. N a r o b e, z ozirom na dobro razmerje države z njenimi sosedi, se jim je moral protiviti in storiti vse, da ne prodrejo. Ni mogoče naslikati situacije, ki bi morala nastati, ako bi se bili Conrad-Hotzendorffovi reorgani-zacijski načrti posrečili. Avstrija bi bila svetu pokazala, da pripravlja napad in ost te ofenzivne politike bi bila očito naperjena proti jugu — proti Italiji. S tem pa bi bila postala narodomorna vojska gotovo dogodek najbližjega časa--- Schonaichova brabmbna reforma, ki že itak zahteva skoraj nemož-ne žrtve, je tem neodgovornim militaristom le skrpucalo. Ne radi naklonjenosti vojnega ministra napram mažarskim zahte-.vaiii je izbruhnilo proti njemu sovraštvo, kakor se to v javnosti tako rado poudarja, temveč radi dozdevne nezadostnosti in pomankljivosti njegove reforme v materijalnem, to je torej predvsem financijelnem oziru! In čudno: akoravno je bil Schonai-chov osnutek že v delegacijah sprejet in se nahaja sedaj v ogrskem parlamentu že v razpravi, upajo gotovi neodgovorni vojaški »ofenzivni politiki«, da je »zboljšanje« še vedno mogoče. Kalkulirali so, da je treba ogrski obstrukciji proti reformi pridružiti le še boj proti nje ustavopravne-mu zastopniku — vojnemu ministru, da nastopi ona kritična situacija, v kateri bi bila ogrska vlada primorana umakniti reformne predloge. Tedaj pa bi se naj pričelo z akcijo v smislu znatno »razširjenega spo polnjenega« reorganizačnega načrta za naso armado. Pri delu vidimo torej elemente, ki si hočejo priboriti svojo veljavo in moč nad ustavopravnimi činitelji. Ne to, kar zastopa odgovorni minister, in kar razpravlja parlament, ampak to, kar smatrajo gotovi vojaški faktorji za dobro in potrebno, naj bi se udej-istvovalo. Boj proti baronu Schon-aichu je torej boj proti konstitueijo-nalni ideji, je boj proti onemu ostanku ustavnopravnega vpliva avstrijskih narodov na razvoj in stanje armade, ki ga nam državni temeljni zakoni še zagotavljajo. V tej luči pa postaja kriza v vojnem ministrstvu politična senzacija prvega reda in globokosežnega pomena, ter zasluži vseobčno pozornost najširše javnosti. Ni treba posebno simpatizirati z baronom Sehonai-ehoin, toda treba je obžalovati, da je vojni minister v tem boju podlegel, četudi pade z njim vred njegov nasprotnik. r - ---------..... ■---■ r ■ ■ - -■ -ga »Cepetajeva sta, sosedova,« mi je dejal zjutraj Andrejko. Poklical sem Jakca in šla sva k sosedu Čepet a ju. »Oča, vaša dva psa pa vso noč lajata/- sem nagovoril suhega, pa neznansko dolgega možaka, pušečega na klopi pred hišo. Pasja grešnika sta grdo renčala name. Cepetaj je poti-pal svoj slamnik in vzel pipieo iz ust. »Lajata, pa še kako!« je hvalil svoji kanaciji. »Dobra varuha sta obadva in lajata tako na glas, da ju slišijo celo onkraj gora na Bledu. Tale je Cefizelj. (Pokazal je s pipo na basista.) Tale pa Parizelj. (Pokazal je na tenorista.) Brata sta, zato imata tako podobni imeni. Oba sta pridna, Cefizelj in Parizelj, oba lajata (vso noč. Cefizelj je malo manjši, pa zato ne laja nič slabeje.« »Ali ju prodaste?« \ »Nič kaj rad bi se ne ločil od ptičkov, od Cefizeljna pa Parizeljna Vendar . . . časi so slabi ... če plačate dobro . . .« Naredila sva za trideset kron. Mož je privezal mrhi na konopec in ga dal Jakcu, ki sta ga bila psa že vajena. S solzami v očeh se je poslovil Cepetaj od njiju. »Ali veš, kje bi prodala Cefizeljna in Parizeljna?« sem vprašal Jakca, ko sva bila že daleč. OKlnske volitve v Novem mesto. Eden glavnih virov dohodkov meščana je promet kmeta in drugih z mestom. Rokodelec, trgovec izmenjavata, prodajata svoje blago kmetu in drugim, ki pridejo v mesto, gostilničar pa jih pogostuje. V Novem mestu so glavni nradi za večje okraje. Veliko ljudi prihaja k uradom, ki puščajo denar tudi meščanom. Dosti staršev prihaja v mesto obiskat svoje gimnazijce, nekaj jih prihaja, ko pripeljejo, obiskujejo bolnike v bolnišnicah. Sejmo vi zbirajo dosti ljudi, ki pustijo dosti denarja v mestu. Železnice zdatno pospešujejo promet in mestna zastopstva skrbijo za to, da se gradijo kolodvori tako, da prihaja promet, ki ga železnica posreduje, v mesto. Ta promet je velik. Zidati hoče država železnico od Novega mesta naprej v Belo Krajino in od tam naprej v Dalmacijo. Novo mesto bo s tem gotovo pridobivalo dosti več prometa. Država hoče tudi zidati železnico iz Aspanga čez Brežice, Novo mesto, Sodršico v Trst. To bi bila velika prometna žila in Novo mesto se mora okoristiti od prometa, ki bi prihajal po tej progi Novemu mestu. Pisalo se je že dosti o tem, da je klerikalna stranka na Kranjskem prav močno zastavila svoje delo v uničenje meščanstva. Ta stranka visoko leta. Sestavljeno jc njeno vodstvo iz duhovnikov, filozofov, juristov, ki vsi nič ne razumevajo tehnike, inženirskega dela. Vse gospodarstvo in tudi deželno temelji na izvajanju tehničnih del in ta dela vodijo možje, ki ne razumejo prav nič inženirske znanosti. Seveda pri izvajanju teh njim neznanih del dostikrat ne zadenejo pravega. To je sploh avstrijska mizerija. K Llovdu, strogo tehničnemu parobrodnemn institutu se da za načelnika jurista, železniškemu ministrstvu tudi jurista itd. Le glede vojaštva so tako pametni, da dajo za ministra dobrega veščaka-vojaka. Taka oskrba deželne uprave stane dosti in dosti več. fcs> kor ko bi vodili upravo zvedeni ljudje in bi bili isti tudi odgovorni za to knr storijo. Pa v drugem tudi v očigled uboge dežele preveč za to skrbijo, da si po polnem koritu pridobiv-ljajo pripadnikov, katere duhovnik le z dobrim plačilom pridobiti more. — Deželnega uradništva bo skoraj toliko, da bo eden pa drugem sedel. — Ako meščan dobro gospodari, zasluži nekaj več. Ta mora največ davka plačati in tudi deželnega, občinskega. Ta bo moral plačati po največ tudi pokvare v dež. upravi. Temu meščanu hočejo naši klerikalci natovoritl, kar se da plačila. Logično bi se moralo misliti, da bodo taki gospodarji tudi vse storili, da pripravijo meščanu vse, kar temu pomaga bolje gospodariti, več pridobivljati. A tesia ne nahajamo, kat. duhovnik ima svojo piko nad meščanom in temu svojemu sovražniku ne bode dobro hotel storiti, meščanstvo je zapisano v črne bukve kat. duhovnika in kjer pride ta na krmilo kake vlade, bo škodoval meščanu, kar se bo dalo. Kat. duhovnik vlada zdaj v deželnem odboru, on je merodajen, kler. posvetu jaki so le njegovi strežaji. Eklatantno dokažem po našem deželnem glavarju pl. Sukljetu in njegovem spremstvu, kako hoče škodovati duhovnik meščanstvu. S u kije je uradnika sin — bil je meščan, bil vnet za povzdigo dolenjskih mest. Zdaj je klerikalec in neka višja ose- Pogledal me je začudeno in odgovoril: »Nemara Maklenu za Malo vasjo.« Romala sva k Maklenu. Odprla nama je osemnajst letna planinska boginja v coklah. »Minka, kupite psa?« je vprašal Jakec, jaz pa sem gledal dečlo. Minka je bila tako zala, da bi ji bil dal vse tri svilnate rute za en sam poljub. »Čemu nam pa bosta? Saj imamo svojega psa.« »Minka, le vzemite psa,« sem jo prosil. »Dam vam ga zastonj. Tale je Cefizelj, tale pa Parizelj. Ako ju ne marate, pa ju prodajte zopet drugam!« »Saj ju ne bo maral živ človek, ko sta tako grda, da —« »Le vzemite ju. Dam vam zidano ruto povrhu.« Zidana ruta je omečila srce lepe Minke. Vzela je oba psa. Hotel sem jo poljubiti, da bi imel vsaj nekaj odškodnine. »Beži no, škric prismojeni!« je zavpila nad mano vila planinska in me pogledala tako sovražno, kakor bi ji drl zobe. »Čakaj, da pride moj Janez!« 0 Pantaleon, Pantaleon! — Ako-tudi se mi ni mudilo domov, nisem čakal njenega Janeza, ampak sem se rajši požuri! za Jakcem proti An-drejkovini. V gozdu me je premagala ha med njimi. Kakor ee je že v »Slov. Naroda« pisalo, je kranjski deželni odbor tega svojega glavarja pooblastil, da deluje na to, da bo stal kolodvor, ki ga bo baje treba zidati novega pri Novem mesta za Dolenjsko, v Dalmacijo vodeČo železnico in železnico, ki bi prihajala iz Aspanga, — no tam, kjer je že, ampak na desnem bregu Krke, v Kandiji. 3 tem bi se seveda, kar vsak otrok lahko sprevidi, ves železniški promet ljudi in tovorov preselil v Kandijo, v Novo mesto bi ga prišlo malo. Pri političnem obhodu glede belokranjske železnice je dal pl. Šnklje kot dež. glavar sledeče na zapisnik: Glede naprave postaje v Kandiji stoji deželni odbor odločno in soglasno na stališču, da je v Kandiji mesto projektiranega postajališča samostojna postaja za osebni in tovorni promet v projekt sprejeti in že zdaj izvršiti. Razlogi, ki so zanj pri tem odločilni so sledeči: Res je razdalja le 1*3 km med obema postajama Novo mesto in Kandija majhna, ter bi isto zoper napravo polne postaje v Kandiji govorilo, če tudi so dani že preeedenčni slučaji, ki se dajo v prilog Kandije navesti. Toda pri razmotrivanju tega vprašanja ni prezreti, da se nahaja obsežno alimentacijsko ozemlje za železnico na desnem bregn Krke, od katerega ni le pričakovati znatnegi osebnega prometa, ki bi mu služilo projektirano postajališče, temveč bo to ozemlje dalo tudi nedvojbeno mnogo tovorov Belokranjski železnici. Edino mogoča pot za vse tovorne po-šiljatve pa pelje čez most preko Krke v Novo mesto, potem po vijugastih in ozkih, za promet naravnost nevarnih uličicah iz Novega mesta in dalje do oddaljene železuične oostaje, katera bi se morala pravilm^še oae z imenom »Bršlin« klicati. Lahko si je misliti, s kakimi težkočaini je združen transport dolgega lesovja skozi Novo mesto. Tudi dogon živine iz zelo živahnih sejmov v Kandiji. Št. Jerneju itd. je združen z mnogimi neprilikami. K vsemu temu pridejo še na več krajih zelo nadležne cestne strmine, ki so tem bolj neurijetne, ker leže ravno na cestnih zoži*1 ah. Odpomoč potom cestnih uravnav je vsled posebne zgradbe in stavbnega značaja mesteca, ki je stisnjeno na tako majhen prostor, skoraj izključena. Deželni odbor je mnenja, da se morajo prometni interesi največje kranjske kmečke občine Šmihel-Stopiee, ter znatnih sosednih občin Brusnice, Št. Jernej vseka-ko upoštevati pri napravi postaje. Kot daljni razlog, ki govori za polno postajo v Kandiji, je poudarjati, da je taka postaja naravnost v občinskem interesu mestne občine Novomeške same. Deželni odbor mora označiti za povsem nenaravno in neumestno, da se vsaj gotovi krogi v Novem mestu proti vi jo napravi postaje v Kandiji. Neovržeuo dejstvo je, da je za največji, najživahnejsi in v prometno-političnem oziru najvažnejši mestni del postaja v Kandiji bližja in bolj ugodna kot sedanja postaja Novo mesto. Ugovarja se torej proti temu, da dobi Novo mesto bliže ležečo postajo. Deželni odbor pa je poklican, varovati resnične interese vseh mu podrejenih občin — k tem spada tudi Novo mesto — in se mora torej tudi iz tega stališča izreči za postajo v Kandiji. Končno pa je deželni odbor tudi prepričan, da se je zgradbe železnič-ne proge iz Brežic v Novo mesto v bližnji bodočnosti nadejati. Tehtni razlogi govore za to, da se bo proga razvijala na desnem bregu Krke. Da trudnost. Zaspal sem pod hojami in sanjalo se mi je, da nosim lepo Min-ko štuporamo okroginokrog Blejskega jezera na veliko in upravičeno začudenje vseh pametnih letoviščni-kov. Kar me je jela krasna Minka ščipati po vratu in obrazu. Zbudil sem se in spoznal, da imajo mravlje javen shod na meni. Otresel sem se in odšel doli v prijazno mestece. Ves dan sem se veselil, da sem se odkrižal Cepetajevih kanalij. »No, nocoj bom spal pa tako mirno, kakor v svetega Krištofa malhi!« sem se radoval, ko sem korakal pozno popoldne domov. Komaj pa sem stopil iz gozda, že sem ugledal pred An-drejkovo hišo Andrejka, Cepetaja, Cefizeljna in Parizeljna. »Pa ste se hitro naveličali kui-kov,« mi je dejal Cepetaj. »Makleno-va Minka mi ju je prodala za pet kron. Pa smo spet skupaj, hvala bogu! Pridna psička, straži ta in lajata vso noč do belega dne.« Ko sem to videl in slišal, toliko da nisem padel na hlače. Naglo sem plačal razbiti pisker in tako dalje. »Oča, hitro Jakca, da mi ponese kovčeg do postaje! Odpotovati moram nemudoma.« I, kam pa, gospod Dominičf« »Na Gavrizankar, koder ni nobenih Cefizeljnov in Parizeljnov!« Rado M urnik. t bi se ta železnica stekala v postajo Novomeško, vidi se deželnemu odboru izključeno. Po svoji legi med hribom in reko je ta postaja vzlic razširjenju povodom sedanje zgradbe dospela do skrajne meje svoje prometne zmožnosti. Nikakor ne bi mogla zmagati prirastka, zlasti transitne železnice ne. Pravilna rešitev bo tedaj, da sedanja postaja Novomeška prevzame funkcijo kolodvora za ran-žiranje, pravi kolodvor za sosedna kraja Novo mesto in Kandija, katerih administrativno združenje je itak v kratkem času pričakovati, pa naj bo na desnem bregu Krke. Iz te obrazložbe sledi, da je taka ureditev edino naravna rešitev postajnega vprašanja. Take naravne rešitve imajo tendenco v sebi, da same po sebi pridejo do uresničenja. Po tem takem bi ne bilo racijonelno, da se sedaj opusti izpopolnitev, ki Ij postala kmalo neizogibna, a potem pa jo bo z neprimerno večjimi stroški izvršiti. Ako bi deželni odbor skrbeti hotel tudi za meščane, bi moral dati dež. glavarju direktivo, da se z vso vnemo potegne za to, da ostane kolodvor na strani Novega mesta, kjer je že sedaj, da se mesto ne oškoduje in hudo, ako bi kolodvor za obe železnici bil v Kandiji. če bi bila še tako neugodna lega Novega mesta in okolice kolodvora za upeljevanje iz Brežic proti Novemu mestu, dežela bi morala vse storiti, da se že obstoječe mesto ne minira. Kaj pa vidimo tu! Dež. glavar napenja vse sile in vsako malenkost izkorišča, da bi dokazal, da za kolodvor blizo Novega mesta ni prostora in da mora isti biti v Kandiji. To, kar je Šnklje dal na zapisnik, ni ba-liarenje z nekim zvedeniškim znanjem o železniških vprašanjih, ampak to je zlovolja, ki hoče škodovati Novomešeanom. Da je Is dež. glavar tudi v železniškem ministrstvu dotične inženirje nagovarjal, naj upoštevajo želje kler. dež. odbora, o tem se je tudi pisalo. Obč. odbor Novega mesta je to delo dež. crlavarja pri ministrstvu v posebni vlogi tako označil, da jo Šnklje dobro zadet skočil po konci in maščevati se je potem hotel, pridobivši dež. odbor za to, da je izrekel obč. odbnru v Novem mestu ukor. Seveda smo se smejali nad tem ukorom dež. odbora, ker ni no-stavnega določila, da bi smel dež. odbor dati kak tak ukor, in obč. odbor je ukor tudi vrnil dež. odboru s tem, naj poišče postavno določilo, ki opravičuje ukor. Ni še odgovora. — Tedaj tudi tu dokaz, kako postopa VJer. stranka z meščanstvom: obe. odbor, ki se postavi za interese mestne občine ukorava klor. dež. odbor zaradi njegove brige! No, klerikalni Novomeščan, ili izprevidiš, kako je res, da je kat. duhovnik sovražnik meščana in da je kranjski duhovnik strupen sovražnik istega! Daj klerikalec opravičiti ta nastop klerikalcev v dež. odboru, če moreš! — Se hodeš u dal v to »božjo voljo« in si dal kot meščanskemu obrtniku prerezati žile? — Le voli pripadnike duhovenstva v obč. odbor, — ti se bodo gotovo udali v to »božjo voljo«. »Gospod« že vejo. zakaj se tako dela, hvaljeno bodi »njegovo iine«, — tako govori naafl ponižnost in neumnost, ne pa razum meščanskega delavca. Hola, kaj pišeš, naš dr. Elbert je javno nastopil proti dež. odboru in pl. Sukljetu na shodu o binkoštih v Beli cerkvi in tam dal Šnklietu zaušnico, kakor je ta še ni dobil od duhovnika in dobil jih je svoj Čas. ko je Še našel v zgodovini kat. cerkve nekaj posebnega. — Dr. Elbert je nastopil v Beli cerkvi res kakor mož, ki se je čutil žaljenega, ko se hoče ubogemu meščanstvu vzeti glavni vir dohodkov; — ali dr. Elbert je kat. duhovnik in se mora podvreči politiki drugega duhovenstva in ta zahteva, da se meščan oškoduje; Šnklje je spravil dr. Elberta tje. kjer mora biti tih in ima visoko spoštovati zdajšnjega glavarja vojvodine Kranjske, pletu. Šukljeta, ako mu to gre od srca ali ne. — Kaj ta pop se hoče meni po robu postavljati, se je glasilo v dež. dvorcu v Ljubljani! — Niso šale to, škof lahko brez pravde duhovnika in tudi prosta odstavi, ga lahko pošlje v penzijon. Nobeden kranjski aktiven duhovnik ni svoboden človek, kat. duhovnik je napram svojim višjim suženj. — Seveda dr. Alberta odstaviti bi že malo težje šlo, ta ima veliko zaslombo v mero-dajnih Nemcih in pred Nemci se tudi nI. Šnklje ponižno priklone. Ali dr. Elbert je pameten človek, ki misli: kaj bi se boril z . . in dr. Elbert je M edini kranjski duhovnik, ki se je zgražal nad navedenem početjem javno, pa odslej naprej bo mož tudi tih. Kaj se hoče, kat. duhovnik je. Glos i; Ritnice. Navadno so dopisi v naših slovenskih dnevnikih is posameznih krajev na deieli kolikor toliko stvar- ni. Vsako uredništvo gleda na to, da poročajo dopisi stvarno in objektivno, zakaj to je najprimitivnejša zahteva žurnalističnega takta. Nedavno je ljubljanski list »Jutro« natisnil dopis iz našega trga, ki ne odgovarja temu temeljnemu principu poročanja, dopis, ki je med vsemi resnimi in taktnimi ljudmi našel ogorčenje, odkritosrčno zaničevanje in obsodbo. Dopis ni le pogrešal potrebne stvarnosti in objektivnosti, temveč je bil zgolj temni izliv grde osebne mržnje, imajoč zgolj nečedni namen, posameznike oblatiti v javnosti. — Osebne simpatije in antipatije, ki so narekovale temnemu dopisniku omenjeni dopis, so zvarile na potrpežljivem papirju in na račun brezskrbnega uredništva dopis, ki je močno in za estetične ljudi neprijetno zasmr-del, dokazujoč povsem neskrito, v kaki umazani duševni kloaki tiči anonimni dopisnik. Razdražena, duševno bolna domišljija »Jutrovega« dopisnika, ki je nastavil morda sebi nesimpatičnim ljudem, kakor razbojnik revolver na prsi, se je, kakor vsaka bolehajoča domišljija, kosala z uaj-predrznejšo lažjo. — Ne rečemo, marsikaj bi se dalo karikirati in kritizirati tudi v dopisih iz našega trga. — Dopisnik bi morda lahko zinil kaj o draginji, o tem ali onem. Če bi bil objektiven poročevalec, bi bil celo dobro došel. Ampak on, tisti anonimni dopisnik namreč, se je skril popolnoma neopravičeno za široki hrbet trških prosvetnih društev in je iz tega, navidezno varnega skrivališča streljal na posamezne osebe, ki niso krive ne sedanje vročine — ki mu tišči menda na možgane — ne česar koli drugega, o čemer jokavi dopisnik stoka. In zakaj strelja, kje žuli tega slavnega ribniškega Don Kižo-ta čevelj, da se bori z mlini na veter? On je užaljen, ker ribniška prosvetna društva menda spe. Dopisnik »Jutra« je najbrže ne samo telesno, ampak tudi duševno nekoliko nervozen, in morda tudi nevoščljiv. Ta društva, ki menda ob sedanji vročini tako imenitno spe, obujajo pri dopisniku mehka in nežna Čustva za-vidljivosti. On namreč ob sedanji vročini ne more spati in zato piše... piše ... in piše . . . Dopise v »Jutru<^ namreč, kjer strmečemu svetu z naporom vseh svojih slovničnih in stilističnih zmožnosti pripoveduje o brezmejni žalosti ribniškega trga, pri tem tužno jokajoč nad njim; prav tako se jo menda razjokal Jeremij Jeruzalemom. Resnično! Jereit nja bodi tvoje slavno ime, o slavni dopisnik. Ampak, o dopisnik, spomni se, da Jeremija ni lagal in prav za gotovo tudi poštenih in nedolžnih Iju-di ni obiral. Torej ta »nedolžni«, »ogorčeni«, ta »jokajoči« Jeremija se je na zelo nekvalificirani način zaletel v ribniškega sodnega predstojnika. Slednji je znan kot zelo takten mož, ki se rad ogiblje malenkostnih prepirov in ki ni doslej storil nikomur nič zalega. Bil je vedno na pravem mestu. Ne le, da je člau, vsaj kolikor nam je znano, vseh rih-i.iških posvetnih društev in njihov iskreni in odkritosrčni prijatelj, ampak tudi v vsem družabnem življe nju našega trga radostno sprejet. — Kot prvi sodni uradnik okraja, je bil vedno in povsod nepristranski, i*>« magajoč ljudem i dejanjem in s sve* tom. Kako je priljubljen, je nehote dokazal »Jutrov« dopisnik sam. Dopis se je namreč vsepovsod obsojal in če anonimni dopisnik vidi in sliši, -e je lahko o tem korenito prepričal. — Uredništvo »Jutra« s takimi dopisniki menda ne bo imelo preveliko veselje, — Kar se tiče pa napadov na gospo soprogo predstojnikovo, jih menda ni treba zavračati. Dostojni ljudje ne pišejo tako »kavalirsko«. To že hudo meji na patologijo, ali pa je prav cinično barabstvo. — Resume: »Jutrov« dopisnik iz Ribnice je i/, neznanih osebnih motivov skušal javno umazati poštene, dostojne in —■ to prihijemo! — močno priljubljene ljudi iz bogve kake osebne maščevalne ambicijoznosti. Svojega namena seveda ni dosegel, zakaj oslovski glasovi — kakor znano — ne segajo do nebes. Poskusil je anonimni dopisnik zanesti razpor in prepir in sovraštvo v naše družabno življenje. Knj je dosegel? Sam sedi v svoji smrdeči kloaki, ki se je dostojni ljudje izogibljejo, zato, ker ima neestetiČni duh. »zum warnenden Exempel« vsem', Ki imajo umazane in škodoželjne (hiše Pika! Več ribniških tržanov. Spodnlii SIJI«. Šola. V Spodnji Šiški imamo sestrah redno ljudsko Šolo, na katero smo lahko ponosni, oslopje je novo, šola je opremljena z najmodernejšimi učnimi sredstvi. In naj se še bolj vpije in zabavlja na stari »liberalni«, v resnici pa »nazadnjaški« občinski idbor in na njegovega podžupana Maurerja, tega ne more nihče vtajiti, da ima vse zasluge za tako moderno šolo, ka klinih je malo na Kranjskem, edino le ta odbor in pa napredni bajni šolski svet, čigar predsednik je že pet let isti »nazadnjaški« g. Manrer. S tem činom pa je podal ta odbor in krajni šolski svet najboljši dokaz, da ni nazadnjaški, marveč bolj napreden kot marsikdo, ki kriči o svoji naprednosti. Dasi je ta odbor hranil pri drugih izdatkih, za ureditev šole se ni bal ne truda ne visokih stroškov, kajti spoznal je, da je spas slovenskoga naroda v naši mladini in da si postavi najlepši spomenik, če omogoči tej mladini tako izobrazbo, kakršno ji v najvišji meri dati more ljudska šola. Koliko je bilo treba truda in potov, da se je mogla razširiti stara triraz-redna ljudska šola v šestrazrednico! Koliko zopet potov in požrtvovalnosti, da se je postavilo tako mogočno, lepo novo šolsko poslopje. Ako bi ne bil ta odbor ničesar drugega storil, kakor samo to, mu bo morala biti naša mladina vedno hvaležna. Isti krajni šolski svet pa je varoval koristi šole tudi še potem, ko se je moral boriti z novim občinskim odborom, v katerem so sedeli gospodje, ki se prištevajo danes »gospodarski« stranki, in pa socijalni demokratje. Od teh slednjih se je namreč stavil v občinskem odboru predlog, da mora krajni šolski svet izročiti šolski fond občini, in »gospodarska« večina je ta predlog sprejela. Ali je bilo gospodom še premalo denarja v občinski blagajni, ki ga je zapustil stari odbor, ali so sprejeli ta predlog iz na-gajivosti, ne bomo preiskavali. Kako bi bil pa razvoj šole oviran, ako bi bil ta sklep obveljal, si more vsakdo misliti; ako bi bil namreč krajni šolski svet moral za vsak vinar prositi občinski odbor in bi bil odvisen le od milosti občinskega odbora, bi mu bil ta gotovo nagajal, zlasti če se pomisli, da je socijalno-demokratični klub sklenil, da je principijelno proti vsakemu predlogu, ki bi bil podan od napredne strani. Toda o tem pozneje. Krajni šolski svet je to dobro uvidel, zato pa se je energično postavil, skli-cevaje se na zakon, in ni izročil šolskega fonda občini. Zato pa je imel vedno na razpolago sredstva, s katerimi je mogel napraviti in nakupiti vsako stvar, ki se mu je zdela za šolo potrebna, ne da bi bil moral klicati na pomoč občinski odbor in ne da bi bil napravljal občini stroške. Šola pa še ni popolna- Za tako veliko občino, kot je Spodnja Šiška, šestrazredna ljudska šola ne zadostuje. Treba bo skrbeti, da se razširi v osemrazrednico, potrebna je obrtno-nadaljevalna šola, potrebni tudi vsi pripomočki, da se more poučevati mladina, kakor je predpisano. Zato pa je potrebno, da pridejo v občinski odbor in v krajni šolski svet možje, ki jim bo na srcu razvoj šole, ki bodo v resnici napredni. Imamo pa v Spodnji Šiški tudi — nebodisitreba — nemško šulferajnsko šolo. Ustanovila se je pred petimi leti na prizadevanje par Nemcev, ki so izprevidili, da so v Šiški ugodna tla za razširjanje nemške zavesti. Imamo namreč še mnogo takih ljudi, ki ne razumejo, da mora biti vsakemu človeku pred vsem svet mili materinski jezik, ki ne izprevidijo, da se otrokom v šnlferajnski šoli ruje iz srca ljubezen do slovenske domovine in jim vceplja misel in prepričanje o nemški vsega-mogočnosti. To so naši železničarji, ki s svojim vstopom v železniško službo stopijo v socijalnodemokratično organizacijo; ta jim potem s svojim poudarjanjem internacijonalizma nudi lahek izgovor, da je vseeno, ali pošiljajo otroke v domačo ali nemško šolo. Tako najdemo pri pregledovanju imenika učencev šuferajnske šole, da je med 150 otroki morebiti komaj polovica pravih Nemcev, drugi pa so otroci staršev, ki sami niti besedice nemške ne razumejo ali pa znajo nfcnščine toliko, kolikor se jo kmetski fant nauči pri vojakih ali pri železnici. Dokaz za to nam je prejšnji gosp. katebet na šulferajnski šoli, ki je pripovedoval, da marsikateri otrok niti ene menške besedice ne zna izprego-voriti in je res vesel, če mu verouči-telj dovoli moliti v slovenskem jeziku. Kako pa pripraviti take starše do tega, da izprevidijo, da more otrok dobiti pravo podlago za izobrazbo le, če se poučuje v domačem jeziku, to danes ni naša naloga. Naš namen je opozoriti na nevarnost, ki preti občini v gospodarskem oziru. Šulferajnska šola se je že tako razvila, da ima danes do 150 učencev in učenk, ki se poučujejo v štirih razredih. Četrti razred je imel v preteklem šol. letu že paralelko in je bilo v obeh vzporednicah 42 otrok. V prvi razred se je sprejelo 30 otrok. Srda si je postavil* lastno poslopje, v katerem poučuje pet učnih moči. Ako ostane narodna nezavednost naših železničarjev ista kot do sedaj, se bo šola že v prihodnjih par letih tako razvila, da bodo zahtevali naši Nemci, da mora občina prevzeti nemško šolo. Da bo vlada tej želji Nemcev prav rada ustregla in da bo pritiskala na občinski odbor, da se mora tako zgoditi, o tem ne more nihče dvomiti. In brez težav bodo Nemci dosegli svoj namen, ako ne bodo sedeli v občinskem odboru zavedni narodni in napredni možje. Občina bo morala odkupiti šulferajnsko šolsko poslopje ali pa plačevati visoko najemnino, prevzeti tudi vzdrževanje šole. Kakor pa nimamo prav nič proti temu, da se naša domača šola kar najmodernejše opremi z vsemi učnimi pripomočki, tako pa moramo z vsemi močmi delati zoper to, da bi morala nositi občina še stroške za vzdržava-nje nemške šole. To je zopet razlog, kako previdni morajo biti volilci pri izbiri kandidatov za prihodnji občinski odbor, če izvolijo može, ki so prijatelji šulfe-rajna, pa tudi može, ki indirektno podpirajo in pospešujejo moč nem-štva v Spodnji Šiški, s tem da pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko šolo, potem naj bodo prepričani, da so nakopali občini breme, kakršno smo zgoraj omenili. Le če pridejo v občinski odbor ne samo napredni, ampak tudi narodno zavedni možje, ki se bodo energično postavili proti takim zahtevam, moremo upati, da nas to breme ne bo zadelo. Politično kronika. Vojni minister baron Schdnaich je cesarju baje že pismenim potom izročil svojo demisijo. Oficijelno pa ne odstopi pred 18. avgustom. Že pri svojem zadnjem obisku v Ischlu je Schdnaich sporočil cesarju, da namerava demisijonirati, toda cesar je izjavil, da si naj nekoliko premisli. Ker je ta rok potekel, je podal baron Schouaich pismeno svojo demisijo. »Tagespost« označuje to vest kot izmišljeno. • * Zunanje ministrstvo je napravilo potrebne korake zoper bojkot avstrijskih ladij v Turčiji. Turška vlada je zagotovila, da vporabi vsa sredstva, da zajamči neovirano delovanje avstrijskega Lloyda. Uvedla je že energično protiakeijo proti oviranju Llovdovega prometa. Zakonski načrt o reformi vodnega prava je že dobil cesarjevo pred-sankcijo in se je izročil deželnim šefom, da ga predlože v jesenskem zasedanju deželnim zborom. Načrt je resultat dveletnega dela in pomenja modernizacijo vodnega prava v interesu smotrenega izrabljanja vodnih sil. Spravna pogajanja med Cehi in Nemci se začno, kakor izjavljajo mladočeški listi, po 18. avgustu. Če se bodo pogajanja vršila na Dunaju ali v Pragi, še ni gotovo. O tem bo odločeval še le ministrski svet. * « i Germanizacija v Dalmaciji. Bel-grndska »Politika« poroča iz Dubrovnika: Slovanski polki v Dalmaciji bodo nadomeščeni z nemškimi. V Dubrovniku in drugje v Dalmaciji se ustanove nemške šole. V ogrsko-hrvaškem državnem zboru se je včeraj zopet trikrat po imenih glasovalo, na kar se je nadaljevala debata o brambni predijgi. Govoril je edino le pristaš Kossnthc*-ve stranke posl. Forster. Predsednik je na to predlagal, naj se prihodnja seja vrši danes s sledečim sporedom: pet poimenskih glasovanj, potem nadaljevanje debate o brambni predlogi. Posl. grof Batthvanv je stavil protipredlog ter ga je podpiral s tem, da budimpeštanski, kakor dunajski, opozicijonalni in vladni listi poročajo, da je vojni minister barcn Schdnaich že, ali bo pa v najkrajšem času demisijoniral. Govornik je nadalje izjavil, da gre za ministrsko krizo, ki jo je povzročil konflikt med vojnim ministrom in načelnikom vojaške pisarne prestolonasiednikove.V tem konfliktu se je napadalo tudi prestolonaslednika. Ker gre torej za resno krizo, je predlagal, naj se razprava o brainhui predlogi za toliko časa odgodi, da bo ministrska kriza rešena. Odgovoril mu je m;n. predsednik grof Khuen-Hedervarv, ki je izjavil, da ne more smatrati časnikarskih poročil kot dejstva, ki so po aktih dokazana. Sicer je pa za ogrske zakonske načrte v ogrskem parlamentu odgovorna ogrska vlada. Sprejet je bil na to dnevni red, kakor ga je predlagal predsednik. — Ogrska vlada namerava volilno reformo predložiti državni zbornici začetkom meseca oktobra. e e O papeževi bolezni prihajajo še vedno različna poročila. Neko brzojavno poročilo, ki je je dobil berolin-ski »Lokalanzeiger« iz Rima, pravi, da so zdravniki konstatirali, da nima papež več mrzlice in da je tudi oteklina manjša. Navzlic veliki sla-boti se je stanje zboljsalo. Druga poročila pa pravijo, da je papež včeraj večkrat omedlel in da so morali zdravniki odpreti oteklino na kolenu. Telesni zdravnik papežev je predpre-tečeno nedeljo prebil noč'v sobi poleg papeževe. Dati so mu morali injekcijo s kofeinom. • . • Portugalski vladi se je posrečilo dobiti v roke načrt portugalskih rao-narhistov. Iz Lizbone poročajo, da so na krovu angleške ladje »Arcy-nava« prijeli portugalskega jezuita Joao Henriquesa. Vozil se je iz Viga v Brazilijo. Iz dokumentov, ki jih je imel pri 6ebi, je dokazano, da je tajnik voditelja rojalističnega gibanja Pavie Conceira. Imel je pri sebi izdelani načrt, ki odkazuje vsakemu posameznemu, z imenom navedenemu monarhistu nalogo za slučaj, če pride do napada od španske strani na Portugalsko. Posebno važno je, da so se pri tem izvedela imena monarhi-stičnih Častnikov. Henriques je imel nalogo, izposlovati v Braziliji posojilo 20 milijonov kron in za to vsoto kupiti drugo križarko, topove in puške. Pristaš bivšega perzijskega šaha Hašid es Sultaneh je zavzel mesto Seman, odkoder se v štirih dneh dospe v Teheran. Stolersko, Iz Celja. Vročina je zadnja dva dneva nekoliko popustila. Dne 1(1. avgusta smo po dolgih 6 tednih dobili prvikrat par minut trajajoč dež. Vmes je padlo tudi nekoliko zrn toče. Zrak se je mahoma precej shladil. Včeraj, dne 11. avgusta i>opoldne je zopet prišlo nekoliko dežja. Zemlja je vsaj za prvo silo namočena. Upati je, da bo padlo še več dežja; vsaj tak<< kažejo vremenske razmere. — Med nevihto dne 10. avgusta je tudi udarila strela v skedenj posestnika Alojzija Fidlerja v Cretu pri Celju. Skedenj je popolnoma zgorel in je škode okrog 4000 K. X. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 8. avgusta o rasti hmelja v Savinjski dolini, se je glasilo: Suše ni konca, vročina narašča, bakreni palež se razprostira tudi v zahodni smeri. — Obiranje goldinga se je pričelo v posameznih vrtih. Ako v kratkem ne bode izdatno deževalo, pride pozni hmelj v veliko nevarnost. Društveno vodstvo. — Stanje se je v zadnjih dveh dneh spremenilo v toliko, da je dne 10. in 11. avgusta padlo nekoliko dežja in da je tudi vročina vsaj nekoliko ponehala. Seveda je še dežja veliko premalo. Iz Celja. »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« preloži zaradi veselic v Št. Pavlu in Zidanem mostu svojo že za 3. septembra napovedano veselico na 10. septembra. — Celjski odsek S. P. D. priredi dne 15. avgusta izlet na Mrzlico. Iz Št. Jurja ob juž. želez, nam pišejo trgovski sotrudniki: V predzadnjem »Slovenskem Gospodarju« sc je neki dopisnik, ki se mu že na dopisih pozna, da rad pije »šnops«, zaletel v nas mirne trgovske sotrudnike. Morda nas hoče s takimi surovostmi zvabiti v klerikalni tabor. Povemo mu, da grožnje pri nas ne za-iežejo nič. Pač pa bo tako napadanje pripomoglo, da bomo tem trdnejši v svojem naprednem prepričanju. Zato pa le s kolom po nas! iz štajerske zdravniške zbornice. Za predsednika je izvoljen dr. Albin Schldmicher, zdravstveni konzulent južne železnice v Gradcu; za podpredsednika pa dr. pl. Lichern, zdravnik v Mariboru. Šesta škofijska sinoda se vrši od 28. avgusta do 1. septembra t. 1. v Mariboru. Iz Ivanjkovc. Ljudsko veselico priredi dne 15. avgusta naša požarna hramba v gostilni gospe Kralj ob 3. popoldne. Na sporedu je godba, petje in tombola. Iz Slivnice pri Mariboru. Zadnjo nedeljo je nastal med Gregorjem Faktorjem in njegovo sestro Marijo Crepinko na eni ter brati Martinom J urjenj in Blažem Vigecem na drugi strani prepir in pretep. Martin Vigec je imel namreč že delj časa razmerje z Marijo Crepinko. V nedeljo je prišel Faktor s svojim očetom v gostilno gospe Peršak v Creti, kjer so bili tudi bratje Vigec. Ker so slednji mislili, da je Faktor tudi kak česti-lec Marije Crepinko, je prišlo do zbadanja, prepira in končno do pretepa z noži. Zanimivo je, da je tudi Marija Crepinko svojega »ljubčka« Martina Vigeca obdelavala z nožem. Prizadjala sta mu z bratom Faktorjem šest težkih ran. Pretepače so izročili sodniji. Žrtev vročine. Iz Konjic se nam poroča: Dne 5. avgusta je vozil posestnik Ivan Kotnik iz Marinske vasi gramoz skozi vas. Nakrat je na cesti padel in bil mrtev. Zadela ga je možganska kap vsled vročine. Iz Rogaške Slatine. Dne 6. avgusta je bilo tu 1250 gostov. Toliko jih še ni bilo, odkar kopališče obstoji. Med gosti je opaziti: justični minister dr. Hochenbnrger, djakovski škof Voršak, fml. Zoltan, srbski duhovnik Vladimir Gregovie iz Carigrada, Vo-jeslav Šola, podpredsednik bosanskega deželnega zbora itd. Kopal iščno življenje je jako živahno. Smrtna kosa. V St. Lovrencu nad Mariborom je dne 10. avgusta umrl tovarnar Oton Kieffer. — V Gradcu je umrl 10. avgusta kipar Moric Neundlinger. Pospeševanje živinoreje v planinskih deželah« Poljedelski minister je gosposki zbornici predložil poročilo o porabi fonda za pospeševanje živinoreje in vnovčevanja živine v letu 1910. Na Štajerskem so 'se dale podpore posebno »Zvezi zadrug za rejo murodolske pasme«, zvezi vzhodnos tajerskih rejcev m aro gas te živine za nakup plemenskih telic in za poslovanje, dalje so se dale znatne podpore za premiranje hlevskih stavb, gnojničnik jam in gnojišč po celem Štajerskem. Kmetijska družba štajerska je dobila podpore za nakup bikov, dalje za rejo svinj, ovac in koz. Velika večina vseh podpor je šla kajpada na Zgornje in Srednje Štajersko. Iz Polzele. (Na naslov gospoda nadzornika Supaneka v Celju.) Po Polzeli se širijo že dlje časa prav čudne govorice med ljudstvom, ki padajo na enega tukajšnjih učiteljev ter s tem kompromitujejo vse učitoljstvo in mu Škodujejo na časti in dobrem imenu. Stvar, o kateri razpravlja tukajšnje ljudstvo in na katero že dolgo časa namigavajo časniki, stoji moralno na jako nizki in umazani podlagi. Ker se pa o tem že splošno in javno govori, sliši te neplemenite pogovore tudi šolska mladina, katera izgublja na ta način spoštovanje in ljubezen do učiteljstva, vsled česar trpe na ugledu vsi, tudi popolnoma nedolžni. Pa ne samo to, s takimi govoricami se okužijo tudi popolnoma dovzetne duše otrok, ki se že tako vsepovsod preveč pohujšujejo, torej jih je treba še pačiti z opisovanji nemoralnih scen. Moralni moment šolskih otrok, kakor tudi ugled učiteljstva pri ljudstvu in šolarjih, naj bo vsaj šolskim oblastveni tolikega uvaževa-nja vreden, da bodo do jasnega raz-vozljale te, učiteljstvu sploh, otrokom pa vobče škodljive govorice in ukrenile potrebno. Poživljamo torej slavni okrajni šolski svet in gospoda nadzornika Supaneka, da stvar natanko preišče in zasliši ljudi, ki o tem kaj vedo' da se lahko razširjevalce teh vesti sodnijsko prime, ako vesti niso osnovane, oziroma, da se krivcu pokaže na primeren način prava pot. — Hočemo pa stvar vestno zasledovati, ker nočemo, da se stvar v škodo učiteljstva in v kvar šolske mladine kako potlači; na dan mora, kar tiči pod tem nelepim olupom. — Več Polže 1 a n o v. Ivanjkovci. Tukajšnja požarna hramba priredi dne 15. t. m. pri Kraljici v Ivankovcih tombolo. Drobne novice. V Remšniku sta živela zakonska vulgo Zamer v vodnem prepiru, deloma tudi zato, ker je bila ženka svojemu možu nezvesta. Te dni je mož iz jeze zažgal hišo in sebe ustrelil. Drugi dan je umrl. Zgoreli sta dve hiši. — Nestrpen d u h o v n i k je župnik Poplatu ik na Polenšaku pri Ptuju. Še sedaj napada može v spovednici zaradi volitev in jim odreka odvezo. Ali so višje cerkvene oblasti mnenja, da je to v interesu vere? — Mlin si je zažgal lastnik mlina Miško Ci-pot, doma iz Dokležovja. Nalovil si je blizu Veržeja v Muri rib. Ko si jih je pripravljal za prigrizek, in sicer v mlinu v hišici, so se po neprevidnosti vnele deske okoli cevi, ki štrli iz hišice. V trenutku je ogenj objel streho in mlin. Celo premoženje je bilo v par urah žrtev ognja. Ponesrečenec, zaveden ogrski Slovenec, ni bil zavarovan. Škode ima do 1000 K. Zanimivo zgodbico pripoveduje »Sloga« o č. g. župniku Martinu Kranjcu na Sladki gori pri Šmarju. Ta mož je svoj čas bil kaplan v Svi-čini ter je imel tam krasno velepo-sestvo. Kasneje pa ga je prodal zagrizenim luteranom, ki so se zdaj v svi-činski fari vgnezdili in imajo tam celo svoje bogoslužje. In taisti mož je bil dne 23. julija ustanovil na Sladki gori podružnico »Slovenske Straže«. Ali se ti ne zdi, častiti bralec, da bi takemu človeku najraje zasolil pošteno zaušnico? — Vojaški zrakoplov je plul včeraj, 10. t. m., čez Slovenske gorice, Maribor, Slovensko Bistrico, Št. Jur, Celje in dalje proti Ljubljani. V ladjici se je s daljnogledom vidilo dva častnika in še eno drugo osebo. — 20 lepih smrek je neznan tat ukradel posestniku Martinu Sorgerju iz Bodrišne vasi pri Ponikvi iz njegovega gozda v Ponkvici. — Izdal se je Jernej Knez v Razboru pri Slov. Gradcu. V gozdu Marije Knez je posekal lep meče sen, vreden 50 K. Po neprevidnosti pa je vlekel drevo po tleh na svoj dom in tako so prišli tatvini na sled. Po daljšem tajenju je končno tatvino priznal. — Dežel na z v o z a štajerskih gostilničar-skihzadrug priredi dne 12. in 13. septembra, U. zvezno zborovanje v Bruku. — Ciganska smrt. V noči od 8. na 9. t. m. je tatinska družba osmih mož »četovala« skozi Šent Jurij ob Ščavnici, Selišoe, Kupetinc« in Nove zasade proti Radincem in v več hišah vlomila. Ko so skusili vlomiti pri posestniku Šijancu v Murskih zasadih in je ta cul njihovo delo na okenskem omrežju, je začel klicati na pomoč in hotel odpreti vezna vrata. V tem pa je počilo skozi vrata več strelov, nakar so roparji, oplašeni po sosedih, odbežali. Na dvorišču pa so našli enega od vlomilcev z rano v glavi nezavestnega. Mož je kmalu umrl. Drugi dan zjutraj so prišli orožniki in sodnijska komisija, ki je konstatirala, da se je res od zunaj v. hišo streljalo. Oči vidno so zločinci v, temi smatrali svojega tovariša za gospodarja in ga ustrelili. Ustreljeni je velik, močan mož, po zunanjosti soditi cigan. Našli so pri njem 14 vin., dleto, srebrn zakonski prstan in okrog prsi ovit žakelj v očividno namenjen za plen. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Križavce in je foto-grafično posneli, da se dožene identiteta in se tako morda pride na sled tatinski družbi. — S tiralico zasledujejo Marka Vrhovška, po poklicu čevljar, ki je bil zadnje tedne uslužben kot voznik piva pri celjski zalogi delniške pivovarne. V tem času je od strank pobral mnogo denarja, a ga ni oddal. Pred nekaj dnevi pa si je izposodil 24urni dopust in 15 K predujema. Nato je izginil. Pozneje so prišli sleparijam na sled. Pred odhodom je še pohral iz miznega predala, kamor dajejo vozniki sprejeti denar. 50 K. Sumijo, da jo je potegnil % Nemčijo. — Pod vlak se je vrgla v O r m o ž u dne 10. t. m. 201etna služkinja Frančiška Vaeanec. Našli so jo z razdrobljeno glavo. Samomorilka je bila članica Marijine družbe. Zadnje dni je od službodajal-ca z vso silo zahtevala poselsko knjižico, češ, da mora iti s kaplanom, ki pojde v Črnomelj za župnika, v službo. Službodajalec ji knjižice ni hotel dati. — Roko je zmečkale* posestniku Antonu Godecu v Št. Pavlu pri Preboldu. Prišel je z levo roko preblizo kolesom mlatilnicc. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico. — V i z 1 o ž u o o k n o je zapeljal s kolesom v Mariboru 201etni obrtni učenec Rudolf G. Peljal se je čez Grajsk trg in je hotel zaviti v Studenčno ulico. Pri ovinku pa ni mogel obvladati kolesa in se Je zal*-tel z vso silo v izložno okno Šepčeve trgovine. Okno, v rednosti 400 kron, je zdrobljeno, fant pa se je na vratu in desni roki težko ranil. Koroško. Grozen samomor. V bližini Otoč pri Celovcu se je 5. t. m. ob 3. popoldan na železniški tir pred brzovlak št. 411, ki vozi iz Celovca, 231etna Le-opoldina U r b a n e c, rojena Kora t, žena sprevodnika v legla. Nesrečna žena je bila omožena šele od oktobra 1909. Bila je bolua na živcih in se je še kratko pred samomorom doma prepirala. Požari. V noči od sobote na nedeljo je začelo goreti v Mariji ob Žili v drvarnici vile finančnega nadpaz-nika B u d j a. Ogenj se je hitro širil in je /gorela tudi streha vile. Najbrže je kdo zažgal. — 29. t. in. je pogorelo pri Senčiku na Selih pri 2i-tarivesi. Ker je bila huda suša, niso mogli ničesar rešiti. Škode je okrog 4000 kron. — 2. avgusta ob pol 10. vzečer je začelo goreti v Podkraju pri Pliberku pri p. d. Najberžu ter je napravil požar kakih 40.000 K škode, posestvo pa je bilo zavarovano samo za 22.000 K. Tat, Okrajnemu sodišču v Veli-kovcu so oddali dninarja Jurja Bru-ckerja, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatviue. Osumljen je, da je vlomil v stanovanje g. Trentinija na Jezeru in mu ukradel kakih 350 K, kateri denar je imel Trentini pri sebi shranjen. Razpis dobave moke. C. kr. deželno sodišče v Celovcu razpisuje dobavo pšenične in ržene moke. Prošnje, in pouudbe je vložiti do 22. t. m. na pisarno jetnišnične oskrbe v Celovcu, II c u plat z 12. Pri kopanju utonil. 8. t- m. se je šlo več otrok iz Vetrinj kopat v bližnji ribnik. 121etni Ludvik Lazan je šel predaleč v ribnik in zabredel v globočino. Sicer je bila voda tam samo poldrug meter globoka, vendar jo utonil, ker se nobeden ni upal mu priti na pomoč. Šele čez 4 ure so potegnili truplo iz vode. Primorsko. Brzojavni promet. S 1. avgustom so vpeljali pri c. kr. postnem uradu v Slapu nad Idrijo v političnem okraju Tolmin brzojavni promet z omejeno dnevno službo. Nemška gimnazija v Gorici. V prvi razred nemške gimnazije v Gorici je vpisanih baje že nad 70 učencev. Razpored za prihodnje leto, ki ga prinašajo »Schulnaohriehten«, kaže, tla bi bite tudi v prihodnje 4 paralel-ke L razreda in sicer dve nemški, po ena pa slovenska in laska. DaleČ smo prišli, res, tega pa je kriva samo zavednost! Malo več narodnega ponosa! Proces proti banki popolare v Gorici. Državni pravdnik govori o krivdi Colleja,LuzzattainLe-n s s i j a v zadevi Conforti. Zdelo se je sicer v začetku, kakor bi bil Col-le sam, na svojo roko delal, a izdala sta se ona dva (Lenassi in Luzzatto), ko sta vso zadevo pred upravnimi svetniki opravičevala. Kar se tiče Confortija, mora se potrditi vsaj prvo vprašanje, zadevajoče zagrešeno krido. Pravi nadalje, da se je videlo v tej razpravi dosti solza, da so obtoženci dosti trpeli, duševno in gmotno. Ali porotniki ne smejo pozabiti tudi, da so izgubili nekateri vse svoje premoženje. Skriti niso mogli ničesar in tudi ne naložiti denarja v Parizu. Ne samo v Gorici, tudi drugod pričakujejo ljudje vaš pravorek, vsi bi radi vedeli, kam je prišlo za 100.000 K akcij! Sodite in recite: Storili smo svojo dolžnost, naša vest jo čista! Povzame nato besedo odvetnik Pan-grazzi, zagovornik Collejev. Pravi, da je imenoval po pravici državni pravdnik Colleja z besedo ^Siinden-bock«. Nositi mora grelie drugih. V Gorico je prišel bogat in sedaj nima niti toliko, da bi si kupil kosilo. V Gorico je prišel z namenom, da ne bo nikoli več igral, ali prisilil so ga drugi v to. Zakaj se je po njegovem odpustu vse poskrilo? Ce je igral, je igral za-se in je imel poseben račun. Ce bi ga ne bili odpustili, spravil bi bil banko zopet v red. Predlaga oprostitev. Pride nato na vrsto odvetnik Fle-go, zagovornik Lenassijev. Pravi, da mora imeti človek duševno razpoloženje za tak zločin, katerega državni pravdnik Leuassija obdoizuje. Iz l>o-gate družine doma, ni potreboval denarja, ni mu bilo treba goljufati in tudi ne igrati. Niti enega njegovega naročila niso dobili v banki, nasprotno, zoperstavljal se je igri v banki ;n pustil eeio Colleja opazovati, ko je zvedel, da igra. Prišel ni Igri poprej nn sled ker je bil »kaos- v knjigovodstvu in ker je bil kot poslanec dosti oisoten. Bilance so morali ponarejali, ker so se bali, da bi slabe bilance ljudstvo razburile in banko minirale. Predlaga oprostitev. Lov. Dne 22. t. m. ob 9. dopoldne se odda v zakup pri okrajnem glavarstvu v Gorici lov kat. občine Podgora za ostalo zakupno dobro, to je do 30. avgusta 1913. Izklicna eena je 160 kron. Dražbene in zakupne pogoje je mogoče vpogledati na c. kr. okr. glavarstvu v Gorici. — Dne 23. t. m. ob 9. dopoldne se odda v zakup ravno-tam lov kat. občine Kal za ostalo zakupno dobo, to je do 80. aprila 1913. Izklicna cena je 40 K. Občinski tajnik- ki mora biti organ ist. Tako službo razpisuje županstvo v Komnu na Goriškem. Je zelo praktično to. ker je s tem zagotovljeno, da bo občinski tajnik ponižen sluga farovške gospode. Kako si naj upa občinski tajnik samostojno in nepristransko postopati v svojem poslovanju, ako se mu je vedno treba bati. da izgubi službo organista? Kes. priznati se mora, da so v Komnu prav brihtni. ko so izposiovali, da se združite službi občinskega tajnika in or-ganista. S tem so si za vselej zasigu-rali odločilen vpliv na občino in njeno poslovanje. Železnica na Učko goro. Železniško ministrstvo je dalo ravnateljstvu stavbne družbe , Union« na Dunaju dovoljenje za tehnična pripravljalna dela za železnico nižje vrste iz Opatije na Učko goro za dobo enega leta. Kolera v Trstu. Posestnik Andrej Biecker, ki je bil od 3. t. m. v bolnišnici pri Sv. Magdaleni, je umrl. Drugi, ki so zboleli v kužni bolnišnici, se počutijo mnogo boljše. Vse osebe, ki so pod zdravniškim nadzorstvom, so doslej ostale zdrave. Pri ženi umrlega Bieekerja so našli v odpadkih vibri-jone kolere. Včeraj ni zaznala tržaška sanitetna komisija za noben nov slučaj kolere v mestu, pač pa je dognala preiskava pri 41etnem G vi donu Liposu, ki je v bolnišnici pri Sv. Magdaleni, v odpadkih vibrijone kolere. V ulici Carpison št. 9 stanujočo Marijo Cibron so odpustili, ker je ozdravela. V Trstu je tedaj bolezen nekoliko prenehala, zato pa j>oročajo iz koprskega okraja o številnih novih obolenjih. Namestništvo je zato odredilo, da se postavi v Bertokih baraka za obolele in poslala tja okrajnega zdravnika kot kužnega zdravnika. V bližini Kopra sta zbolela dva moška za kolero. Tudi v Reki se je zgodil baje že en slučaj kolere, kakor smo že snoči poročali. Razpisana služba. Pri c. kr. sod-niji na Voloskem je razpisana služba kancelifita v XI. plačilnem razredu. Požar v gozdu pri Sv. Križu pri Trstu. V sredo ponoči je začel goreti gozd pri Sv. Križu. Tržaški ognjegas-ci so se odpeljali tja ter v dobrih dveh urah pogasili požar. Zgorel je velik del borovega gozda. Vzrok požara še ni znan. Trgovsko - obrtna zadruga v Trstu bo imela, počenši z današnjim dnem, vsako soboto uradne ure od 0. zjutraj do 1. popoldne. Tepena ljubica. 241etni zidar Er-minij Piazza iz Trsta je imel za lju-bico neko prostitutko, ki jo je odiral do zadnjega vinarja ter jo pretepaval kadar je premalo zaslužila. Končno se je dekle naveličalo in je svojega ljubčka ovadilo policiji, ki je pri njem našla tndi velik nož. Pojedina za 10 vin. V Drehcrje-vo restavracijo je prišla pred par dnevi družba sedmih ljudi, ki so napravili račun 7 K 16 vin., pot^m pa izginili,drug za drugim. Zadnjega, ki je ostal v restavraciji, je natakar prijel za vrat. Bil je to 381etni tapet-nik Viktor Cohen iz Trsta, ki je imel pri sebi 10 vin. Poslali so ga v ulico Ti gor. Razžaljena goljufica. Cecilija Moder, 231etna kuharica iz Grosnp-lja, je v sredo zvečer v Trstu v nlici Pozzo blanko ponudila neki Blanko-vič na prodaj veriž. za 28 K,češ da je zlata. Jesenovičeva je hotela, naj poprej zlatar ceni verižico. Toda ta domneva je tako razžalila Modrovko, da jo je sunila s pestjo v trebuh in potem zbežala. Redar pa jo je dohitel in aretiral. Samomori in nezgode. 17 let na Ida Piacentini, stanujoča v Trstu v ulici S. Giovanni št. 7, se je hotela predvčerajšnjem zastrupiti z li-zolom. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je zelo opasno. Vzrok — nesrečna ljubezen. — Včeraj dopoldne je padel 91etni Bruno B o z z a, stanujoč pri Sv. Ivanu št. 713, z okna v visokem pritličju ter si pretresel možgane. — 261etni mehanik Josip Maver iz Osjeka, stanujoč v ulici Farneto št. 13, je za-l>odel v prepiru nekega Frana Sela v obraz ter mu prerezal lica. Požar v tržaški prosti luki. V četrtek zjutraj ob pol 9. je v skladišču št. 28 proste luke izbruhnil v lokalih tvrdke z vinom Alojzija Vinciua požar. Ognjegasci proste luke in mestni so kmalu došli na kraj nesreče in so po poldrugoumem delu pogasili ogenj, ki je uničil skoraj vse blago v skladišču. Škoda znaša 2000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Skoraj gotovo je požar povzročil neki težak, ki je vrgel med slamo goreč ostanek cigarete. Dnevne vesti. -f- Odkritega sovražnika se ni treba nikoli bati, pač pa hinavskega In zavratnega. Taki sovražniki so naši klerikalci, ki se nikoli ne menijo za občno korist in za občni blagor in ki vse izdajo, samo da ima stranka in da imajo posamezniki kak dobiček. Ni čuda, da vlada Slovence zatira, da nastavlja nemške uradnike, da gospodari v Ljubljani namesto občinskega sveta vladni komisar in da vale nasprotniki dan za dnem največje krivice na nas. Vse to so posledice kravjih kupčij, ki jih delajo hinavski klerikalci z vlado, med tem ko svoje volilce sistematično varajo. Zdaj se zopet pripravlja taka kravja kupčija. Gostinčar je v nekem pogovoru rekel: Brambne predloge pa vlada ne dobi poceni; to nam bo morala drago plačati, ako nas hoče dobiti. S tem je (lostinčar mnogo razkril. Vsa javnost 'ahko spozna, kako bodo klerikalci od vlade zahtevali dobičke za svojo stranko, a ko bodo tako kupljeni, bodo z navdušenjem glasovali, da se njihovim volileem nalože novn veli-l:an«;ka bremena in se jim ote:,' krvni davek. Klerikalci ne bodo bi.imbue predloge presojali s stališča, če je potrebna in če ljudstvo more ta bremena zmagovati, ampak bodo zahtevali, naj vlada njihovo stranko pisca, da ji bodo potom izdali svoje volflce. -r Kriza v armadi. Na drugem mestu je natisnjeno poročilo o veliki krizi, ki je nastala v armadi. Odstopil ho vojni minister baron Schon-aich, odstopiti pa bo moral tudi šef ereneralnega štaba baron Conrad-Hotzendorf. Danes v Ljubljano dospela številka »Beri i nor TagblaUa« pa pripoveduje, da bo tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand nehal biti »na dispozicijo najvišjega poveljnika«, to se pravi: nadomestovalec cesarjev v armadnih zadevah. Kriza v armadi je takega značaja, da vzbuja velikansko senzacijo in da spravi marsikaj na dan, kar je bilo doslej ali neznano ali se je le nenatančno vedelo. Tako je zdaj odstopil podpolkovnik Brosch pl. Aarenau, predstojnik prestolona-slednikove vojaške pisarne in prestolonaslednikov adjntant. In zdaj se je izvedelo, da je bil ta podpolkovnik Brosch inspirator vseh klerikalnih in krščansko-socijalnih hujskarij zoper Italijo, zoper Madžare in zoper Srbe in da je ta podpolkovnik eden glavnih provzročiteljev Friedjungovega procesa, ki se je končal s tako velikansko blamažo za avstrijsko politiko. Navaden podpolkovnik pa igra tako vlogo in ima moč, da meče polena pod noge vojnemu ministru! Brosch je imel tak vpliv seveda le ker je bil prestolonaslednikov adju-tant. Umestno je, da različni listi pri tej priliki omenjajo, kako nesrečno vlogo so ze igrali različni adjntanti. V petdesetih letih, ko je bil eesar še mlad in neizkušen, si je generalni adjntant grof Griinne znal pridobiti velikansko moč ne le v vojaških, ne-go sploh v političnih zadevah in porabljal je to moč tako, da zasluži spomenik kot organizator strašnih porazov pri Magenti in pri Solferinu. In generalni adjutant rnskega carja, Aleksejev, je glavni provzročitelj ruskih porazov v Mandžuriji. Grtinne je položil temelj zodinjeni Italiji, Aleksejev pa temelj veliki Japonski. Tudi o našem sedanjem šefu generalnega štaba fml. Conrad - Hetzendor-fu smo zdaj izvedeli zanimive stvari. Kakor znano, je bil dolga leta šef generalnega štaba grof Beck. Pri manevrih v Dalmaciji je prestolonaslednik nadvojvoda Frane Ferdinand provzročil, da je dobil grof Beck — cilinder. Prej smo vsako leto v vseh velikih listih čitali, da je grof Beck ženijalen strateg, ko je pa bil penzi-jouiran, so ga popisovali kot komičnega starca in je njegov životopis hil prepleten s samimi smešnostmi. Zato pa se je pela slava njegovemu nasledniku Conrad-Hotzendorfu. Proglašali so ga za velikana. Hardenova ^Zukunft« je pisala, da sta Nemčija in Avstrija s takimi generali, kakor jih ima Nemčija in s takim strategom, kakor je Conrad-Hotzendorf sploh nepremagljivi. Pa so prišli manevri na Koroškem in so se končali s polomom, pa so prišli manevri na Moravskem, cesarski manevri, in od vseh strani so prišli vojskovodje občudovat Conrad-Hotzendorf a in končali so se ti manevri z najstrašnejšim polomom. Ce bi se kaka bitka tako vršila, kakor ti manevri, bi bil. armada uničena, vojna izgubljena In drŽava v največji nevarnosti za obstanek. To in še marsikaj drugega je sedaj izvedeti iz Časopisov in vse kaže, da bo kriza, ki je nastala, zadobila velikanske dimenzije. + Dober odgovor. Kakor znano, je deželni odbor kranjski, ki v svojem strankarskem divjaštvu ne pozna mej. odrekel deželni zvezi go-stilničarskih zadrug v Ljubljani hagatelno podnoro 100 K samo zategadelj, ker se je obrnila na deželni odbor s prošnjo, naj se gostilničarju Alojziju Kohalu v Idriji ne podre kleti toliko časa, da izreče v stvari svojo razsodbo dunajsko upravno sodišče. Tak ukrep deželnega odbora more roditi pač le najskrajnejša strankarska zagrizenost, ki je danes v posebno obilni meri doma pri kranjskem deželnem odboru. Za svojo prošnjo je bila gostilničarska zveza ne samo upravičena in opravičena, marveč naravnost dolžna. Saj se je v dovelj znanem Kobalovem slučaju hotelo ogromno oškodovati obrt-nika-gostilničarja in kdo je v prvi vrsti zavezan ščititi pravice gostilničarjev, kakor ravno deželna zveza gostil ni carskih zadrug, ki je osrednja organizacija vseh kranjskih gostilničarjev. In da je bila tozadevna prošnja, opravičena in popolncvua utemeljena, je pokazala dovelj ja-^no razsodba upravnega sodišča, ki je nopolnomp ugodilo gostilničarju Kobalu. Kaznovanje deželne gostilni carske zveze s tem, da se ji poslej ne ho izplačevalo nikake deželne r» tem, da bi se uvoz dovolil. Ko sta ugovarjala, češ, da je uvoz dovoljen na Dunaj, v Dunajsko Novo mesto in v Trst, da torej ni prav nobenega razloga, da bi se uvoz zabranjeval na Kranjsko, so jih osorno zavrnili. In ko sta pripomnila, da boČe idrijsko nrebivalstvo, zlasti delavstvo po tru-dapolnem in napornem delu imeti vsaj košček mesa, so jima je porogljivo odgovorilo: »Boste pa koruzo jedli, ako mesa ne bo!« — Ta dogodek kaže, koliko smisla imajo gospodje pri deželni vl*di za potrebe ljudstva. Ker so se Šusteršič in drugovi postavili v svoji neumnosti na vele-agrarno stališče, ki je naši deželi zelo škodljivo — saj so v naši deželi sami mali kmetje —, mislijo gospodje pri deželni vladi, da morajo plesati v vsakem ozim tako, kakor godejo vele-agrarci. Seveda bognezadeni, da bi bila naša gosposka vsaj tako pametna, kakor na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu in v Trst«, kamor se dovaža bosanska živina. Pri nas naj ljudstvo strada in je mesto mesa koruzo, samo da je vstreženo neumni veleagrami politiki! + »Slovence« za Kočeveo, Včerajšnji »Slovenec« priobčuje dolg članek, v katerem pretaka bridke solze, ker je dijaško podporno društvo v Kočevju sklenilo, da ne bo dajalo podpor dijakom, ki so člani Marijinih kongregaeij. Ne prihaja nam na misel, da bt zagovarjali nemške Koče var je, pripominjamo samo to, da odtegujejo klerikalci v društvih, kjer imajo moč v rokah, podporo vsakemu dijaku, o katerem zvedo, da ni njihovega mišljenja. In če je tako, čemu potem ječe in tarnajo, ako §e jim z nasprotne strani vrača milo za drago. Sicer pa je zanimivo in poučno obenem, da se »Slovenec« s tako vnemo zavzema za nemške dijake v Kočevju, ko drugače nima za slovenske dijake navadno niti ene dohre besede. Tudi za slovenska dijaška podporna društva se i Slovenec« kaj malo ogreva, a za kočevarske »chri-stliche Studentenlade<' dela najsil-nejo reklamo in ji želi v dosego velikih ciljev na stotine dobrotnikov in podpornih članov — seveda tudi med Slovenci. Pa pravijo, da klerikalci niso internacijonalci! + Klerikalci proti Pragi in Cehom. V »Slovencu« čitamo: »Večina slovenskega ljudstva je odločno zoper to, da bi se koncentrirala slovenska dijaška mladina v Pragi in da bi se ondi izkuhali profesorji za našo bodočo univerzo . . . Mi smo že enkrat izjavili, da Prage ne kot sedež, ne kot pripravljalnico slovenske univerze nočemo.« — To je dovolj jasno povedano. To imajo sedaj bratje Cehi za zahvalo za to, ker so na Dunaju semtertja tako požrtvovalno podpirali naše klerikalne poslance, ker so jih smatrali za poštene slovanske rodoljube. Kaj bo rekel k temu dr. Kramar, ki je pri državnozborski volilni reformi hladnokrvno privolil v to, da je dr. Šusteršič oropal kranjska mesta in trge vsakega zastopstva v parlamentu?! -f- Cujte davkoplačevalci! Pred 14 dnevi je deželni odbor povabi! celo vrsto klerikalnih podrepnikov, 4a so si ogledali Škofovo posestvo v Oo-ričanah pri Medvodah. »Slovenec« je pisal, da je prišlo nad 300 udeležencev iz selške doline, iz Gorij, kamniške okolice in od drugod. Ko so si ogledali posestvo v Goričanah so se peljali v dolinico Ločnico pri So T. Tam so si ogledali, kako pasejo bike, katere je nakupil deželni odbor in jih redi nad 50 na posestvu Robež, katero je tudi kupil deželni odbor za drag denar. »Slovenec« popisuje to kot posebno dobroto za kmeta. Ko so si ogledali vse. potem pa se je začelo j*-sti in piti. »Slovenec« piše, da so pogostili udeležnike z mrzlim koeilom in pijačo. Tisti davkoplačevalci, ki berete te vrste, si zapomnite, da so jedli in pili vsi udelezniki na deželne stroške in tudi vozili so se na ravno-iste stroške. Pogleite, knko dela deželni odbor! Nad 300 ljudi se vozi, pije in je cel dan na deželne stroške. Zares imenitno gospodari te klerik*.!-ni deželni odbor. Ako pojde tako naprej, mora priti dežela na boben in potem gorje davkoplačevalcem. Deželni biki so zares imenitni, da jih hodijo gledat klerikalni podrep-tiki in razni fajmoštri na deželne strelke. ^Slovencem naj bode toliko dober in naj pove vestno, koliko stanejo deželo taki izleti klerikalnih podrepnikov. Napredni davkoplačevalci namreč več davka plačajo, kakor klerikalci, zato vendar smejo zvedVti, kam gre denar. 4- Dopolnilne volitve v pHdob-ninsko komisijo III. in IV. razreda. Na sestanku dne 8. t. m. ob navzočnosti zastopnikov slov. trg. društva »Merkur«, deželne zveze konjskih obrtnih zadrug, gostilničarske zadruge, gremija \rffovcev in slovenska a obrtniškega društva so se postavili za dopolnilne volitve v pridohninsk" komisijo ITI. in IV. razreda sledeči kandidati: za člana v III. razredu: Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani, Pri voz; Fran Lovše, mesar v Ljubljani, Jurčičev trg; za namestnika v ITT. razredu Jo>ip Maček, costilničar v Ljubljani, Krojaška ulica in Ivan Stritar, kavarnar v Ljubljani. Za člana v IV. razredu: Fngelhert Fran-ehetti, brivec v Ljubljani. Sodnijske ulice; Fran Seher, tapetnik v Ljubljani, Rožna ulica; za namestnika v IV. razredu: Fran Kraigher, krojač v Ljubljani, Gosposka ulica: Matej Oblak, čevljar v Ljubljani. Kongresni trg. Volitve se bodo vršile za 111. razred 30. L m., za IX. razred na 29. t. m. obakrat od 9. do 12. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Voliti je na ta način, da volilci ob izkaz n legitimacije glasovnice osebno oddajo ali pa, da poš!jejo volilci izpolnjene glasovnice z legitimacijo vred po pošti. Ker so te volitve zelo važn»\ prosimo vse interesente, da se ali osebno udeleže volitve ali pa vpišejo na glasovnice omenjene kandidate in podpisane glasovnice, katerim je priložiti tudi legitimacije, oddajo fran-kirano in zaprto zanesljivo najkasneje zadnji dan pred volitvami na poŠto, in sicer na sledeči naslov: Blagorodnomu volilnemu komisarju pri-dobninskih volitev III. razreda (ozir. IV. razreda) v Ljubljani, poštno ležeče. + Papež bola*. Prijatelj našega lista, ki se mudi sedaj v Rimu, nam je poslal razglednico, na kateri nam piše: »Veliko senzacijo vzbuja dej* st vo, da je kardinal Rampolla kar na tihem odpotoval iz Rima in sicer v Einsiedeln v Švico. Eni sklepajo is tega, da Rampolla papeževe bolezni ne smatra za nevarno, drugi pa sodijo, da smatra Rampolla papeža za izgubljenega in da se je umaknil iz Rima, ker neče biti navzočen pri teh spletkah, ki se že zdaj pletejo zaradi prihodnjega papeža.« — Iz listov je posneti, da je papež jako slab, cela vrsta bolezni ga muči: Protin ima, na srcu je bolan, bronchitis ga trpinči in zdaj je dobil se neko bolezen na ledičan. Rimski list »Vita« poroča, da se papežu časih tudi meša. Belgijskemu listu »Independeuce Belge« pa poroča njegov vatikanski duhovski sotrudnik, da propada papež vidno. Obraz se mu je popolnoma spremenil, melanholičen je in shujšal je tako, da se talar kar opleta okrog njega in da mu je ovratnik postal preširok. 4- Kdo je sestavil volilni imenik za občino Moste pri Ljubljani? Iz Most nam pišejo: Da javnost ne 1k> mislila, da je sestavil volilni imenik bivši tajnik moščanski, pokojni g. Stare, podajem tole pojasnilo: Pokojnik je bil za časa sestave imenika že tako hudo bolan, da tega ni mogel več storiti in izvršiti. Od 15. m. m. že ni več opravljal svoje službe radi akutne bolezni. Imenik je bil pa res pomanjkljivo sestavljen. To priliko pa je seveda porabil župan Oražem in je krivdo kratkomalo zvrnil na bivšega tajnika. Sedaj pa blatijo klerikalci v javnosti pokojnika v smislu, da ga je ie-ta nalašč tako sestavil v prilog liberalcem in socijalnim demokratom. Ref?nici na ljubo povemo, da je volilni imenik za bodoče občinske volitve sestavil c. kr. okrajni tajnik v pokoju Regazzi popolnoma samostojno po naročilu Oražmovem. Vprašamo se. daj klerikalne časopise, zakaj vkljub temu dejstvu tako nesramno blatijo spomin pokojnika, ki pri stvari ni niti za pičieo prizadet? Tako piše »Domoljub« z dne 10. avgusta t. 1. št. 32, stran 515. »Slovenec« pa dne 22. julija v notici: »Iz Most . . .« Prve vrste se tičejo pokojnika. Imamo diktat pokojnikov na razpolago, v katerem se je hotel opravičiti na ostuden napad »Slovenca«, ko je o njem popolnoma neosnovano, torej zlagano pi Bal. Opustil je to na prigovarjanje svojih otrok, ker ti niso hoteli razburjati moža že na, smrtni postelji. Toda Oražem! Vaše gospodarstvo v občini ne bo ostalo prikrito. Mislili ste. da je s pok o jn ikoni nokopnno vse. Toda pazite, da se ne boste zmotili! Ko je pokojnik zapustil službo dne 1 rs. m. m., žunan Oražem ni hotel priti k računu, da bi se prepričal o stanju blagajne. Le tik pred smrtjo, ko je bil mož že v agoniji, torej takrat, ko se je pokojnik boril že s smrtjo, je zahteval račun. Res pravi lisjak ste g. Oražem! Mislili ste pač razne tuje grehe zvrniti na pokojnika. Mi pa pravimo, čuvajte se. da se ne boste pošteno opekli. '-f-1 Imenovanje. Gospoda c. k^. finančne si raže komisarja I. razreda Ivan V i r a n t v Kanalu in Franc IT m e k v Kobaridu sta imenovana za c. kr. finančne straže nadkomisar-ja IT. razreda v 9. činovnem razredu za istotam. — Zvonovi zvonite! »Slovenee« se jezi, da smo v ponedeljkovi številki ožigosali prav nepotrebno in neznosno ter bedasto cingljanje in zvo-nenje v šentjakobski fari. Čudno je le to, da »Slovenec« ta najčistejša morala, ta kelih resnice in stolp vseh dobrot zagovarja v svojem odgovoru vse vprek, petje, novomašuika, zl >d-ja in ne vem še kaj vse, ne omeni pa niti z besedico harmonike, ki je celi popoldan med pojedino, ali po domare povedano, med žre t jem, hreščala in vzdihovala kakor polomljen meh in spremjala kuplete, da se bogu smili. Harmonika menda ne spada med godbo in za harmoniko ni mogoče plesati. Res, one harmonike so bile tako imenitne, da bi bili postavili naši kmečki fantje takega muzikanta enostavno pod kap. Zato pa ostanejo vendar harmonike in med ono godbo spadajo tudi, ki jo je modri škof Anton preklel. Izzivanje najgrše vrste pa je, da si upa trpeti novomašnik godbo v času ko njegov vrhovni poglavar na. nečuven način preganja gostilničarje in cele fare, Če si priVO-čijo godbo.Tako se je zgodilo v Bizoviku in v Štepanji vasi. Da si Up* novomanik tako izzivanje je kričeče znamenje podivjanosti naše duhovščine. Pribito pa je, da je naš članek o tem kanibalskem zvonenju za in ji dve nedelji v šentjakobski fari našel najboljši odmev in so ga bili veseli vsi pametni ljudje, tudi nekateri klerikalci. Da bi pa bil kaj zalegel, o tem niti sanjati ni treba. Le pripravljeni bodite vsi šentjakobčani okrog cerkve, da vas jutri zbudi ob 3. zvon, da vam bo hučalo po ušesih. Dobro vemo, da pravi klerikalec, posebno pa močnika sit duhovnik, če kaj nnm liberalcem ni prav: »Zdaj pa glili!« — Posnemanja vredno! Društvu Klub slovenskih amater - fotografov« v Ljubljani je podaril tukajšnji odvetnik gosp. dr. Alojzij Kokalj vso- to 10 K in s tem pok sv al vsem lep vzgled, ker je podprl mlado slovensko društvo, da bode isto tem lažje sledilo svojim ciljem. Vrlemu daro-avlcn tem potom v imenu društva srčna hvala! Živel! — Antropološkega kongresa v Heilbronnn na Nemškem se udeležujeta tudi dva Slovenca — dr. Valter Scbmid in dr. Niko Županie, pristav »Narodnega muzeja« v Belgradu. — Dr. Županiča, ki bo imel tam tudi naučno predavanje, je poslalo na kongres srbsko ministrstvo prosvete. — Razpisane srednješolske su-plenture za sledeče predmete: Klasična filologija: Ljubljana II. drž. gimn. (do 31. VIII.); Dunaj IV., gimn. (do 3. IX.) — Moderna filologija: Dunaj XI., r. (do 1. IX., Fr. E. ali Fr. D.) — Historična skupina: Brno, trgovska akademija (do 15. VIII.) — Mat.-fiz. skupina; Brno, trgovska akademija (M. NI., do 15. VIII., prednost iz telovadbe izprašani); Plzenj, trgovska akademija nekateri redovi in samostani, kakor tudi za graščino Bnperč vrh, katera bode v oči posebno pletenke kertusijanee, ker spada k tej graščini lep del Gorjancev in je kraj precej pripraven za ustanovitev kakega Lnrda. Zrakoplov. V četrtek dopoldne je plul nad Novim mestom vojaški zrakoplov v zračni višini nad 1000 metrov. Veter, ki je pihljal, ga je neeel precej urno v smeri proti Trstu. Zrakoplov je vzbudil v mestu precej zanimanja in na trgu se je nabralo mnogo občinstva, ki jo z daljnogledi sledilo zrakoplovu, dokler ni izginil v oblakih. Umne »Dolenjske Novice«, izhajajoča k is lica v Novem mestu, ki se kaj rade obregajo ob meščane, ki ne trobijo v rog kanonika Žlogarja in Še fred akterja, imajo čast naznanjati meščanom, da so klerikalni poslanci v državnem zboru soglasno glasovali za občno lakoto volilcev in sklenili, da naj se meščani, Če nočejo drago plačevati mesa, pošteno postijo. Tudi Jarc, ki zadnje dni goležuje in prata-ri po mestu, je spoznal za dobro, Če se volilci vzdržujejo mesa, kajti on in debeli gospodje že vodo, da človeška sreča ni od tega sveta in da je lažje priti v nebesa suhim in lahkim! Sicer pa ni Kristus nikjer zapovedal,da bi morali revnejši sloji jesti meso, saj je dovolj, če drugi opravljajo ta posel zanje. Velik požar. Dne 2. t. m. je izbruhnil ogenj pri Mar. vdovi Novak, vlg. Drenovki v Ternovčah pri Zlatem polju, okraj Kamnik. Kot navadno, zažgali so tudi tukaj otroci. Požar je uničil 7 hiš ter 6 gospodarskih poslopij. Skoda se ceni nad 30.000 K! Zavarovalnina znaša le 7500 K. Požar je uničil vse dosedaj pridelane in spravljene poljske pridelke; poleg tega tudi eno kravo vredno 400 K ter 2 prešiča v vredno sti 120 K. Revščina je velikanska! Blagohotna darila za prizadete po ognju sprejema iz prijazuosti županstvo in župni urad v Zlatem polju, pošta Lukovica pri Domžalah na Gorenjskem. Mejnike je prestavljal. Pred kakimi 14 leti so prelagali državno cesto Novo mesto - Ljubljana. V Pljuski je ostala stara cesta nekoliko na strani nerabljena. Kos te ceste hI bil krvavo rabil Anton Ilnikar s Pljuske, ker je ravno pred njegovo hišo. Erar pa ni prodal te zemlje Ilnikar-ju, marveč nekemu Kravearju, ki ga je prehitel v Ljubljani s tozadevno prošnjo. Ilnikar si je vendarle lastil košček stare ceste. Zato je postavil erai tam devet mejnikov in sicer že pred petimi leti. Pred kratkim časom pa se je Ilnikar \ jezil in je kratkomalo pometal nekaj mejnikov ven. ki so ga najbolj bodli v oči. Erar pa s tem ni zadovoljen in apelira na sodišče. Ponočni napadi v Kandiji in novomeški kolodvor belokranjske železnice. Opetovano smo že poročali o divjaških napadih v Kandiji, na Drski in na Brodu. Ni ga skoraj tedna, da bi ne bil v tej blaženi občini kak človek napaden. Izletniki iz Novega mesta, celo dame, so posebno izpostavljene tem sirovim napadom. Po mraku si nihče več ne upa v Kan-dijo. No, zdaj naj pa napravijo kolodvor v bližini Šukljetovega gradu, potem bomo pa primorani hoditi tudi v poznih urah k prihodu in odhodu vlakov na postajo v Kandijo, kjer bi bili izročeni na milost in nemilost šmihelsko-kandijanski plati. Vprašanje je pa tudi, kako bo Šmihelska ol>čina vzdrževala red na kolodvoru. Ali bo nastavila še enega ali dva policaja, ker je policaj Petrič tako le d ostavi jalec. Novomeška občina pa ima 4 stražnike in bo prav lahko garantirala za mir na kolodvoru. Čuden učinek vročine na polže. Iz Novega mesta se nam piše: Moj prijatelj, sodni uradnik mi je pokazal par vrtnih polžev, ki so se nanovo zalizali. Dobil jih je na svojem vrtu. Pokriti sicer niso, kakor spomladi, z enotno okoli 2 mm debelo lupino, ampak prav na vrhu odprtine je čez vso odprtino kakor navadni papir debela, snežnobela lupinica. Potem je prazen prostor in kakih 5 mm pod prvo lnpinico je istotako bela in debela druga kožica vzporedno s prvo. Polž v hišici pa se ne zmeni, četudi se pretrgate obe preponki, temveč mirno spi — ne zimsko spanje, marveč vročinske počitnice. Vsekakor zanimiv pojav. Ogenj je zanetila hudobna roka na Kalu pri Semiču. V noči med 1. in 2. avgustom je začela goreti hiša Štefana Pluta na Kalu. Ogenj se je pokazal najpreje pri stranišču na takem mestu, kjer ni nobene peči 3 u kamor se lahko z roko doseže. Prebivalci so se komaj rešili. Dasi ni bilo najmanjšega vetrčka, je začela čez 20 minut po izbruhu prvega požarja goreti druga Plutova hiša. ki je oddaljena od prve kakih 300 korakov. Vsa škoda znaša okoli 6000 K. Sura se je takoj obrnil na Iveta Ivanetiča, ki je bil že povsod po svetu in je vse mogoče poskušal, pa mu je delo povsod smrdelo. Zdaj je črevljar, pa le sempatje prime za kako delo. Navadno Si skuša pridobiti zaslužek te na I način, ki meji na pravico. Tudi s tem se je menda pečal, da je take fante spravljal v Ameriko, ki bi bili morali iti k vojakom. V noči nesreče je prišel pijan okoli polnoči domov, začel razgrajati in groziti ženi, da jo ubije in zakolje, potem pa je razgrajajoč odšel zopet od doma in pol ure pozneje je gorelo pri Plutu, na katerega ima Ivanetič jezo. Orožniki so šli takoj na njegov dom in ker ga ni kilo doma, so čakali nanj. Ob 4. zjutraj se je vrnil Ivanetič in trdil, da je v pijanosti spal v gozdu. Ivanetič je sploh nevaren človek. 2ejni tatovi. Ponoči dne 28. pret. meseca je silno deževalo okoli Bele cerkve. To noč so vporabili neznani uzmoviČi, da so s kolom izvili izmed okna železno omrežje in zlezli v hišo Alojzija Pavlica v Tomaži vasi. Prebrskali in pretaknili so vse skrinje, omare in shrambe in odnesli Alojziji Pavlic, n jedem u svaku Jan-kotu Pavlicu in hlapcu Tonetu Blatniku različne obleke in jestviue v vrednosti nad 200 K. Iskali so čisto neženirano in svetili pri tem z žvepljonkami. Med drugim so vzeli tudi srebrno žensko uro in srebrno moško uro, dva žepna noža, en cel lonec kuhanih hrušek, dve zeleni steklenici vina in eno zeleno steklenico jesiha, misleč gotovo, da je vino. Par sto korakov zunaj vasi na koncu neke njive so storilci počivali in pili vino. Popili so ga celo zeleno steklenico, katero so potem razbili in pustili na njivi. Pa tudi jesih so pokušali, pa jim ni dišal, zato so ga pustili tudi na omenjeni njivi. Nadalj-ni sled vodi proti Vinjemu vrhu. Morali so biti trije ali štirje storilci, ker so izpili eno steklenico vina. Če bi jih bilo inanje, bi ne bili izpili toliko vina, ker se upijaniti vendar niso smeli. Če hi jih bilo pa več, bi bili izpili tudi drugo steklenico vina. Storilci so domačini v neki bližnji vasi in so jim že na sledu, ker jih je izdala ravno njih prevelika žeja. Lahko-mišljenost njihova pa dokazuje, da so bili še mladi ljudje brez posebne previdnosti. Nevarna ženska. Marija Kosci je bila v mladih letih marke iendarica in je videla torej mnogo lepih in veselih dni. Ko ji je pa odevetela mladost, so ji odklenkale tudi lepe urice v vojakih taboriščih. Na stara leta jo je morala prevzeti občina Borovec pri Kočevju v svojo priprosto oskrbo. Dobi namreč vsak dan pri drugi hiši jedilo in prenočišče. Razvajeni in na samo sebe jezni ženski pa to seveda ne ugaja, in bi si rada zboljšala položaj. Prosila je povsod, pa zaman. Tedaj je začela groziti, da bo požgala, če ji ne zboljšajo »penzijona«. Dne 23. julija je oznanil sluga ukrep deželne vlade, naj bi se pobirali mili darovi za pogorelee v Gaberjn. Ko je sluga končal, je rekla Marija Kosel: Zdaj je oznanjeval sluga, zdaj horn pa jaz. Poslušajte me dobro. Če mi ne zbolj-šte v 24 urah mojega »penzijona«, se vam bo tako godilo, kakor se je v Gaberjn. Ljudje so bili vsled te grožnje zelo vznemirjenia, osobito ker je Marija Kosel šnopsarica in večinoma pijana. Če ji kupi občina kako obleko ali obuvalo, ga brž proda in požene po grlu. Na ljudsko splošno zalite vanje so orožniki nevarno gro-zilko zaprli. Zdaj bo slišala menda še tretje oznanilo. Zboljšala si je položaj vendarle, ker ji ni treba od hiše do hiše in ima enakomerno hrano. Uradni dan logaškega okrajnega glavarstva v Idriji je prava muka za stranke. Vse stranke, včasih do 100 oseb, so povabljene ob 10. dopoldne. Srečni pa se lakho imenujejo tisti, ki pridejo resnično ob 10. na vrsto, vsi drugi so obsojeni na mučno čakanje čez poldne, časih celo pozno popoldne. In vendar vsak rad hitro opravi pred oblastnijo, kajti čas je drag. Marsikdo je večkrat klican na uraden dan radi največjih malenkosti, kako skrajno neprijetno je in z gmotno Škodo združeno, če mora vsled povabila okrajnega glavarstva izgubiti bodisi kmečki posestnik, obrtnik aH delavec ves dan. Nujna zahteva od strani občinstva je, da se na uradnem dnevu v Idriji prične z uradovanjem že ob 8. zjutraj in stranke povabijo ob tistem času, ko utegnejo brez zamudnega čakanja opraviti zaslišanje. Na mestu bi tudi bilo, da se ustanovi z ozirom na veliko število strank v Idriji več uradnih dni v mesecu. Kako sledenje z dijeta mi uradni št va je v tem slučaju skrajno neumestno, ker jc to na veliko škodo prebivalstva samega. Deželno predsednistvo se prosi v tem pogledu nujne od pomoč i. Do logaškega okrajnega glavarstva pa imamo še drugo prošnjo. Izdaja namreč svoje odloke, in sicer vsa uradna pisanja v tako škandalozni pisavi, da se mora vsakdo naravnost mučiti, prodno do konca prečita kako uradno pisanje. To je v času, ko ima že vsaka najzakotnejša pisarna svoj pisalni stroj, vsega obsojanja vredno. Koliko se je že slišalo pritožb radi pisave uradnih stvari logaškega okrajnega glavarstva, »osebno med kmečkim ljudstvom. Naravnost zanimivo je, gledati nekoga pred javno občinsko desko, kako se trudi prečita« ta alf oni razglas okrajnega glavarstva, — Naj se ta veliki nedostatak, na katerem trpi predvsem uprava samo, čimprej e odpravi. Če ima država denar za druge nepotrebne stvari, naj ga ima tudi za pošteno opremo svojih pisare n. V Postojni nt kolere. Mestno županstvo v Postojni je dobilo is Gradca uradno obvestilo, da je bakterijo- logična preiskava dognala, da je doti čnik, ki se ga je interniralo, ker je bil na sumu, da je obolel za kolero, imel navadno drisko. C. kr. pletarska šola v Radovljici naznanja, da se prične redni pouk na tej šoli dne 1. septembra t. 1. Ker se je šola vsestransko povečala in spopolnila, se sprejme več učencev pod ugodnimi pogoji. Vsa pojasnila daje vodja c. kr. pletarske Šole v Radovljici L. Patik. — Obenem naznanja vodstvo te pletarske šole, da prodaja vse njene izdelke, od najfinejšega do najnavadnejšega izdelka edino-le trgovec Oton Hnman v Radovljici po najzmenejših cenah. Tam je tudi stalna razstava teh izdelkov, na kar opozarjamo na Gorenjsko potujoče občinstvo. Iz Radovljice. Vrtna veselica, ki so jo priredili radovljiški rodoljubi in rodoljubkinje preteklo soboto v prostorih Hudo vem ikove restavracije v prid podpiralnim zalogam slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, je navzlic veliki plohi, ki se je pred pričetkom veselice vsula, imela najlepše uspehe. Prostorna vrtna salona in deloma tudi vrt sta bila polna najizbranejšega občinstva, med katerimi je bilo videti marsikoga, ki sicer rad Radovijiča-nom očita, da nimajo smisla za družabno Uvijanje in jim nedostaja požrtvovalnosti. Obsežni spored, med katerimi so posebno ugajale pevske točke — solospevi gospice M. Pret-nerjeve in gosp. J. Vovkota ter čvete-rospevi kvarteta pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane — ter glasbene točke znanega radovljiškega terceta, izvel se je v splošno zndovoljnost, kar je gotovo v čast gosp. pevovodji Viktorju Smigovcu in vsem sodelujočim osebam. Tudi gmotni uspeh je zelo po vol jen, kajti čisti prebitek znaša 473 K. To je pa predvsem zasluga go-spic Minke Hudovernik, Minke Pret-nerjeve, Pepiee Resmanove in Tončke Vovkove, ki so bile pri in pred veselico z neumorno vztrajnostjo pri delu ter se kar največ potrudile, da bo uspeh tem krnsnejši. Varujte alpsko floro! Dne 7. avgusta sem čakal na jeseniškem kolodvoru, kjer se je gnetla velika množica turistov in potoval cev. V kolodvorski restavraciji je hodila od mize do mize kmetica, ki je prodajala male šopke očnic (planik). Taka kupčija je v naši dobi, ko se vedno govori o »varstvu prirodnih zakladov in krasot«, naravnost nečuvena! Kaj bo z našo planinsko floro, če jo bodo tako neusmiljeno pustošili? Kmalu bomo našli planike le še po najbolj nepri-stopnih stenah. Ali ve okrajno glavarstvo v Radovljici, da prodajejo na jeseniškem kolodvoru očnice, in bode strogo zabranilo ta škandal? Slavni deželni zbor, ven s postavo o varstvu alpske flore! Elektroradiograf »Ideal ima za soboto 12., nedeljo 13. in ponedeljek 14. avgusta sledeči sporoch V šoli Samuraja. (Naravni posnetek.^ Oreh. (Senzacijonalna drama iz življenja nekega rudarja. IV>lgost filma (iOO m). Luka kot vtihotapec. 7Jako komično. Predstavlja Prince.) Dodatek k večernemu sporedu od 7. do pol 9. in od pol 9. do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Žgalniea oglja na Bretanji. (Naravni posnetek.) Prašni plašč. "(Komično.) Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenn oddelek Slov. Filharmonije od 8. naprej na vrtu aH v dvorani. Kinematograf »Ideal«. S*!, občinstvo se opozarja na krasno dramo »Grehosneta iz življenja nekega rndarja in njegove hčerke. Obenem se naznanja, da se slfka »Greh« ne vidi, kakor na sporedih naznanjeno pri popoldanskih predstavah, ampak ker šolski mladini ni dostopna, le pri večernih predstavah. — Popoldne se mesto te drame kažeta dve drugi lepi in poučni sliki. Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 30. julija do 5. avgusta t. 1. se je rodilo v Ljubljani 13 otrok, 1 je bil mrtvorojen, umrlo pa je 37 oseb, med njimi za jetiko 0, od njih sta bila 2, tujca, 3 vsled mrtvouda, vsled samomora pa 2. Med umrlimi je bilo 15 tujcev in 24 oseb iz zavodov. Vojak kradel čevlje. Začetkom tega meseca je nek vojak 17. pešpol-ka ponujal naprodaj delavcem r ou-krarni vojaške čevlje. Ko je bila o tem obveščena policija je dognala, da je že meseca junija prodal rasnim delavcem erarične čevlje. Preiskav* j© tudi sporazumno % oroteifttvoni v Vodmatu dognala, da je bil blvU hišnik v eukrarnl ▼ vrezi % vojakom. Pri httaiku ae je preiskalo lm dobilo raano blago in tndi vojaško uniforme. Policijo je hotel potegniti. Včeraj je prišel na osrednjo policijsko stražnico 461etni brezposelni iz mesta izgnani Prane Dimnik in začel pripovedovati, da je prišel iz Trsta ter da je slišal, da se mora vsak, ki od tam prihaja javiti na policiji. Dimnica so podučili, da se ni norčevati s policijo, ga zaprli, danes pa sodišču izročili. Vlom. Danes pouoči je bilo v spodnji Šiški vlomljeno v hotel »Bellevue«. Tatovi so vlomili v tri blagajniške predale, kjer so dobili približno 21 K v drobižu. Tudi v nabiralnik Ciril Metodove družbe so tatovi vlomili in dobili najmanj 30 K denarja. Tatovi so odnesli tudi več svalčic, raznih sniodk, par čevljev lu Tsenski uhan z obročkom. Ogenj. Včeraj popoldne ob 2. je udarila strela v kozolec Uršule Ko-govšek na Zavrteli št. 9, ki je deloma pogorel kakor tudi 2 in pol oddelka rži, ki je bila last posestnika Ivana Javornika iz Poljan ter pol oddelka fižola, Na lice mesta je prišla požarna bramba pod poveljstvom g. Ljudo-vika Strielja in ogenj pogasila. Škode je 200 do 300 K. Kogovšek ni bil zavarovana. S ceste. Ko se je včeraj popoldne ttelavec Anton Pavčič peljal po K> lezijski ulici je Sletni Viktor Gril hotel zadaj stopiti na kolo. Grilu je pri tem prišla leva noga med kolo in mu je pri tem zmečkalo dva prsta tako močno, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vsiljiv berač. Včeraj popoldne je po Sv. Petra cesti beračil nek mlad moški iz Gorenjskega. Ker je bil zelo vsiljiv, so stranke same poklicale stražnika in se ga na ta način izne-bile. Vlak povozil. Ko je včeraj šla v Kočevju po železniški progi 84 let ^tara Marija Kropf jo je prijel ^troj in ji odtrgal obedve nogi v stopalu. Ponesrečenko so danes pripeljali v deželno bolnišnico. Premogar ponesrečil. Včeraj je v Kočevju Martinu Ofneriu eksplodirala dinamitna patrona in mu odtrgala levo roko za pestjo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Najdeno in izgubljeno. Delavce Lovro Štefe je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 5kronski tolar in HO v drobiža. — Podobarski pomočnik Ivan Sajovie je izgubil srebrno fula uro s srebrno verižico. — Hlapec Ignacij Stepic je izgubil denarnico, v kateri je imel do 11 K denarja. — Kiju carski vajenec Teodor Slo-novec je našel zavitek Čipk. Izgubi-telj jih dobi v Krakovski ulici št. 11. Izgubila se je srebrna ura z verižico in priveskom na potu od Mi rja do Tržaške ceste, od tu nadalje po Rimski cesti ter po Krakovskem nasipu. Pošten najditelj je naprošen, da jo odda na Krakovskem nasipu v tam-kajšni trafiki proti dobri uagradi. Najdeno. Prstan se je našel. Do-tičnik, ki ga pogreša, naj se oglasi v trgovini Iv. Bonača, nasproti c. kr. glavne pošte. »Slovenske Filharmonije« salonski orkester koncertira jutri, v nedeljo od 4. do 7. popoldne in od 8. do 11. zvečer v parkhotelu -Tivoli«. V gostilni Dražil, Rimska cesta 11 vsako soboto, nedeljo in praznik vinska poskušnja. Xa novo došlo fino Vermouth - vino, dobra kuhinja. To nedeljo, dan ocvrtih piščancev. narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil gosp. dr. Fr. Oerne, odvetniški kandidat v Ljubljani, 200 K, s katero vsoto so postavili v trajen spomin blagopokojnomu gosp. Štefanu Pogačniku en brambovski kamen njegovi prijatelji. Ker je nabranih že zopet 80 K v isti namen, se nadejamo, da se oglase še drogi Pogaenikovi prijatelji s prispevki, tako da postavijo se en »kamen«. — Hvala! Dne 20. avgusta pride vsak zaveden Slovenec na »Ciril - Metodov bob v Šmartnem«, katerega obhaja Ciril - Metodova podružnica za Moste v Šmartnem pri gosp. Dolničarju. Za zabavo in sploh za vse je preskrbljeno vse najbolje. Natančnejši spored priobčimo še pravočasno, cen j. društva in slavno občinstvo pa opozarjamo že sedaj na to narodno prireditev m prošnjo, da se odzovejo čim številne je. Ciril - Metodova podružnica za Begunje - Breznico ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 13. avgusta pri Kuntu na Selu. Želeti je, da se ga vsi člani udeleže polnoštevilno. Začetek ob 4. popoldne. Ciril - Metodov bob v Šmartnem. A.: Bog ga daj. Janez! No, tebe pa vedno vidim, kamor se le obrnem. Pa kaj bi, ali veš kaj novic? — B.: P»-"v nič, samo to je, da v nedeljo ne bo prav nobene večje veselice in zato tudi jax ne 1k>iu imel prav nič skušnjav, da bi se šel sukat in »noret«, kakor pravijo vse stare kuliarice našega predmestja. — A.: Ti si pravi nevednež! Samo mesto ti gre po gla- vi, samo da se dolgočasiš in požiraš mestni prah, pa si ves srečen, le na lepo ljubljansko okolico se nikdar ne spomniš. — B.: Kaj pa nekaj tako skrivnostno govoriš, pa vendar nisi našel kakega »šaca« v ljubljanski okolici in ga morda misliš dvigniti v teh »suhih« dneh. Ce sem zadel na pravi kamen, ti povem, da moraš čakati na drugo leto na kresno noč, saj takrat pravijo cvete denar. — A.: Vidi se ti, da si še vedno stari Janez, ki ne zna drugega kot po voglih stati in se iz ljudi norčevati. Prijatelj, povem ti, da ne mislim na »šac«, ne kdaj cvete denar, mislim samo na vesele urice, ki jih bom preživel v nedeljo, dne 20. a\*gusta pri gosp. Dolničarju v Šmartnem pri Ljubljani. — B.: Kaj pa bo tam? Ali misliš ^capljati« tja sam? — A.: Ne poj de m sam, prijatelj, marveč cele množice bodo pohitele tja na »veliki Ciril-Me-todov bob.« — B.: Ha, ha, to je pa zopet nekaj za-me. Kar naenkrat se prekrsti domač poljski bob na »ciril-metodov«. No, to moram povedati svoji boljši gardi kot veselo novico. — A.: Ali prijatelj, ne bodi tako neumen, tu ne pride v poštev bob, temveč tu bode imela vrla podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste, veliko kmetsko veselico, a ker je takrat v Šmartnem »žegnanje« iu svetovno znani »bob«, se imenuje ta prireditev tako. Podružnica, ki deluje tako vzorno kot malo katera, hoče s to prireditvijo vneti mlačna srca. svojim sosedom »Posavcem« za veliko narodno rešiteljico družbo sv. Cirila in Metoda. — B.: To so pa druge strune. Lepo govoriš, prijatelj, a jaz ne grem na veselico brez zabave, ker ljudi ne morem navduševati za to, ker nisem govornik, spim torej lahko doma. — A.: Bodi vendar tiho, saj ti povem vse,, kar sem ravnokar izvedel od meščanskega >komarja«. Samo to mi moraš trdno obljubiti, da ne izdaš mojih tajnosti. —- B.: Obljubim, da ne izdam tebe in tvojih novic, dokler koga ne srečam. — A.: Vidiš, dolgo so premišljevali Mošča-ni, kaj naj store, da pripravijo svojim posetnikom več zabave, slednjič so sklenil^, da postavijo »kmetski štant«. na katerem se bodo prodajali -odpustki« in drugo narodno blago. Pa oglasil se je tudi »šaljivi kramar«, kateri l>o prodajal samo šaljive predmete, nalašč patentirane za to prireditev. A veliko več bode še zanimivega, a za danes raje molčim, ker nočem, da izve cel svet, saj vem, da boš ti vse raztrosil, a ko bo čas za to, ti radevolje vse povem, in te prosim, da delaš že sedaj povsod reklamo za »Ciril - Metodov bob« v Šmartnem. Društvena naznanila. Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj opozarja ponovno na svojo vrtno veselico, ki bo v nedeljo, dne 13. avgusta v restavraeiji pri »Levu« na Marije Terezije cesti. Veselica »Napredno - političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj« se vrši jutri, dne 13. avgusta na vrtu restavracije pri »Levu« z zelo bogatim sporedom. Svirala bode »Slovenska Filharmonija«, sodelovalo bo pevsko društvo ■ Ljubljanski Zvon«, srečolov z jako lepimi dobitki, ter so glavni dobitki moško kolo znamke Puch, avtomatičen gramofon in 2000 kg premoga. Tudi šaljiva pošta ne bo izostala. Pol g teh točk je društveni odbor še k programu priklopil muzej s slikami iz 20. stoletja, vrt zmote in ribji lov. Seveda, da se bo tudi plesalo, ker je društvu velik salon na razpolago. Kdor se hoče jutri dobro zabavati, naj zanesljivo pride na veselični prostor. Veliki semenj v Rožni dolini, kateri se vrsi jutri, utegne biti res nekaj izvan rednega. Poleg bogatega sporeda, ki obsega 12 točk, naj omenimo sitnosti, katere je imel Celarič beg s svojo kavarno. Kakor znano, se nahaja on sedaj v Albaniji in ker ne more v Rožno dolino radi kolere v Trstu po morju, se je odločil za aeroplan, s katerim prifrči točno ob 3. popoldne v Rožno dolino, katero par-krat obkroži in se spusti na sejmišču na zemljo. Nekaj novega za Ljubljano in Rožno dolino je telefon sistema Mihelčič, kateri bode na razpolago obiskovalcem sejmišča v posebnih govorilnicah. Omenjamo nadalje pe-htranove štruklje, kakor tudi prašičke in jančke na ražnju pečene, ki so specijaliteta Rožne doline. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane zajioje par lepih zborov, godbene točke oskrbi domžalska godba. Vse bode, prav vse, kar si srce poželi. Vstopnina je le 20 vinarjev za osebo. V slučaju slabega vremena se vrši semenj prihodnjo nedeljo, dne 20. avgusta. »Belokranjski Sokol« in Ciril* Metodova podružnica v Metliki sta priredila v nedeljo 6. avgusta veliko ljudsko veselico, ki je zelo dobro uspela. Točno ob 4. odkorakali so na veselični prostor gradaški in metliški Sokoli, katerim so se pridružili tudi novomeški Sokoli, ki so se vzlic dolgi in težavni poti udeležili te veselice, za kar jim bodi izrečena najiskrenej-ša zahvala. Je to prava bratska požrtvovalnost in živ dokaz, da nas veže vzlic temu, da nas ločijo visoki Gorjanci, ozka bratska vez. ki nam daje vedno nove moči k skupnemu delu. Javna telovadba je izpadla častno za vsa društva in ljudstvo je bilo iznenađeno, ko je videlo lep nastop telovadcev. Po javni telovadbi se je razvila prava ljudska veselica: tu vesela godba, tam petje in zopet ples itd. Neprisiljena in vesela zabava se je razvila zlasti ob šotorih, kjer so stregle naše narodne dame in gospodične, ki so pod vodstvom neumorno delavne predsednice Katinke Gusti-nove žrtvovale ves prosti čas za to prireditev ter tako pripomogle k dobremu uspehu. Bodi jim izrečena iskrena hvala, kakor tudi vsem drugim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so na katerikoli način pripomogli, da je veselica tako sijajno uspela; ravno tako tudi hvala vsem, ki so z darovi pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Vsega prometa pri veselici je bilo okoli 1470 K, stroškov blizu 830 K; čisti dobiček t>0() K se je razdelil med obe društvi in nekaj se je darovalo za ljudsko knjižnico čitalnice. Prosueta. Slovensko deželno gledališče. Za bodočo sezono ostanejo igralni dnevi neizpremenjeni ter se bode igralo vsak torek, vsak četrtek, vsako soboto — vselej zvečer — ter vsako nedeljo po dvakrat. Ako pade na kak drug dan med tednom praznik, se bode igralo na praznik namesto na običajni dan. — Gojile se bodo drama, opera in opereta. V gledališču so se izvršila nekatera manjša popravila ter so se nekatere dekoracije, kulise in sofite prenovile ali nanovo preslikale. — Doslej uradni prostori nemškega ravnateljstva so se prepustili poslej slovenskemu gledališču, ki pridobi s tem dve sobi in eno garderobo. — V en-semble se pritegne zopet par slovenskih moči, ki so pri diletantovskih predstavah pokazale posebno sposobnost, oporetno osobje se deloma pre-osnuje z novimi silami, operno osobje pa bode docela novo, izimši bas. Razne stvari, * Uničen nemški jezikovni otok. Nemški jezikovni otok Lusern v i tržnih Tirolib je popolnoma zgorel. Lusern je v bližini Levika in šteje približno 700 prebivalcev. * Požar v hotelu Ca rit on. Poročali smo o požaru v slovitem hotela Carlton v Londonu. Požar se je razširil iz kuhinje ter segel po vzpenjo-či v podstrešje. Ker je divjal požar v bližini gledališča x\is Majestvs, se je bilo bati, da se vname tudi gledališke, posrečilo pa se je gledališče obvarovati. V hotelu je stanoval tudi av-stroogrski poslanik v Sofiji grof Tar-nowski. Slutijo, da je nekdo zažgal z metvlnim alkoholom. Enega, ki je na sumu, da je zažgal so že aretirali. Oni tujec, ki je zgorel v hotelu, slutijo da je amerikanski igralec Finnv. Svojo prtljago je izgubil tudi bivši nemški državni tajnik pl. Dernbure,. * Pomanjkanje otrok pri amerikanskih milijonarjih. V amerikan-skem mestnem delu Lifth-Avenue v New-Yorku je zavladalo veselje. Prišel je otrok na svet. To je tako izreden slučaj, da so mu celo resni amerikanski listi posvetili dolge članke. Kako redki so slučaji, da se rodi kakemu amerikanskemu milijonarju otrok, osvetljuje zlasti dejstvo, da so le stezavo dokazali milijonarji neresničnost trditev nekega angleškega pisatelja, da se amerikanskem milijonarjem že 2 leti ni rodil noben otrok. Seveda ima ta otrok svoje lastno stanovanje, ki stane gotovo nad 7000 K in svoje lastno služabništvo. * Nove vrste kruh. Nekateri listi poročaju, da se posrečilo kemiku moskovske mestne uprave tzumeti novi način izdelovanja hruha. Dozdaj se je kruh pekel iz moke. Novi izum pa tiči v tem, da se kruh dela direktno iz žita, da torej ni treba žita še le mleti. Vsled tega je novi kruh cenejši in sicer za 50 odstotkov. Tudi v zdra-stvenem oziru je ta kruh boljši. Pri moki se le težko spozna, če je pokvarjena. Tega pa pri novem kruhu ne bo. Posebno važno pa je, da je nov kruh za 25 odstotkov tečnejši nego kruh, ki se napravi iz moke. Izumitelj je dal napraviti za poskušnjo kruh po svoji metodi. Ima prijeten ukus, in je podoben grahovemu kruhu. Ce se izum posreči, tedaj bo velikega socialnega pomena. * Požari. Letos je leto velikih požarov, ki se vrste drug za drugim dan za dnevom po celi Evropi. V zgornji Inski dolini je zgorel veliki kraj Gams. Vse požarne brambe iz okolice so prihitele na kraj nesreče. Brzojavne in telefonske žice so pretrgane. — Požar v Lusernu, ki je izbruhnil v sredo, je zažgal 531etni Dioniz Nikolussi-Weiss, ki sc je tam javil. Zaradi suše in pomanjkanja vode je bil ves kraj v 11 minutah v plamenu. Nad 600 oseb je brez strehe, živino so rešili. Škodo cenijo na 350.000 K. Neka ženska se je tako prestrašila, da je na posledicah strahu | umrla. Gorelo ie 16 ur. — V Kraljevem polju pri Brnu je izbruhnil požar v tovarni za stroje Brand in Lhuillier; posrečilo se je požarni brambi požar v par urah omejiti. — In Monakova poročajo, da je izbruhnil v Tegernsee velik požar, ki je uničil turistovski hotel, pošto in stranska poslopja. Hotelski gostje so se še pravočasno rešili, več gasilcev se je ponesrečilo. Požar je nastal baje vsled tega, ker se je vnel bencin, ko so ga polnili v garaži v neki avtomobil. — Iz Curiha poročajo, da gori od včeraj popoldan vas Monte Bre nad Locaniom. — Vsled defekta na električnem toku se je vnel požar v elektrarni drežbe „Alta Italia* v Milanu. Škoda na strojih in drugih pripravah znaša nad milijon lir. — Belgijske manevre so odpovedali, to pa zaradi tega, ker baje rabijo vojaštvo, da pomaga gasiti velike gozdne požare. Gori namreč na nemško-bel-gijski meji okrog 100 ha gozda in šote. Več vasi je v nevarnosti. V noči od četrtka na petek je izbruhnil v Amsterdamu požar v skladišču za bombaž, ki je ogrožal bližnja lesna skladišča in hiše. Škodo cenijo na 4 milijone frankov. — Iz Petrograda poročajo, da je izbruhnil v Kostromi požar, ki je uničil 360 hiš. 28 ljudi je zgorelo 50 jih je opečenih. * Kolera. Iz Hamburga poročajo, da sta zbolela kapitan in njegova žena na nekem ruskem parniku, ki je dospel v četrtek iz Petrograda v Hamburg, za kolero. Oba so odpeljali v boinisnico, pozneje pa so zdravniki ! dognali, da v obeh slučajih ne gre za kolero. — V Carigradu so konstatirali predvčerajšnem in včeraj 31 novih slučajev kolere, 21 oseb je umrlo. — Predvčerajšnem po noči so zbolele v Skoplju 3 osebe za kolero. Ves dotični del mesta so vojaki obkolili. Na cesti se je neka oseba mrtva zgrudila in sumijo, da je umrla za kolero, vendar preiskava še ni končana. — Položaj v Peču je naravnost obupen. Na dan umre za kolero kakih 50 ljudi, posebno mnogo umre mohamedanskih Albancev, ki vsled mohamedanskega fatalizma ne store ničesar proti oku-ženju. Vsled te malomarnosti je do sedaj umrlo že nad 800 mohamedan-cev, med tem, ko je umrlo med dru-governiki samo 60 oseb. — Na Ce-tinje je dospelo včeraj več bakteriolo-gov z Dunaja. Odredili so takoj, da se zapre meja proti Turčiji. * Drugi laški dreadnought so predvčerajšnjim spustili v Specii v vodo. * Plavajoči zrakoplov. Zrako-plovec Collieux je poskušel 10. t. m. svoj plavajoči zrakoplov. Zrakoplov ima dva krova in plavalce ter se dviga tudi z vode. Collieux se je dvignil z izdelovalcem zrakoplovov Voisinom ob 5. zjutraj na vežbališču v Issy in se spustil na Seno. Po preteku par minut se je zopet dvignil z lahkoto in manevriral nad Suresnesom, nakar se je spustil zopet na Seno. Collieux je s svojim zrakoplovom popolnoma zadovoljen. * Tiščanje v prsih in utripanje srca se neredkokrat pojavi vsled nerednega odvajanja. Pol kozarca naravne Franc Jožef o ve grenčiee za-vžite vsakodnevno na tešče, provzro-ča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. »Frane Jožef ovo« vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik za živčne bolezni, prof. dr. pl. Krafft-Kbiug, je lahko zavživati, zaželjeni učinek se pojavi že po nekaj urah. Telefonsko in brzojavna poročila. Amnestija. Dunaj, 12. avgusta. Cesar je poni il osti 1 55 kaznjencev, med njimi 5 iz kaznilnice v Mariboru, 4 iz kaznilnice v Kopru, pomilostil pa je nadalje tudi 3 kaznjenke iz kaznilnice v Begunjah. Vreme. Dunaj, 12. avgusta. Od danes zjutraj pada tu precej močan dež. Temperatura se je močno znižala. Ob 11. dopoldne je bilo 19* toplote. Finančni minister v avdijenci. Ischl, 12. avgusta. Danes dopoldne je cesar sprejel skupnega finančnega ministra Buriana v avdijenci, ki mu je poročal o raznih važnih vprašanjih ter o uspehu svojega inšpekcijskega potovanja po Bosni. Samomor katoliškega duhovnika. Lvov, 12. avgusta. V vasi Siol-zin se je ustrelil katoliški župnik Adalbert Biehlicki. Atentat na drohobiikefa podiupaia. Lvov, 12. avgusta. Policija je aretirala 171 e t nega pekovskega učenca Neufelda, ki je bil izvršil atentat na drohobiškega podžupana Feuer-s teina, Ogrski državni zbor. — Schonaieh morda ostane. Budimpešta, 12. avgusta. V današnji seji ogrskega državnega * ra bo interpeliral poslanec G} f fy gedo odstopa skupnega vojnega ministra. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervarv najbrže na interpelacijo ne bo odgovoril. V dobro podučenih vladnUi krogih zatrjujejo, da je mogoče, da se izvrši še v zadnji uri preobrat. Delajo namreč na to, da se dos°že med obema *t-*»nfca-ma v vojni upravi, ki si nasprohtje-ta, kompromis, da more vojni minister Schonaich še ostati na svojem mestu. Argentinsko meso. — Agrarci. Budimpešta, 12. avgusta. Poga-janja med avstrijsko in ogrsko vlade glede uvoza argentinskega mesa so bila dosedaj brezuspešna. Pogajanja pa se bodo nadaljevala v Budimpešti 16. t. m., ko se sestanejo tam zo pet strokovni referati. Dunaj, 12. avgusta. Agrarna centrala je objavila danes resolucijo, ki se v ostrih besedah upira proti na-daljnemu uvozu argentinskega mesa in tudi proti izkrcanju onega mesa, ki dospe jutri s parnikom »Atlanta.: v Trst. Sokoli na potu v Zagreb. — Napadeni Sokoli. Reka, 12. avgusta Stoinpetdeset kranjskih Sokolov je dospelo danes zjutraj sem ter so se združili s hrvaškimi Sokoli, da se nato skupno odpeljejo s posebnim vlakom v Zagreb. Policija je v Zagrebu odredila obsežne varnostne odredbe. Do spopadov pa ni prišlo. Zader, 12. avgusta. Včeraj, ko so odpotovali iz Zadra Sokoli na sokolsko slavnost v Zagrebu, so se zgodile tu velike demonstracije. Ko so Sokoli korakali skozi mesto, so jih napadli Italijani. Prišlo je do hudih spopadov. Policija je aretirala celo vrsto italijanskih napadalcev. Generalna stavka v Zagrebu končana. Zagreb, 12. avgusta. V pozni uri so proglasili socijalni demokratje v Zagrebu v posebni resoluciji, da jo generalna stavka končana. Zahtevam delavcev se ni ugodilo. Resolucija poudarja, da je generalna stavka pokazala že dosedaj solidarnost delavstva in kako silo ima delavstvo v Zagrebu. Generalno stavko pa so prekinili delavci zlasti z ozirom na sokolske slavnosti, ki se vrše v Zagrebu, Papež. Rim, 12. avgusta. Oficijozna poročila pravijo, da je papeževo zdravstveno stanje mnogo boljše. Oteklina na kolenu je že splahnela. Poroka princese Jelene. Belgrad, 12. avgusta. Kakor se zatrjuje v ofieijoznih krogih, se bo vršila poroka princese Jelene z velikim knezom Ivanom Konstatinovi-čem v drugi polovici meseca septembra v Pctrogradu. Požar v Antwerpnu. Bruselj, 12. avgusta. Veliki požar v Antwerpnu, o katerem poročamo že na drugem mestu, divja še danes. Gasilcem se je posrečilo požar samo lokalizirati. Gorela so tudi veli* ka skladišča solitra ter se je zgodilo več močnih eksplozij. Več ljudi je ranjenih. Škode je 10 milijonov frankov. Stavka v Londonu končana. London, 12. avgusta. Stavkarski komite je proglasil z današnjim dnevom stavko za ustavljeno. Povod tej enuncijaeiji je bil, da so podjetniki zvišali težakom plačo za 2b% ter reducirali delavni čas od 12 na 10 ur. izpred sodišča. Izza državnozborskih volitev. Vsem je še v živem spominu, P kakimi sredstvi je delovala V. L. S. pri zadnjih državnozborskih volitvah, da hi spravila svoje kandidate v državni zbor. Posluževala se je pri tem najstrastuejše agitacije in se ni strašila uporabljati sredstva, ki so po celi črti utesnjevala svobodno volitev. Le z najskrajnejšim terorizmom, z zlorabo cerkve, prižnice in spovednice se jim je posrečilo obdržati naše ljudstvo v svoji oblasti in je pripraviti do tega, da je oddalo glasovnice za klerikalne kandidate. Posebno je klerikalni teror z najhujšimi sredstvi deloval v sledečih okrajih: Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje, kjer se je drznil proti farškemu kandidatu Hladniku nastopiti na programu slovenske narodne-napredne stranke kot kandidat tržni nadzornik g. Adolf Ribnikar. Vodstvo V. S. L. v Ljubjani. kakor tudi vsi fajmoštri in kaplani v tem volilnem okraju so dobro čutili, da ima njih kandidat Hladnik v ose. bi tržnega nadzornika g. Ribnikarja skrajno nevarnega protikandidata, ki hi gotovo zmagal, če bi ljudstvo smelo voliti prosto po svoji vesti in po svojem prepričanju. Vsled tega so napeli vse sile proti kandidata g. Ribnikar ju, katerega so sočasno blatili na vseh shodih in mu jemali dobro ime pri svoji agitaciji od hibe do hi« še. Celo tako svet kraj, kakor je priž-nica, je bil našim dervišem dobrodošel, da so mogli izpodkopavati ugled in dobro ime naprednemu kandidatu. 0 tem, kako so trgali volilcem iz rok glasovnice in jim vsiljevali glasovnice z imenom župnika Hladnika, nam ni t reba veliko več govoriti, ker >o je o tem že svoje dni dovolj pisalo. 1 lažni fajmošrri in župniki so seveda inislili, da smejo nekaznovani vršiti rasne nepostavnosti in se deloma tudi v tem niso motili. Dasi so zagrešili vse polno volilnih sleparij, vendar \-rdic ovadbam ni niti enega dosegla roka pravice. Deloma so se pa vendar vrezali in sicer v toliko, v kolikor so v svoji ošabnosti jemali kandidatu narodno napredne stranke krivično njegovo dobro ime. Včeraj sta se namreč vršili pred okrajnim sodiščem v Krškem 2 kazenski razpravi, ki sta podučili prizadeta 2 duhovnika, da duhovniku še ni vse dovoljeno v naši ljubi Avstriji 'ii da tudi za nje obstojajo postave. Iz Kočevja dobro znani kaplan Vndrej Kopitar, ki pase sedaj ovčice v Leskovcu pri Krškem, je namreč 13. junija 1911., ko se je vršila v Krhkem volitev državnozbnrskega kandidata, tržnega nadzornika g. Adolfa Ribnikarja na javnem trgu v Krškem blatil. Za to smešenje se je pa moral včeraj zagovarjati in facit je bil, da se ima zahvaliti le hlagoduš-nosti g. "Ribnikarja. ki se ni ravnal no Krekovih nbijalnih načelih, temveč po naukih svetega pisma, da ni okusil ričeta. Ko je namreč Kopitar preklical in obžaloval svojo zalivke in se za vezal plačati 20 K za družbo sv. Cirila in Metoda ter vse stroške obtoži tel je vega zastopnika g. dr. Ko-kalja, mu je obtožitelj g. Ribnikar odpustil žalitve. Takoj na to se je pa vršila kazenska razprava proti župniku Miška Horvatu iz Studenca. Župnik M:ško Horvat je namreč zadnjo nedeljo pred državnozborskimi volitvami prečita! raz lečo znani pastirski list in podal k njemu nekoliko svojih pojasnil. V teh pojasnilih je pa kar na debelo trcral in kradel čast naprednemu kandidatu g. Ribnikarju. Pri včerajšnji raznravi se je seveda mož delal popolnoma nedolžnega, češ da ii rekel o g. "Ribnikarju prav nič ža-jivega in da je hotel samo ljudem pojasniti razliko med živinozdravni-m in tržnim nadzornikom. Nato so bile zaslišane priče, ki so pa pod prisego ves ta razgovor obtoženega župnika izpodbile. Nato je obtoženi župnik začel navajati samo 18 prič. s katerimi je hotel dokazati, da se je njegova pridiga resnično tako globila, kakor se je on zagovarjal in ne tako, kakor so to pripovedovale pod i^ris.^go priče župan in druai posestniki iz prizadetega kraja. Ko je pa zastopnik obtožitelja .2"- dr. Kokalj tudi začel naštevati nove priče z? ob-vžbo. je /upniku upadel pogum in je postal mehak. Nato je župnik Horvat obžaloval in preklical svoje /a-livke in se zavezal poleg stroškov obtožiteljevega zastopnika plačati 8s za r»o sv. Cirila in Metr da 50 K, nakar mu je imenom obtožitelja g, "Ribnikarja. njegov zastopnik g. dr. Kokalj odpustil žalitve. To so odmevi iz zadnjega volil-iega boja na Dolenjskem, odmevi, ki dokazujejo kaj vse si je naša duhovščina oh volilnem času dovoljevala in s kakimi sredstvi deluje proti naprednim kandidatom. TTpamo, d?* bo prizadetima dvema duhovnikoma ta ■■kcija pomagala in posebno 8e Kopitarja, ki že sedaj brusi prav pridno svoje pet« kot agitator za občinske volitve v Krškem, ki se imajo v kratkem vršiti. Svojim somišljenikom po deželi oa svetujemo, da naj v sličnih sin ča -jih brezobzirno tirajo ]>osveeene hujskače pred kazensko BOdliee, da bodo »rišli naši maziljenci končno ven-<]er do zavesti, da cesarske postave iso samo za kmeta in naprednjake, temveč tudi za duhovne posode. Slovensko trgovstvo in slovenski trgovei. Dunaj, 9- avgusta. Večkrat sem čital v »Slovenskem Narodu« in drugih slovenskih •asopisih o grehih naših trgovcev glede trgovskega dopisovanja. Pomagalo je sicer to malo, a ne dosti. — Še vedno imamo na Slovenskem obilo trgovcev, ki o slovenskem dopisovanju nočejo ničesar slišati in mislijo, da ne dobijo pravočasno blaga, ako pošljejo n. pr. koji dunajski tvrd-ki naročilo v slovenskem jeziku. — Pa, da bi vsaj pravilno nemščino pihali. — Dogodilo se mi je že, da mi je prinesel Šef nemško pisano pismo pism loma, je morda to kranjska nemŠči- i na? Jaz ničesar ne razumem. — Pilite mu, kaj pravzaprav zahteva.« — In pisal sem mu. — Odgovor? — Zopet nemški! — Še en slučaj. V neki i vasi blizu Ljubljane obstoji neka »strojna zadruga«. — Načelnik te zadruge je neki gospod, ki ima za seboj 8 razredov gimnazije, maturo in univerzo. — Pišem slovensko, odgovor nemški, pišem zopet slovensko, odgovor zopet namški. — Sef pride in reče: »Ćujte! Če taki ljudje odgovorijo na slovenska pisma nemško, je to znamenje, da slabo slovensko dopisujete.« In kaj sem hotel odgovoriti? — Takih slučajev bi lahko naštel na stotine in stotine. — Vsi pričajo o nezavednosti naših trgovcev in ni čuda, ako se na Dunaju slovenske ko-respondente iz službe odpušča, mesto, da bi se jih še na stotine sprejelo. — Objavil bi lahko na stotine imen takih nezavednežev, a za danes tega nočem, računajo pa lahko na to vsi oni, ki se nočejo poboljšati, da bom enkrat pozneje objavil pisma dobesedno, in sicer s polnim imenom. — To naj si posebno zapomni oni trgovec na Štajerskem, ki pošilja v svet pisemski papir s tiskano firmo: Trgovina mešanega blaga — Industrie mit verni iseh t en Warren. O trgovski zmožnosti veliko naših trgovcev, bi se dalo spisati celo knjigo. — Večkrat dobim naročilo: Pošljite mi 50 kg ... . itd. Ne vpraša ne po ceni, ne po pogojih, ne po kakovosti blaga, to je postranska stvar. Blago se mu pošlje, naročnik ga sprejme, plača, in vse je dobro. Pri tem ne pomisli, da je plačal mogoče 20—50% več kot je blago vredno. — Seveda, Slovenec je pošten in misli, da so vsi taki kot on. A moti se strašansko. Žid je žid in zna izkoriščati take prilike. Računa najvišjo mogočo ceno in če se v slučaju vendar komu previsoka zdi in reklamira, dobi lepo pisano pismo, v katerem ga Zid zagotavlja, da je računal najnižjo ceno in mu »entgegenkommend« popusti par krone, s katerimi je poteni seveda naročnik zadovoljen in misli, da je prebrisan trgovec. — Lepe vsote slovenskega denarja romajo na ta način v židovske globoke žepe. In je li to potreba? Ne, pomagati bi se temu dalo na zelo lahek način. Pa kako? Po vzgledu nemških trgovcev v Nemčiji. V Berolinu obstoji pisarna pod imenom »Nakupovalna pisarna nemških trgovcev.« Celo to podjetje je pravzaprav društvo, ki šteje čez 12.000 udov, ki so sami trgovci na deželi Tej pisarni pošlje vsak ud vsa naročila za blago, ki ga mora kupiti v glavnem mestu t. j. v Berolinu. — Naročila, došla v enem tednu, se v petek revidirajo ter se za račun vsakega trgovca pri velikih firmah v mestu kupi blago in potem odpošlje. Da se na ta način veliko prihrani, je lahko razumljivo. Prvič določuje ceno velika množina blaga, a drugič se lahko pisarna s prodajalci pogaja, kar pomeni nakup blaga 5—10% ceneje kot direktno, ali 10—20% po potniku. Dalje služi pisarna za varstvo interesov članov, s tem, da daje istim nasvete, da reši spore med prodajalcem in knpovaleem, da jih zastopa pri sodišču itd. Pisarna je torej velikega pomena in v občo korist trgovcev. — Da bi se slovenski trgovci, posebno oni na deželi, združili v tako pisarno, ne bi bilo slabo. Proti mali odškodnini, bi si slovenski trgovec mnogo, mnogo prihranil, ker najtežje v trgovini je pač nakupovanje in trgovcev, ki znajo res dobro kupiti, je zelo malo. Dokaz so številke: Neki trgovec v Cvitavi na Saksonskem, ki je leta 1908 še sam kupoval v Berolinu blago, plačal je za isto množi no in kakovost blaga leto pozneje po pisarni nič manj nego 900 K manj'. Tri tem se mora pa pomisliti, da ni bilo blago mogoče ceneje. Nasprotno tvrdka mu je oferirala celo dražje, iu da je ceneje kupil, je vzrok ta, ker se blago kupi v velikih množinah in se je mogoče pogajati, ker pisarno, ki je orijentirana o vseh cenah in ima v rokah ponudbe vseh tvrdk, pač ni mogoče oslepariti. Da je taka pisarna za male trgovce zlata vredna, je razvidno. In koliko plača nemški trgovec v tako pisarno? — 20 K vstopnine enkrat za vedno in 5 K letnega prispevka. Zraven tega konec vsakega leta 1%0 od celoletne nakupne vsote. To je tako malenkostni prispevek, da se o njem no more niti govoriti in koliko si na ta način trgovec ne prihrani. Jaz sam sem se prepričal meseca junija t. 1. v filijalki berolin-ske pisarne v Draždanih, kjer mi je bilo mogoče osem dni se vežbati, za kar se imam zahvaliti nekemu veletr-govcu v Cvitavi, S.,da je to podjetje res nekaj izbonega in izgleda ravno-tako kot nekaka borza. Pisarna ima čez 50 uradnikov in razpolaga čez ogromne magaeine. — Ali ne bi bilo med slovenskimi trgovci tako podjetje potrebno? — Je-li mogoče misliti na ustanovitev take družbe? Bila bi v občo korist naših trgovcev in dajala službe našim uslužbencem, ki bi imeli priložnost, se v velikem mestu res trgovsko izobraziti, saj imamo ravno mi Slovenci malo res dobrih trgovskih moči in so primorane velike trgovske hiše sprejemati tuje uslužbence. Hvaležen bi bil, ce bi slovenski časopisi ta članek ponatisnili. C. V. M. — I^es za dri, železnice. C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda dobavo lesa za leto 1912 potom javnega razpisa. Podrobni podatki so v »Wiener Zeitnng« od 15. avgusta 1911 in v »Osservatore Trie-stino« od 14. avgusta 1911. Poslano.* Odbor pevske župe ljubljanske je sklenil v svoji seji dne 9. augusta leta 1911., da priobči radi napadov na br. Slov. del. pevsko društvo nSlavec" v književni prilogi 3. zvezka „Novih Akordov- leta 1911. št. 37 v „S!ov. Narodu", „Jutru- in v književni prilogi N. A. sledečo izjavo, odnosno pojasnilo. Predbacivanje, da na koncertu „Zveze slovenskih pevskih društev" meseca decembra leta 1910 edini „Sla-vec" ni pel nič novega (modernega), da edini on se ni trudil rešiti težje naloge in da edini on, ne samo to pot, ampak sploh nikdar ni postavljal svojih moči v službo napredka, temveč se je držal kakor običajno dveh starokopitnih zborov, ki sta bila v okviru zvezinega koncertnega programa pač tako deplacirana, kakor je sploh delovanje „Slavca" kot pevskega društva danes več ali manj deplacirano, ni osnovano, kajti „Slavec" je na zveznem koncertu pel malo prej izišla krasna Aljaževa zbora „Na dan" (Glej muzikalije Glasbene Matice leta 1909/10 št. 1.) ter „Na bregu" izdal skladatelj sam (zvezek št. 3.), katera zbora je „Glas. Matica" malo prej (1. 1808/09) proizvajala na lastnem rednem koncertu. Kar se tiče izletov „Slavca" na Češko in Hrvatsko, bodi omejeno, da je pri prvem izletu v Prago šel pač »Slavec* po lastnih nagibih na praško jubilejno razstavo, da povabi ob tej priliki bratska češka društva na slavje svoje 251etnice. V drugih slučajih pa je smatral za svojo dolžnost odzvati se vabilu odbora „Zveze slovenskih pevskih društev"; da se „Slavec" ni v zadnjem slučaju odzval, ne bi bili Slovenci sploh zastopani. O pevskih nastopih ob teh prili-likah se sklicujemo na laskave ocene čeških, odnosno hrvaških časopisov. Pripomniti je še treba, da je „Slavec" tudi na pevski slavnosti praškega „Hlahola" pel še neizvajano težko skladbo „Rozmarin" od Juvanca (glej muzikalije Glas. Matice 1909/10). Iz tega sledi, da neguje »Slavec" tudi najnovejše glasbene proizvode. Sicer se pa nobeno društvo ne more siliti k proizvajanju kterihkoli skladb. Napade, ki so tako neosnovani in neopravičeni kot je ta v knliževni prilogi N. A št. 3 st. 36., zavrniti jih moramo z ogorčenostjo. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1911. Odbor ljubljanske pevske župe: L. Pahor, Fr. Osredkar. t. č. predsednik. t. č. tajnika namestnik. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. Zahvala. Podpisani odbor „podružnice slov. plan. društva v Radovljici" se najiskre-neje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da sc je naša veselica v Lescah tako sijajno obnesla. Izrecno zahvalo izrekamo imenoma gospem L. Cebuljevi, R. Fursagerjevi, M. RojČevl, N. Sajov-čevi, I. Šegovi ter gdč. Ravnikovi, kakor tudi v sem njih spremljevalkam, ki so tako požrtvovalno stregle v šotorih. Iskreno hvalo smo dolžni pevcem „Ljubljanskega Zvona", tamburašem „ Blejskega Sokola", ljubki prodajalki šopkov gdč. S. Šušteršičevi, g. Sartoriju in slednjič g. Kmetu za prostor. — Planinski pozdrav! Za odbor „podružnice slov. plan. društva v Radovljici14 dne 9, augusta 1911. L. Fursager s. r. predsednik. Iv. Kušar s. r. tajnik. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za: Družbo sv. Cirila in Metoda Anton Hren, nadučitelj na Muti 10 K 73 v, nabrala gdč. Katica Pirtošek na gostiji (ženitovanju) dveh obmejnih Slovencev. Živeli nabiralci in darovalci! Cenfenim naročnikom. „Slovenski Narod11 ustavimo vsem onim, katerim Je poteklo naročnina konoom lnlijo, ▼ ponedeljek, 14. t. m. Izvoli vamk pogledati mm ovitek, doklei lm« platano. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoalcmVk« porodila« aniha Kreditom banka v Ljubljani«. Uratti kani isstjtkt seru 11. argosta itn. ■SjBMSj 4*/t nujen renta .... 4-2»/o srebrna renta .... 4% tvitr. kronska renta » . 4*/t ogr. „ m 4% kran)sko deželno posojilo 4«/# k. o. češke det. banke . Srečke k I. 1S60 •/. . . m mm 1864 • • m tiske..... „ zemeljske !. Izdaje II. ogrske hlpotečne dan. komunalne avrtr. kreditne . ljubljanske . . avstr. rdeč. križa ofr. ,» n bazilika . . . turške .... Oelsilee. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpme-Montan .... Češke sladkorne družbe • Zivnostenske banke. . . Valsrt«. Cekini Marke Franki Lire . Rabi jI. 92*20 95-85 9215 91-20 9410 94 50 416 — 600--307*50 293 — 280 50 249*50 50875 504 — 85 — 7250 4835 37-10 250*75! 475- 659--3.50 75 ! 22-60 744-60 839 — 324*— 28050 92-40 96*05 92 35 9140 9510 94 90 11 36 117-425 95-30 94-55 253*50 428 — 612-319 50 299 — 286 50 25550 520 75 516 — 91 — 78 50 54 35 4110 253 75 477-— 660-551-75 123 60 745 60 840-— 325 — 281-50 11*39 117-62* 9540 94-75 254 50 Žitne eene v Budimpešti. Dne 11. avgusta 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg 1134 Rž za oktober 1911 . . . za 50 ke 9 19 Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 778 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kg 760 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 8 36 Razširi eno domaće zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli1* dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2'— Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik na Dunaj-i, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 18 Že stoletja znani W^ ———naravna alkalična kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena, Proti 168 taborno deluje dobro znane antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in cdstranjuje neprijetno sapo is ust. 1 steklenica s navodilom S krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resi jeva cesta stev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melnsine-natna in sobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptične melusine-ustne sobne vode, katera jc nenrekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinov. ić, krpošte meštar. is^ea^mPgfvtA, Večkrat pride prilika, da moramo pri ranitvah iskati in priporočati dobrega obvezilnega sredstva. Za to prav preizkusen in uravnan poinoček, ki zaradi svojega antiseptičnega, hladečega in bolečine tolažečega učinka služi v preprečenje vnetij in pospešuje začel jen je, je v " 'Gj monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarne. B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker se mazilo tudi po dolgoletni rabi nič ne izpremeni in ne izgubi zdravilne moči, bi ga morali imeti za nenadne slučaje pri vsaki hiši. KintA ^ ■ K.CL. Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. fajnfiniejfc jisstvp. llostroini tenki brnpiitno. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. teai. \wm i toiEiiia mue. ni. Izposojevanje koles. r Kjer sta v redu tekt prebava. Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN4*. Želodčni liker je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila: .,FLORIAN", Ljubljani. Postavno varovano. Meteorolosicno poročilo. 1 avgusta 1 Čas opazovanja Stanje i 5 baro- , « metra ; e 2 v mm J £ ~ Vetrovi Nebo 11 2. pop. 7359! 22 6 sl.svzh. nevihta m 9. zv. 736 6 j 16 7 si. jvzh. jasno 12. 7.2]. 737-7 15*4 1 1 brtzvetr. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 1M*. norm. 19'2'. Padavina v 24 nrah 11*0 mm, O priliki prebridke izgube mojega dragega brata in ljubega tasta JAKOBA MATJANA mi je doslo toliko izrazov sočutja, da mi ni mogoče se vsakemu posamezniku pismeno zahvaliti. Bodi torej tem potom vsem p. n. onim, ki so ju spremili k večnemu počitku in ki so mi pismeno ali ustmeno izrazili svoje sozalje, izrečena najtoplejša zahvala. 2757 AatM sHflatelk s rtOIsj. t 5. gimnazije in trgovskega tečaja vešč slovenske in nemške stenografije in strojepisja 2728 teli primerne slatke. Naslov v upravništvu „Slov. Naroda". 2 dijaka iz boljše hiše se sprejmeta s prihodnjim ' šolskim letom na hrano in stanovanje. blizu L državne gimnazije. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda." 2655 2747 na najbolj prometnem prostoru v Ljubljani, pripraven tudi za vsako obrt, se takoi z opravo ali brez oprave odda. Pisma poštno ležeče pod „ Lokal" II restavraciji Ml Dolenjska cesta 1 3 nedelje zapored 2711 1b deielalari prideUd. 2736 l Sknstk, jHjjte frleijsko. Da se takoj v najem pekarija v zelo prometnem krsju Drva prosta, voda v pekari ji. — Več v upravništvu »Slov. Naroda«. 2745 Proda se za posestvo na deželi, eventuelno takoj. Poglavitno se zabteva znanje pridelovanja zelenjave in gojenje cvetlic. — i Ponudbe z izpričevali in zahtevki pod j ttfterrajsta" na upr. »Slov. Naroda«. od W. Haache in VV Kuhnert v treh zvezkih s krasnimi, umetno izvršenimi slikami. 2706 Oglas; na na-lov J. P. LeskOVOC pri Krškem, poste reatante. Več lepih 27: W -«0«aJ« —J*«,. W_ £.111 J jj__ * domač nlss sionoiionj a mm ca ioltAi nHtln < k-iihin«o i hrez v vrtnem salonu. Trgovska vajenka se takoj Odda s kuhinjo aJ brez i kuhinje. Ribarstvo, kogar veseli, drva, kolikor se jih požge, popolnoma prosta, v hiši je gostilna, pekarija, kopališče, kegljišče, ledenica, jako dobra voda, zraven lepo gozdno izi rchajališče in sveži zrak. blizu kolodvora na deželi. Odda se po iako ugodni ceni. — Več se izve pn upravništvu »Slov Naroda« mešane stroke z 1 letno prakso v me stu, 17 let stara, čvrsta, sigurna raču narica z lepo pisavo, iz dobre hiše, i-- spremeni na očetovv odredbo svoje I Istrska pOSOJllniCa V Pllljll učno mesto. Ponudbe pod „Izborna moč" na upravnitšvo »Slovenskega Naroda« do 14. t. m. 2707 A Stampilije v&eh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Cerne graver in lzdelovateij kavčukovih stampUii Ljubljana, Stari trg 20. Ceniki Iranko. 235 javiia s t^m, 2755 da odda s 1. januar jem 1912 ponudniku, ki se ji bode zdel najboljši, (4 m sicer gostilno in kavarno. Z gostilno je spojen vrt. Natančnejše informacije se dobivajo v uradu Posojilnice, Narodni dom, I. nadstr, desno v uradnem času do konca seotembra. Stareišinstvo. izdei o vat e I j vczov Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 55 novih in te rabljenih mr vozov. Julija Stor v Prešernovih ulicah štev. 5. llaivsKa zaloga moških, danutib ie otrslkil tevUEV. čevljev za lavrn-teanli Ir, prisilit ooisserskib gorsklti čevljev. Elegantna in Jako skrbna izvršitev/ po vseh cenah. 1271 Ilica 40 G. Skrbić, Zagreb Ilica 40 Z električnim pogonom urejena tvornica zalazi], železnih in lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst platnenih In lesenih tkanih rolet, iz platna, damasta, gradla, sattaa, ripsa itd. — Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —aa Telefon štev. 492. 2426 Telefon štev. 492. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! Kg. sivega, dobrega, pulj enega 2 K; bolj Sega 2 40 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5i0 K; kg velefinega snežnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prani puh 12 K. Naročila od 5 ke aaprel franko. 2682 Zgotovljene postelje no* ______ _ „ —— rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Stroka, z dvema zglavnicaraa, 80 cmdlg, 60 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, iglavniee 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaioce ae vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. 6 BenUch, Deftenlce št. 7S7f ueške. Ji 2751 ne ordinira do 29. avgusta t L 0 Urada, dovoljena, £• 15 let obstoječa naistarofša ljubljanska »vam u G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje (preje Gosposka ulica štev. 6), išče nujno več finih in preprostih kuharic (tudi pomožnih), nekaj hišen, komorno strežnico k neki dami, plačilno natakarico in servirko za Opatijo, 2 strežaja h gospodi itd., itd. Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor. Za ogrski paromlin z najboljšim izdelkom proti proviziji za Kranjsko s sedežem v Ljubljani 2742 Ponudbe pod „Zastopnik" na upravništvo »Slovenskega Naroda« mi Sprejmejo se takoj v službo za advokatsko pisarnico knjigovodja, 2 stenografa (ali stenografmji). Kdor zna pisati na stro] in pozna več jezikov, ima prednost. — Ponudbe na naslov • 2739 Dr. Josip Wilfao, advokat, Trsi, Korsc 37. JI Kosner S C2 iDica mm i v Ljubljani priporoča v lastni žganjarni kuhano 2544 Slivovko Tropinovec Brinievec Hrusovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti. | Fran M £jubljana, gradišče 7 j 99Pri kroni" slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uvala: elekiritae naprave ( M lUC in HlOt (izven ljubljan- ; skega mestnega omrežja) strogo 1 po tozadevnih predpisih ; elektr. zvoaila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: Bajt w pm mli u mpita|i j j Gozdni biser brez alkohola, daje z ohlajeno sodavtco ali mineralno vodo najkrasnejčo osveževalno pijačo. MOR IC 1ČW, lsdelovalniee gozdnega »bisera Brao-Hnaovice. iw Motorno kolo Nekarsulm, 2 Vi HP, ali pa Peugeot 3 V, HP se cen6 proda. Naslov: Vrhovnik pri deželni vladi. Prav floDro uvedena agonliirR iz vrste živil v Trstu z letnim provizijskim zaslužkom 16.000 K, ki se da Se bistveno razširiti se takoj proda za K 25.000-—. Neanonimne ponudbe t od „Seltene Oele-gcnheit V 0370" odpošilja Haasenstein & Vogler, A G. Dunaj I. 2752 Iščem » bolj mlado, pošteno, pridno in dobro prodajalko za manufakturno trgovino. — V službo vstopi lahko s 1. oktobrom. Ponudbe sprejer a tvrdka N. Kfissel, Novo mesto. Spretne strojne in orodne sprejme vtraino delo tvornica vijakov. Ponudbe pod „icieznifia11 na uprav niŠtvo »Slov Naroda« 2753 z vrtom itd., neposredno ob zelo obiskovani železniški postaji, se IST proda iz proste roke. Letni donos znaša 12.000 kron. — Cena 110.000 kron. — Potrebna glavnica 40.000 kron. Resna vprašanja na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod »Redka priložnost". 276i St. asiaa se sprejmejo na stanovanje in hrano. l\M\m. Gradile žlev. 15, H. nadstropje Mil. Prodajalko nii trgovina Fr. likam :: Ljubljana, Miklošičeva cesta. Samo pismene ponudbe z dobrimi izpričevali. 2743 ki stoji na prostem blizu Ljubljane (na Selu St. 26) v bližini kemične in tvornice za lep in ki nosi vsak mesec 112 K ter ima zraven zemlje okoli 12sto sežnjev, sc proda. Cena 20.000 K, samo 4000 je plačati takoj, drugo se lahko na mesec plačuje. 2743 Letniki 2748 iillfmluii Zvona od 1881 —1892. od 1894—1898 vezani, ter od 1899—1902 nevezani, se prodajo« T^s Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Kontorisiinja z večletno prakso, zmožna obeh deželnih jezikov kakor tudi strojepisja želi službe 2749 v Ljubljani ali v kakem manjšem mestu na Kranjskem ali * tajerskem. — Tozadevne ponudbe se prosi pod „Kontoristin", Hauptpostlagernd, Graz. 2760 nemščine in slovenščine zmožnega v govoru in pisavi, samo z referencami prve vrste, Hit za Kranjsko. Primorje io Sv. Štajersko manufakturna in suknena trgovina na debelo. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače pod „Potnlk" na upr. »Slov. Naroda«. Radi nastopa kolere v Trstu prepovedalo oziroma omejilo je c. lcr. rai-nisterstvo za notranje zadeve vzajemno s c kr. trgovinskim ministerstvom z razpisom z dne 7. avgusta 1911 Št. 5715/S v nadalje uvoz in prevoz naslednjega blaga, oziroma predmetov : 1. rabljenega osobnega perila, stare in nošene obleke (rabljenih efektov) rabljenega posteljnega perila (rabljenega posteljnega puha). Će se odpošljejo taki predmeti kot potna prtljaga ali v slučaju preselitve, podvreči jih je glede zdravstveno-policijske revizije in zdravstveno-po-licijskega postopanja od slučaja do slučaja veljavnim posebnim določbam. 2. Prepovedan je nadalje uvoz in prevoz cunj in cap. Izvzete pa so: a) cape in cunje, ki se odpošljejo kot veletržno blago, stisnjene in v balah zvezane z obroči. b) sveži odpadki iz predilnic in tkalnic iz konfekcijskih zavodov in belilnic ; umetna volna, shoddv in odpadki novega papirja. Prevoz sub 1. in 2. označenega blaga in predmetov pa je dovoljen, če so tako spravljeni, da je vsaka manipulacija z njimi med potom nemogoča. Razkužbi podvreči sme se le ono blago in one predmete, ki jih krajna zdravstvena oblast smatra za okužene. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. avgusta 1911 2756 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deJelne vlade svetnik: Laschan I. r. v w ■ 1 Krasna umetniška reprodukcija v već barvah .-. znamenite Groharjeve slike .-. Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka ee cm in stroka ii cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci = Cena m pošto K 3.20. — 065^15 WE9 50 41 QC0 Dnaikl vestnih. Svojemu starejšinstvu — akademično ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani. A kad. fer. društvo »Sava« slavi prihodnje leto svoj 201etni obstanek in je torej najstarejše slovensko akademsko počitniško društvo. Tekom svojega življenja jo imela — enako človeku — svoja vesela, pa tudi žalostna leta. Podobno društvu je skoro njegovo starejšinstvo. Mnogo jih je, ki stoje z dušo in srcem pri društvu, mnogo jih je pa tudi, ki pozabljajo, da so bili nekdaj člani velike Savanske družine. Pridobiti si zopet vse nekdanje Člane kot starejšine, je ena izmed nalog današnjega akad. fer. društva »Sava«, kajti mi znamo ceniti za-slombo in pomen starejšinstva. Iz letošnjega oklica akad. fer. društva »Sava« v Ljubljani je razviden napredek in naraščajoča moč današnje »Save«, ki je zvesta svojemu prvotnemu namenu svoj delokrog le povečala in poglobila. Odkar se je društvo preosnovalo, ni le pričelo živahno društveno življenje, ampak se je izvedla tudi od našega društva začeta in pospeševana »Organizacija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«, ki je vendar enkrat združila vse svobodomiselno dija-štvo v največjo lastno korist. Vendar pa organizaciju narodno - naprednega dijaštva ni popolna, dokler ni tudi starejšinstvo zbrano v njem kot važna garancija napredovanja in potrebno jx>dporo. Bratsko akad. tehn. društvo »Triglav« si je že poskrbelo svojo »starejšinsko zvezo bivših rednih članov akad. tehn. društva »Triglav«, naše društvo pa je sedaj na tem, da realizuje tozadevne nasvete in predloge svojega društvenega sestanka z dne 428. decembra 1910 (glej »Dijaški vestnik« 14. in 21. januarja 1911.) Brez intenzivne podpore starej-šin društveni dohodki nikakor ne do-sezajo višine, ki je potrebna za zadosten razvoj društva. To so dokazali »Triglavani« in to se razodeva tudi v »Savi«. Pred vsem je ]>otreba stalnih večjih dohodkov za vzdržavanje društvenega lokala. Brez društvene sobe je redno sh a janje članov skoro nemogoče in to je za udejstvovanje našega programa usodno. Posebno pa se ne more razviti društveni sabljaški klub, ker nedostaja pokritje s tem zvezanih stroškov. Članarine rednih članov pokrivajo komaj sedaj zelo povečane upravne stroške; tako tla na najemščino sabljaške sobe in orodja ne moremo misliti brez starejšin-ske pomoči. Se večje važnosti pa je dejstvo, da je večkrat celo izvajanje kulturnega programa ovirano vsled prema-]ih dohodkov. Vse vzdržavanje vzgoje naraščaja leži na naših ramah in vse to je bilo dosedaj finančna dolžnost našega odbora. Vsako večje zborovanje, prireditev kakega obrambnega, dijaško - soeijalnega, ljudsko - izobraževalnega kurza ali enkete se je skoro vedno izkazalo kot nemogoče vsled premalih dispozicijskih fondov. Dni-Btvo ne more poslati nobenega govornika ali predavatelja, na lastne stroške pa je mogoče le malokaterim izvrševati to važno nalogo. Dalje je bila in je važna naloga odbora, sanirati društvene finance, kar je mogoče le z najvarčnejšim gospodarstvom že itak ne velikih dohodkov. Čeprav se je odboru to že precej posrečilo, vendar čaka plačila še obljubljeni obrambni kamen družbe sv. Cirila in Metoda v znesku 200 kron. Razven tega pa nas tudi interes moralne podpore sili k prošnji na vse slavno starejšinstvo akad. fer. društva »Sava«, da v kratkem a do-poslanjem starejšinskega prispevka v znesku 6 K po pošni nakaznici na naslov akad. fer. društva »Sava« v Ljubljani, Ilirska ulica 25 obnove svoje starejšinstvo za leto 1910/11. Po pravilih našega društva spadajo starejšine in podporniki med neizvr-šujoee društvene elane; zato pri nas odpade posebna starejšinska organizacija. Svojo starejšinstvo pa prosimo, da vsled svojega članstva v »Savi« polnoštevilno pride na društveni občni zbor, ki se bo vršil prieetkom septembra v Ljubljani. Končno želimo vpeljati v počitnicah redne mesečne starejšinske večere, da se poveča stik med akademiki in starej-šinstvom. Za vse to je potrebno vašega sodelovanja, gg. starejšine. Razumeva, joe naše dobre namene, bodo brez dvoma dosedaj nam zvesti tudi v prihodnje ostali naklonjeni naši stari »Savi«, pa tudi ostali ne bodo odrekli svoje pomoči dijastvu, ki želi z neupogljivo značajnostjo in delom ko- ristiti domovini in naši narodno-na- p redni ideji. Odbor akad. fer. društva »Sava« y Ljubljani, Ilirska ulica 25. »Savanski« couleur. Odbor akad. fer. društva »Saka« v Ljubljani je sklenil v svoji seji dne 22. julija, da svoje bele čepice in društvene trakove, ki so sedaj v lastni zalogi pošli, ne naroča več na dosedanji način, da jih namreč društveni gospodar prodaja članom, ker se je to izkazalo nepraktično. Zato je društvo stopilo v dogovor z narodnim modnim trgovcem gosp. P. Magdičem v ljubljanski Šelenburgovi ulici (nasproti glavne pošte), ki jih bo vedno imel v zalogi in prodajal izključno samo društvenim izvršujočim rednim članom in starejšinam. Naj si torej vsak član, kdor nima couleurja, do občnega zbora akad. fer. društva »Sava«, ki se vrši v četrtek, dne 7. septembra ob 8. zvečer v »Narodnem domu«, istega naroči pri gosp. P. Magdiču. Skupščina »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« se je preložila na petek, dne 8. septembra t. 1. Vršila se bo, kakor naznanjeno, dopoldne ob pol 10. v prvem nadstropju »Narodnega doma« v Ljubljani. Včlanjena društva, ki so že delegirala zastopnike na skupščino, se prosijo, da naznanijo svoja imena in naslove na predsedstvo O. s. n. n. d. v Ljubljani, Ilirska ulica 25. Ti zastopniki imajo glasovalno pravico, vsi drugi fizični člani pa le posvetovalni glas. Kdor želi na skupščini predlagati, naj pošlje svoj predlog vsaj do konca avgusta predsedstvu, ker drugače predlog po poslovniku ne more priti na dnevni red. — Dnevni red priobči se pozneje v »Dijaškem vestniku«. Na skupščino je vabljen vsak svobodomiseln narodno napredni dijak. Za dijake je obisk skupščine toliko pripraven, ker gredo lahko iz Ljubljane prihodnjo nedeljo, dne 10. septembra na skupščino Ciril - Metodove družbe v Tržič. Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda in dijaško obrambno delo. Manjšinski odsek nekega akademič-uega društva je prišel z nasvetom, naj bi se poleg dosedanje manifesta-cijske skupščine družbe sv. Cirila in Metoda »vršilo zaupno zborovanje, kjer se naj razpravljajo vse one stvari, ki na javnem zborovanju iz taktičnih ozirov niso dopustne in naj imajo pristop odposlanci podružnic Ciril - Metodove družbe, «Branibora« in zastopnik visokošolskega dijaštva.« Dasi je hvalevredno zanimanje vsakega akademičnega odseka za družbo sv. Cirila in Metoda, vendar se nam zdi ta predlog- praktično težko, če ne celo neizvršljiv. Recimo, da se vrši skupščina v kakem narodno eksponiranem trgu, kjer ni niti zadostnih, niti primernih prenočišč za skupščinarje. V takem kraju bi bilo zaupno zborovanje nemogoče iz navedenega vzroka. Da hi se pa na isti dan vršila skupščina in zaupno zborovanje, je pa vsled pomanjkanja časa in prevelike napor-nosti neizvršljivo. Optimistično mnenje, da bi pa skupščinarji po skupščini šli ali v Ljubljano, ali drugam zaupno zborovat, pa niti za kopanja ni vredno, ker je praktično v resnici iz najrazličnejših vzrokov nemogoče. Poleg tega pa delegate - sknpšei-narje, ki so po največji večini naj-vestnejši voditelji podružnie in druga zvesti rodoljubi, ni treba še pose-be opozarjati na preteče nevarnosti in jim dajati navodila od strani vodstva, govoriti pa o statističnih podatkih in specijalnih pregledih, pa bi se ne izplačalo, ker se številke in najvažnejše posameznosti th> enkratnem slišan ju precej pozabijo. Velike važnosti pa bi bilo, če bi se skupščinarjem razdelila od akade-mičnih obrambnih odsekov in Ciril-Metodovih društvenih iunkeijonar-jev izdelana poročila, pregledi in nasveti, da jih ti potem doma lahko temeljito preštudirajo in na tej podlagi poročajo podružničnemu občnemu zboru. Na ta način bi se poznanje, zanimanje in razumevanje našega obrambnega dela razširilo do vsakega Cirilmetodarja, kar edino bi imelo pomen; saj ostali voditelji podružnic in narodni delavci so itak več ali manj dobro informirani. To tolmačenje in referiranje podružnicam bi pa lahko marsikje prevzeli direktno akademiki, ki bi tako dobili novo polje svojega delovanja v Ciril-Metodovi družbi. Ta predlog v smislu namena O. s. n. n. d., posebno pa razdelitev tiskanih referatov, statističnih podatkov in nasvetov, med skupščinarje mesto tehnično težko izvedljivega zaupnega zborovanja prav toplo priporočamo imenovanemu, kakor vsem drugim manjšinskim odsekom slov. akad. društev. Hl I M! le zabite fnft si Orila h UM Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah FT. HITI Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. j. mm zlatar v Ljubljani nasproti glavne pošte priporoča svojo trgovino vsakovrstno zlatnine Bm^n > MIH Alfil lastna delavnica. II lopuje slan zlato iirotai Cene zmerne. i * Solidna in reelna postrežba. Ustanovljeno 1845. varno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretuna sukna. 0S.REICH" | Poljanski nasip - Ozka ulita št. 4. 1 Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. X X Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. lrVažno! zm VažnoT^ oospodinie, froovce ioživlocrejce. Holbolisa In nalcenelSo postrežbo za drogve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode In lobni prašek, ribfe olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišava, mila in sploh vrne toaletne predmete, iotofrrailcne aparate in potrebščine Urnrgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinlekcljo, vosek in paste sa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega nima in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol d volna sol, eoUtsr, ecofan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vrtanja naročila se izvršujejo ločno in solidno. Drogerija ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica št. 1. * Kanale po naiviifi ceni run zelliča l £l (rože), cvetje, koreaJae, seneaa. škarje H«yS I omi zrni jk. bl mm Llubllana, Fad traate 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov* sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 : jfajlepša prilika nakupovanja: 2427 tm pj his z gostilniškimi koncesijami. :: Jako ugodne cene. :: Natančnejša pojasnila daje Peter lii, anončna pisarna Skolja ulica it 10. (Telefon 155). M ne pomaga! Moii nM Ljubljana 3oe7 Sodnijska ulica št. 5. Car! huitiiinji proti vremenom odporne apnene acadne barve oblastveno varovane. 7 50 različicah, od 24 h kilogram naprej. 2e desetletja najbolje preizkušene, prekašajo vse ponaredile. Edini primerni pleskalni materijal za že pobarvana pročelja. Erasjine fasadne fc-arve, jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlno trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, Se ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto. 1912 Car! liioBSttiDir. Dunaj 111.. Haaptstrasse 120 Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Eberl V Ameriko in Kanado pripravna, cenena In laneslilva voinja Cunard Line. Odhod tz domačega pristanišča Trsta: Charpathia, dne 22. avgusta 1911. Saxonia, dne 12, septembra 1911. Pannonia, dne 26. septembra 1911 !i Llverpoola: Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 19. avgusta, 9. septembra, 7. 28., oktobra, 18. novembra 1911. Mauretania, 2., 23. septembra, 21. oktobra, 11. novembra 1911. Pojasnila in vozne karte pri 274 v L| ubijani, Slomškova ulica ste v. 29, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. raared K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. urar 1b trgovec z zlatnino in srebrBiao 1954 zapriseženi cenilec £jubljana9 Jurčičev trg 3. zatenit! noj ranita izšli najnovejši cenik. Ugodna prilika za vsako industrijo! Radi opustitve obrti se proda iz proste roke zemljišče, katero obstoji iz hiše, v kateri je popolnoma nova moderno urejena usnjarna in strojarna (obstoji že nad 20 let) z vso opravo in stroji, kamor pripada tudi vodna moć (18 konjskih sil), iz gospodarskih poslopij, vrta, travnika in njiv. — Pogoji in cena se izve pri lastniku Antonu Sll-pančiču, usnjarju ▼ Radečah pri Zidanem mostu. 2562 Vino! Razprodaja najfinejših vin samo iz lastnih goric začela se je pri Ivanu Malusu posestniku goric na Dizelskem, postaja: Brežice. Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov-njakov bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času. Zaloge je zdaj še preko 100O hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80 v. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678 — za opeko in cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Ifouotnv Specijalne tovarne strojev za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za krožne peci, transmisije, posode za impregr.ovar.je lepenke i. t. 3. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 IHT Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo n ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v v*eh evropskih državah i odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zfatfc proti kroničnim lisajetn in para*, izpuščajem, dalje proti rdečici na nosa. ozeblinam, potenja nog, luskinam na glavi in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima v neb* 40 odstotkov lesnega kotrana in se razliko:«-bistveno od vseh dragih kotranovih mi!, ki se nahajajo v trgovini Pil poltnih boleznih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje vse nesnage s polti, proti spnščajem na polti in rlavi pri otrocih, kakor tadi kot nenad^riljivo kosmctlčno milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo "rti Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v Katerem je 35 odstotkov glicerina in ki je parfomovano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim uspehom Bergerjevo berafesovo milo m sicer proti o grče m, ogorenju, pega zeljem in druaitn noprilikam k« Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 80 vin.) Zahtevajtepo lekarnah in udevnii trgovinah izlijetao Bergerjevo kotrasov znaa in pazite na poleg stoječo varstv enoamilmko in na polegstoject nrain podpis " O. Hell A Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo in z zlato lam mo- Loze. na Dunaju 1883 svetinjo na svetovni razstavi v Parizu 1900 Vsa draga neđic. ia biglea. mila znanke Berger so naiteu v navodila, ki se pridene vsakem« mila. Na debelo: 6. Bell & Comp., Dunai, L, Bfberstraaae S. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči, Ph. Mr. Josip Čizmar, J. Mavr, G. Piccoli, Ubald pl. Ta*fik6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1190 KASLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TOTMOMEL SOLUIE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja teikoOe dušljivosti in zmanjSuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel SclUae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. |B" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprei S*S0 K. 3 steklenice ako denar naprej 7. — S. 10 steklenic ako denar naprej za 10-— K. Izdelovanje ia glavna zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji ■ Praga III., it. Pazite aa ine iidelU, izdelovalca ia aa varstveno znamko. V Ljssljasi v lekarnah les. Mavr. dr. (L PkcoU CiZaef. ^nj ay YB DS ^118 5254 15 Strojnik teli prcmeniti slatko in nastopiti kot samostojen na kako parno žago. Nastop službe lahko 1. septembra t. 1. 2734 Naslov pove uprav niš t vo »Slov. Naroda«. Naprodaj je v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji majhna, Šele 4 leta stara ki je če 14 let davka prosta in obstoji iz dveh stanovanj po 3 sobe in pritiklin. Pri hiši je obširen vrt s sadnim drevjem in za ze lenjavo. — Ponudbe pod šifro al. S.«e poste restante, glavna poŠta, Ljubljana. 2641 Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Marije Terezije cesta 11 (KolizeJ). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2-—. 271 Ognjemeti „Ottomo ji tukaj. N0ttoman" tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo. Vn 366 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili. 44 a jem no zavarovalna banka v Pragi. - .■. a 53,75a.aaa-24. — frpieeano oaavaBvavae ta napftaUje k iisv390.603-si. PO velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. —■— 1 ™ Vas psjsenlle dajea --------- wmr mm wmn i iiaonn sa^ v tum m mi \i -w Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. 2692 fjjr # Kupujem: zelje, krompir, zelenjavo, sadje itd. L. Josef, Lazarethgasse 33, Gradec. Sprejme se tako! 2740 trgovski dober, spreten prodajalec in 2656 umetni kres Za vsakovrstne svečanosti se dobiva v poedinih komadih, kakor tudi v raznih zbirkah, ki imajo razne ognjene slike rakete, bengalski ogenj, pras-kavce, topove itd., pri prvi siški == pvrotehniŠki trgovini --=~ I. STJEPUŠIN, SISEK. Jlustrovanc cenike pošiljam vsakemu na zahtevo brezplačne. :-: poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo v trgovini mešanega blaga in deželnih pridelkov And. Krošelj, Dobova pri Brežicah. 2741 V nedeljo, 13. t. m. ob 11. dopoldne bo v Rimskih toplicah za gradbo mostu rabljenega lesa in sicer zdrav les za rezanje in okrogli les. Stavbno podjetje Kuppers. Otroški iliiotlov pi želji u unfiffi uja 2200 obi, varovanih I cner nlitnt 3 vzorci 1 K- 6 vzorcev K1 80, : SPaldJIlCl. 12 vzorcev K 3 40. - Katalog j gratis in franko — Hlglen. manalaki f Julij Siiger, Dimi L, ffiisiinntnssi I F. leta 1881. M. Drenik S Ljubljana, . I Kongresni trg 7. Predtiskarlja. I Risarski atelije. Pllsiranje, Kufriranje. montiranje. TambuiIraDie in vezenje na roko. Največja maloga ženskih 146 ročnih dol in vsakovrstnega materijala. Pozor trgovci! Pozor trgovci I f) j • j • Hiša s trgovino SII0|l!V0d]i!iii§ mešanega blaga se pod ugodnimi pogoji proda, ali s 1. oktobrom v najem da« — Letni promet okroglo 260.000 K. Naslov v upravništvu lista. Pristen dober brinjevec se dobi pri 4220 L. SEBEMKU «Spol Sliki. obstoječi iz 3 sob, shrambe kuhinje, kleti itd. spojeoo s stanovanjem ki ima 2 sobi in pripadke se oddajo za 1. november 1911. Kje, pove uprav. ,Sl. Naroda.4 za neko večjo parno žago se m Oni, ki so bili že pri slićnem podjetju, imajo prednost — Ponudbe je poslati na I. ^utej, Zagreb. 2703 2 hiši na najlepšem prostoru glavnega trga v mestu Slovenjigradecu, z dobro idočo gostilno, lepo urejeno trgovino s skladišči, prostori za mesarijo, ledenico in lepim vrtom se proda pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Tomaž Stibler, Ouštanj, Koroško. 2681 V novozgrajeni hiši na Polianski cesti 71 se oddajo za novembrov termin stanovoma s 3 sobami in pritiklinami, dalje velika, na novo urejena prodajalna. Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani. 2445 Narodna knjigarna Spisal Ivan Lah. Cena broš. K 1*70, vez. K 2-70 s posto 20 v već. Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1*20, vez. K 2*20, s posto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broa, E 1-40, vez. K 2*40, s posto 20 v več. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. K 1-50, vez. 2*50, s posto 20 v več. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnegn življenja in priča, kako nemška žena oniCevaVJO vpliva na slovanskega moža. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 90 v, s poito 10 v več. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. II staviti ulicah. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broa. K 1-90, ves. K 2-50, a posto 20 v več. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. ra Dos i Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1*40, vez. K 2-20, s poŠto 20 v več. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bin osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Zadnji rodovinc jjenalja. Spisal Fr. Remec. Cena K 1-50, s posto K 1-70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Listen in jnu9n MoMi jnntib. Gena -80 v. fes. B 1-00, s pošlo 20 v več. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Strahovala Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. Lipič Cena bros. E 2-—, vez. K 4*—, s pošto 40 v več. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turskim ce-sarstrom in beneško republiko. Spisal Ivan Cankar. Cena broa. K 1-50, ves. K 2-50, s pošto 20 v več. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec. »ros. K 1-50, ves, K 2-50, a peste 20 v več. Ozadje tega romana ie zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Spisal F. H. Burnett Cena broš. K 1-60, vez. 2-60, s posto 20 v več. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. i Spisal Valentin Zun. Cena K 3-—, a posto K 3-20. To je najpopolnejše in najtemeljiteje delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojllničarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cona bros. B 1-—, ves. B 1-SO, s poito 10 v več. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana o Prešernova ulica 7 m Ljubljana LLF CF D4B 0V D+C QD 85 095974 42 1188 4532 Anodom 3M&lne obletnice. Kavno ta mesec bo 119 let, kar je francoska narodna skupščina storila veevažen sklep. V svoji seji dne 26. a\gnsta 1792. je namreč narodna »kipščina podelila francosko držav-Ijmstvo celi vrsti mož in sicer »možmi, ki so s svojimi spisi in s svojim pgnmom služili svobodi in priprav-lali osvobojenje narodov«. Med ti-simi, ki so ^led tega sklepa postali jekaki častni državljani francoski, jb bil tndi nemški pesnik Friderik >chiller. Francoski revolucijonarji so bili pač lahko hvaležni »možem, ki so s svojimi spisi in s svojim pogumom služili svobodi in pripravljali osvobo-jenje narodov«, kajti nikdar bi ne bila mogoča velika francoska revolucija, da niso možje peresa, znanstveniki, beletristi in žurnalisti ustvarili pogoje državnemu prevratu z revolu-cijoniranjem duhov. Vse velike spremembe na svetu so bile vedno v zvezi z delom pisateljev, ki so ugladili vsa pota in narode umstveno pripravili na nove uredbe. Zaradi tega je pa bila in je tudi še danes na Francoskem zveza med možmi peresa in med možmi dejanj najtesnejša. Pred davnimi leti je bil Chateau-briand, ljubljenec muz in žena, minister in poslanik,pisatelj in potovaloc, zaslišan pred sodiščem. Vaše ime? Francois Auguste vicomte de Chateaubriand. Vaš poklic T Žurnalist! Veliki pesnik in diplomat se je r*red sodiščorn s ponosom imenoval žurnalista, uvidevajoe, da jo ravno v tej lastnosti opravljal sicer naj-manj hvaležno, a najvažnejše delo v javno korist. Postavljal je žurnali-stično delo nad vsako drugo. In ostal je zurnalistiki zvest do konca svojih dni. Se ko je v »sijajni osamelosti« živel na grajščini svojih prednikov na bretonskem obrežju in pisal svoje spomine na življenje, ki mu je izpolnilo najsmelejše nade njegove čast i-željnosti, politične, literarne in družabne nade, ko se je spominjal, da je kot minister zunanjih del vladal Evropo in bil kot mož deležen ljubezni carokrasne gospe Reeamierove, se je prišteval žurnalistom in ni hotel biti nič drugega, kakor žurnalist. Tri leta po smrti demokratičnega žurnalista Carrela je grandseigneur Chateaubriand temu svojemu neizprosnemu nasprotniku napisal posmrtnico.v kateri je rečeno: Carrel — kdo se vas še spominja? Nekateri puhoglavci, ki jih je vaša smrt osvobodila vaše superijoritete, pred katero so se tresli, in jaz, ki sem bil vaš nasprotnik.« Carrel je bil demokratičen žurnalist in je padel v dvoboju z žurna-Hstičnim kondotjerom Girardinom. Kritik pariškega > Tempsa«, Gaston Deschamps, je, govoreč o njem in njegovi dobi, zapisal prekarakteristi-čne besede: »Najpoštenejši človek J9. stoletja je bil žurnalist.« Žurnalistika je most, ki vodi na najvišja mesta na Francoskem. Žurnalistika odpira svojim pripadnikom parlament, ministrske palače in akademijo. Koliko je že bilo na Francoskem ministrov, ki so bili po poklicu žurnalisti! Zadnja imenitnejša francoska ministrska predsednika Cle-menceau in Briand sta po poklicu žurnalista; bivši minister zunanjih del, Hanolaux, je sedaj zopet žurnalist; bivši minister Guvot je danes zopet redakter. Henry Ronjon je spisal knjigo: ;>Au millieu des honimes«, iz katere je spoznati, da so v zgodovini francoske žurnalistike zapisana najslavnejša francoska imena. Guizot. Thiers, Sorel, Taine, Renan, Berthclot, Sain-te-Beuve, Zola, Vogiie iz preteklosti, Jules Lemaitre, Barres in brez števila drugih so bili vsi žurnalisti. Postali so žurnalisti, ker nista zadostovali ne profesorska katedra, ne parlamentarna tribuna njih intenzivni delavnosti, in ker so spoznali, da je časopis za propagiranje idej najznamenitejše sredstvo. Tega in še marsičesa se spominjamo sedaj, ko bo skoro 119 let, tega, kar je francoska narodna skupščina odlikovala s podelitvijo francoskega državljanstva. »Možje, ki so s svojimi spisi in s svojim pogumom - uzili svobodi in pripravljali osvo-bojenje narodov.« Spominjamo se tega z željo, da bi končno začeli tudi Slovenci v polnem obsegu spoznavati pomen časopisja in začeli skrbeti, da se bo napredno časopisje razširilo in razvilo tako, da bo takega vpliva kakor je francosko ali angleško, nemško ali italijansko. Ne govorimo tu za slovenske žurnaliste, nego za časopisje. To je orožje, ki mora postati vse mogočnejše, vse večje in vplivnejše, če naj izpolni svoje naloge pri Slovencih tako, kakor je pri drugih narodih. Bo) koniedllfliitoiiL V dunajskih kavarnah poseda zdaj več sto igralcev in igralk, ki čez poletje niso mogli dobiti zaslužka in težko čakajo, da bi že prišla jesen in bi se začele gledališke predstave. Ti igralci in te igralke čitajo seveda z veliko nevoljo poročila o mnogoštevilnih diletantskih gledaliških predstavah, ki se vrše po vseh mogočih krajih širne države, in če se pomisli, da so ti igralci in te igralke dostikrat v prav hudih denarnih stiskah, se pač ni čuditi njihovi jezi na diletantske predstave. Slovesno izjavljajo, da diletantske gledališke predstave kompromitirajo in smešijo dramatično umetnost in sarkastično razglašajo, da se z diletantskimi gle-diliškimi predstavami samo množi število umobolnih. In ker se z diletantskimi predstavami pravim igralcem in igralkam vsekakor, če ne v večji, pa v manjši meri, odjeda kruh, zato so začeli sedaj v pasjih dneh po dunajskih kavarnah podpisovati peticijo na državni zbor, naj pri sklepanju o zakonu glede nepoštene konkurence tudi prepove vprizarjanje gledaliških in dobrodelnih predstav vsem osebam, ki niso igralci in igralke po poklicu. Za državni zbor bo to vsekako trd oreh, zakaj če bo hotel ugoditi tej peticiji, bo moral ali uvesti dokaz vsposobljenosti za igralce in igralke, ali pa bo moral izdati splošno prepoved, da M sme komedije igrati, kdor ni komedijant po poklicu, torej vsakemu, kdor ne živi od tega, da igra komedijo. Ce se državni zbor odloči za to, da je ugoditi želji igralcev in igralk, potem pričakujemo, da se postavi na višje stališče in mu priporočamo še sledeče: Naj bo prepovedano igrati ka-koršnokoli komedijo sploh vsem, ki ne žive od komedijantstva. 1. Prepovedano naj bo torej, da podrejeni uradniki in uslužbenci svojim šefom voščijo »veselo in srečno novo leto« ali da jim za god ali za rojstni dan žele še »mnogo let in zdravje in vse dobro«, ker taka voščila nikdar ne odgovarjajo pravim čustvom gratulantov, kajti vsak podre jeiiec vendar želi, da bi njegovega šefa čim prej hudič vzel. 2. Prepovedano naj bo ogovarjanje z »dragi kolega« ali »častiti gospod kolega«, kajti stoletne izkušnje uče, da se izključujejo pojmi »dragi«, i ljubi« in »čestiti<- in pa pojem »kolega«. f^. Prepovedano naj bo, da se povabljenci na domačih ali društvenih zabavah zahvaljujejo prirediteljem za »izvrstno zabavo«, ker priča zgodovina, da taka zabava še nikoli ni bila zabavna. 4. Prepovedano naj bo, da zakonski možje, ki Še niso obsojeni zaradi žaljenja časti ali lahke telesne poškodbe, svoje zakonske družice, pričo drugih ljudi imenujejo »srček« ali »dušica«, ker je to komedija, nevredna 20. stoletja. 5. Prepovedano naj bo, da postavi zet svoji tašči nagrobni spomenik, kajti na takih spomenikih jc vedno zapisana ali nesramna neresnica ali pa kaj takega, kar vzbuja resnosti posvečenega pokopališča popolnoma neprimerno veselost. 6. Prepovedano naj bo duhovnikom .. . (Zaradi preobširno^ j nasvetov glede duhovnikov in ker sem v tej stroki specijalist, bom ta odstavek poslal direktno na državni zbor.) 7. Prepovedano naj bo končno vsaj polovici vseh sodobnih igralcev in igralk ig-rati na odrih, ker v resnici nikoli ne igrajo komedije, marveč le sami sebe in še neslanega kropa ne zaslužijo, ne pa gaze. Upamo, da bo državni zbor moje nasvete u važe val, čeprav jim bodo slovenski klerikalni poslanci nasprotovali z vso silo, to pa iz lahko razumljivega razloga: Ker vendar sami sebi ne bodo onemogočili življenja. Peter Kvant uza, lemenatar. CEREsit dela inoKre k/cM.vlažna stanovanr* *ajorričeno suha i * Rtt f»i - :e Avsrr paren* ;asi2n. Avstr.ceresirna druUttzei.DunajjartlA Hartfns-Srrassen.^ Telefon 22266. P. A. KUNST' tšmm J; Židovska ulioa stev. 4. i Velika zaloga obuval fatalna in oiroks |a Vsakriaa naročita se izvriajejo toča* la po nizki ceai. Vse mere se shranjujejo in zaznimnjejo. — Pri inninjih naroČilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 ti. prvi in edini slovenski nglasevalec in trgovac glasovirjev Ljubljana. Poljanska c. 13. L Prodajam in po-sojujem glaao* vi rje v piani« na in harmonija izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu Solidna cena! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglasuje edino le kontiin M na Nove čvostranske slovenske plošče! Cena K 4«- in po K 2*50. Gramofoni od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih oloft. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Josip Stupica jer m en ar in sedlar g Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tndi krasno opremil eno kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave. □nap □!□ □!□ □ 2694 finih ročnih del IONI JAGER v LJabHaal, Židovska ulica štev. S. Predtiskarija I Tamburiranje Montiranje Prodam za obrt in trgovino pripravno 2675 sprejme Josip Dva učenca iz boljše hišo in boljše izobrazbe IV sprejme V trgovec Ivan Ravnikar v Celju. Vstop po dogovoru s starši takoj. 2712 n#* ^ hrLipsko/^c* Po Olanainn le lik&ao perilo najlepše razpiše s tem s proste roke razprodajo zadružnega premoženja m sicer : 2581 1. Dobro vpeljan hotel Gregorič Z vrtom za ceno 88.000 K 2. Inventar v hotelu 8.000 „ 3. Inventar v kleti ■ . 1.000 „ Pismene ponudbe se sprejemajo v prvi vrsti za vse skupaj, potem pa tudi ločeno za posamezne točke. Kot vadij se zahteva 5 % goraj navedenih cen ali v gotovini, ali v hranilnih knjižicah, ali v vrednostnih papirjih, ki so votirani na Dunajski borzi. Oziralo se bode le na ponudbe, ki dospejo do 1. septembra t 1. Zadrugi je dano na prosto voljo, ponudbe sprejeti ali odkloniti. Ponudnik ostane vezan od dneva vložbe do dne 15. septembra t. 1. SALVAH) R • • • Ran i t ve vsak vrat aaf aa akriaaa varalaja vaakaga anaeiiaaa|a, ker ae s tem lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, teiko celjivih ran. Že 40 let se araika aOnaOO rf*"* ohnala kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in pospešuje laraičenje in sacelitev. Cel lonček 70 hel. Kdor polije po poŠti naprej 3 K 16 h dobi i, kdor 7 K pa 10 lončkov poltnine prosto na vsako postajo Avstro-Ogrske. p#Tt h. B. FRAGNER, c. k. dvonii dobavitelji, lekama pri „Ciaiai Orla", Praga, Hali strana a*al s mL ti. aos. 2aiag* po v s* k uk.**-m*A Astro-Ofrsk*. v uaattaali XtVv^mJ^B^Bfc* **' ** Plce*U> 4026 hišo v sredini Ljubljane. V rnćun VZI vilo z vrtom. Ponudbe pod šifro „30 T11 poste restante. glavna pošta Ljubljana. Vinko Jvtaj dtč i i ——«— (Kranjsko). —— Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V Ljnbl|anl: Podgradu, Trnovem, Kočevja, Trsta Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Trt. dentu, Zadru, Spijetu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu in P ulju. Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. Voznih koles tvornica Janus« 3 letno jamstvo. Najboljši nakupni vir /a vozna kolesa, Šivalne stroje, pnevmatike in pritiklinc. Kolesa „Janus'* s triletnim jamstvom od K 95*— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne i/, več kosov, od K 3-—, acetilenske svetiljke od K 2—, kolotečni zvonci od K 1*—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečmi pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po« nlki janje in emajliranje. VSa k dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605 MAKS SKUTEZKV, Dunaj, I. Stubenring 6. POZOR! Najnovejši in najfinejši stroj za jopice, nogavice, in drage pletenine nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd 232 Franc Kos mehanična industrija pletenja modne konfekcije v Liebiini. Sodna ulica štev.i Prospekti in canlki brezplačno. Zajamčen vspeh sicer denar naaaj. 2661 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Rina krema za prsi. Neškodljivo, porabno na zunaj Trajen uspeh. Bojne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem času. Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K. Zoporno kocine v obrazu odstrani v S minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško preizkušena lepoti la Kosmat laboratorij dr. A. Kiza Dunai IX., Berggasse 17 S. :: Razpošiljanje diskretno po povzetju. :: Uničevalec stenic Ting-Ting, 2024 oblastveno varovan, pomori takoj vse stenice z zalego vred. Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoce. Dobiva se v steklenicah po 60 vin,, zraven spadajoča brizgalna 20 vin., v >/i in Vi litrskih steklenicah razmeroma ceneje v glavni zalogi v Ljubljani pri : Antonu Kane, drogerija, B. Čvančara, drogerija. Draga sredstva odločno odvračajte! hllaritu zalaga: luaj. HM. 6ntzpm27. 62 32 86 06 82 iz boljših rodbin se vzamejo na hrano in stanovanje. Več se poizve v uprav. »Slovenskega Naroda.« 2654 z vrtom, gozdom in v hiši se nahajajoča :-: kovaška in MAka delavnica:-: se pod ?elo ugodnimi pogoji MF" ps*oda takoj. Več se izve pri Dragotinu Pai, obč, tajniku v Radečah pri Zidanem mOStU. 2715 50 Hektolitrov najboljšega belega in rdečega is izvrstnega letnika 1908 sa iz vinorodnega okraja Sromlje pri Brežicah in sicer beio vino liter po 56 v :: in rdeče vino liter po 52 vin. :: ima na prodal 2475 Ivan Zechner, Brežice na Štajerskem. Slila u wMm za 64 vrst K 12 — za 128 vrst K 25 — franko na vse postaje. fran 3* Sašek, i izvoz stojal za razglednice, PlzeiiL Palstke&o tr. 7. Češko. !! Pozor kolesarji H Namesto kron 110*— samo po kron 30—, s prostim tekom .Torpedo" po kron 95-— ■ ^mj.*' prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke .Styrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 51—, fv—, T*—, gumijeve ceyi po K 3*50, 4-—, 5*—. Vse potrebščine, otprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetja. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in šivalnEi strojev. :-: A. Weissbergf Dunaj II. Untere Donaastrasse 23. IV. 1377 uperfosfat mineralni in animaini najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo josforovo - kislinsko gnojilo za m zemlje Vsebina strogo zajamčena. Jamstvo :n najhitrejši učineU. Najvišji donom. Z« Jesensko setev neiitrpljivo. amcciiakove. kalijm ii ulitnvi superiosi^le nobailjajo m hromicp j usetaa pvfh. kaptenici, kmnrijske zatSmje in draživa. Pisarna v Pragi, Pfikopy Stev. 17. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih potok za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici In od mene preizkušene. — Mustro-57 vani oonlkl zastonj. lepa, prav dobro ohranjena, se poceni proda. Več pove upravništvo »Slov. Naroda.« 2729 I« rn Urada* ure edS.rjatraj do 7. zvečer OSTllEDHf BANKA P1AZZI i drnrnica V^TRSTU POJ! TCROSSO 3 Osrednja banka čaikih hraoil&lo. VLOGE M KltilZfCE WMM VLBK j i/o/ 43/0/ 2 ME II TEKOČEM ItfHII 1 in m mm nmao. i MlitflO POSLOVAHJE VSEH VRST. - t radne are od 8. rjntraj 4š T.irtter I Zbirka v slovenskem jeziku. 1. zvezek: Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreskih in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. 7. dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1862 St. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan • Kj po posti d K 20 vfa. Jfarodaa knjigama v Ljubljani. Penzilonlst 47 let star, čvrst, vsestransko naobraien, izvežban teoret. in prakt. v ekonomiji, soseb. vrtnarstvu in vinogradstvu, občinskemu uradovanju in knjigovodstvu. Perfekten v obeh dež. jezikih, umeje tudi srbo-hrvaščino. Trezen, zanesljiv, :: točen in energičen v poslovanju :: ss želi službe :s v kakem komptoarju, skladišču, pri zav. :-: družbi, kot nadzorna moč etc. :•: Prijazne ponudbe pod „Takoj" na uprav. »Slovenskega Naroda." 2708 Važno za vinske trgovce 251 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400 - 800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrdki JU. Rosner & 62 ss v Ljubljani, s: Važno za vinske trgovce • N * • d • Imh* 131 lil i s 1 • SJ • i?i J1511 Svoj izdelek ostro igana strojne zidne in zarezane strešne prve vrste prve vrste priporoča 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. Dietni paplf Oltoman pristen samo s to sliko. V P. n. kadilci in interesenti naj izvolijo vzeti na znanje, da se vsako ponarejanje predobro znanega, splošno priljubljenega 1 sodno zasleduje. Edino pristni papir Ottoman nosi vedno samo ftoasltko. (Turško glavo.) 2282 Ggaseini papir Bitoma, pristen taso s to za pode. izvrstne specijalitete, kise hitri suši in jih lahko vsak uporablja. Zaloga tovarne lakov Cndviica JKarca. Depot pri :: Oral H K Lili.: Podal elcaatorll (oropalo na vreteno) za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje J. K. Rudolf G. kr. dvorni dobavitelj v Plznji. Potnik. Inteligenten gospod, 40 let star, impo-nirajoče zunanjosti, želi zastopstvo boljše dobro vpeljane firme proti proviziji in to za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, HrvaŠko ali pa Dalmacijo. Govori perfektno slovensko, hrvaško in nemško. — Pisma naj se naslovijo na naslov: „Potnik 300" Ljubljana, slavna poŠta. CM v Drniša v Dalmaciji sprejema jjremiin« uloge od K 2-— do K IOO.OOO proti 5*§ obrestovanju, ter povraća zneske do K 5000*— brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. J24° Za varnost hranilnih vlog ln nfth obrestovani« lamel obetan Orali, Lasne kite najfineje kakovosti po 5. 7, 9 In lž kron — vso vrste lasne podlage in mrežice — laanllOi brade in druge potrebščine sa maskiranje vso po zmernih cenah priporoča S. Strmoli, brivec in lasničar Cjobljana, Pod Jrančo št. 1, (»raven čavljarskega mosta). Izdeluje vsa lasnićarnha sela solidno in okusno. Cena z« delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788 Brzojavke: Prometbanka LJubljana. Telefon it 41. O Uit Hf pri%». Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. - 29 podrobne. Stritarjeva Ulica it 6. Mitski kapital in resom 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje ienarnlk vlOO na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje rrtamesliilh papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje fdepoti) vrednostnih oapirjev in posojila nanje. m i Uflmena In plamena pojasnila in sssv^ii o vsem V Najkulantnejie izvrševanje fcersalk natoetl na vseh tu ze roških in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanja in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ogujevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, tJstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih oapirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplsills ta nakazila v Ameriko in Iz Amerike. 1660 »jo6lh transakcijah veekder krenplačno. ■msBBsmml 8171 5547 Pokosili! pivi iz tole delorške pimaree v Čeških Budejevieah. To je izborno, na plzenjaki naota varjai Zalaga: t|ablJaoa: V. H. Baanaaa. Trst: liaalit Postotna: Emil pL ttaruroUL PalJ: LačnaBrli. Tri 1825 ValoBcio. Beka-Saaak: Aate SaaUefc. Večkrat sakane. iestalaft, v osujti potiskale um si« pleteniee 902 ■'s«i pri i* ara* m oaraditve pack o v za divjačino^ viaaoradov, dpavaaale. kot varatwo proti zajcem, z« pasjake, varstvo proti toči, fazanerlje. vollere m kletke, se iorallšOa iann-tenniaa (d« 3 n £;rako$ti v taiogi), za Rabitzeve stene, anonlrake eradnje " \c se šdc po spletenju v ognju pocinkajo ta rttortj ne rjave ta so t ari i trdnejše nego vse ce napraTljeiie ofeteaine, dalje štirioglate iICne strojne pletenine xa ofrUHvc raek rrat, nreže io mreie za pesek rn gramoz, »» ogradilnl materijal. Jeklena koza plotove, ticaste ta litotelezne oprsje, stopnisks, okenske, a robno, te. proćelne fn balkonske ograje ter »« zadevne izdelke dobavljajo pa aajatijla cevai itd. Te pjeteoiac se šde po spletenju v ognju pocinkajo ta zatorej ne rjave ta so tadi trdnejše nego vse ir poriakane žice napravljene oteteaine, dalje stlrioglste iiene strojne pletenine xa ofradHv« vaek vrst. okenske mi deča lice grobniikt Dunaj HUTTER A SCHRANTZ, d. dr. Buda-Pešta tvornica sitarskega in klobneevlnastega blaga. i. ■ Naravni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. o -A O O N >u eej .52 •a HENRIK L AN Z MANNHEIM. Patentne polno in vročeparne OMOBILE z ventilu o zavoro sistem »LENZ" in zmožnosti do 1000 P S. Avstrijska prodajna pisarna: EMIL HONIGMANN, Dunjj IX., Loblichgasse 4. »ar. jsjj Mm jej 1310: drž, častna Higiena (Bilfilia nilifa). L kr. pri?.zavaravalo!! dmlsa. gš? Lit.m umi dražba za zlviiesje. „Avstrlishl Feniks" na Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Drufba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne alt plinove razatrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam V3led odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam Jiviue, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; t) proti škodam vsfed s!u.ajnega ti trnja zrcalnega stekla, d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih ia odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Stanje zavarovanih svot . . K 2t5.000.0O0 Premijske rezerve...... 54,000.000 Letni dohodki ca premijah . „ 11,000.000 Družba /a vam je na Človeško življenje po najraznovrsinejšib kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti sa njega zaostale ali kako drngo dHočeno osebo; b) za slnčaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma i pri« znanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosego določene starosti na zavarovanca samega; % E Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene plnnlne, klevirj« (n fcos uaosdio tudi ensjvolni^ls»o Poprave in ugtaievanja se izvršujejo točne in rsčunijo najceneje. 9*r Pišite po vzorce. kim JjSS Bi l j. Bi3|(|i[|!|| jj Ifj[ *m\m Mmuim Isvezna trgovina modnega in platnenega blaga 2423 priporoča v najboljših kvalitetah: Modno blago — sukno. Cefirje — jCavličkove tkanine barhenie — flanele. Jesen 1911. Oprave za neveste. _ Vsorc*! afa~f*a*aWc«»o EsVo3r»fie;s»> smz*tlt^«>ilafco blago« 1 savoj 40 nt pralnih ostankov, okusno Izbranih za 10 kron — franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobite prave. UstanovUsno 1853. UophaniftCo. dražba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dona] XI., Gudranstr. 159 grade za specialiteto: polno jarme vseh vrst za parne in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lena l krožne žage, trakovne žage stroje fa oblanje, stroje za skob- ^ ljenje (Fr^smaschtne), stroje za luSčenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti, prorečani strodkov obisk inženir j s zastonj. 193 Umno stavbništvo. Kdor hoče hitro trn eeno zidati, uporablja le Skagliol plošče mas » rtn aelu^le mmw z<) napravo ločilnih sten. ki jih vsak lahko postavi. PREDNOSTI i Varno proti potresu, ne propušca I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje, { nI treba nikakih traverz. Samonoaede In trpežne Kesslerjeve stene aenu trona nea s r«tr PreraCun stroškov in proračun napravita k*stonj arhitekta imetnika patenta Hdnigsberg Se Dentsck, t-is£b$KZ"t Zagreb. HajciDijIa in najHilrejša TOžnja ? Amerike s narniki Jeveroneitikena Llojda* epB 3267 Bremna NewYork miti nanAi8£B WUallZUI^f 9fKll01iPl D JnđELM d. OBOSSir. Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. oa Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tndi listke za vse proge ameriških železnic dobite v ateeliani edino le pri mm Tavtmuij, kiim aiica m. s nasproti obtemi gostilni „pri ^taretn Tislerjtr". Odkod ta Ltnallane jo vsak torok, četrtek Ia sokole« - Vsa _ poiasnila, Id se tikajo potovanja, toteo in Ivresplateo. — ZZZ Poatnatka m*a*m*9 reolna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colovais Meksiko. KaUkrsiia O Ariicea, UUH, Vioaitt ^evada, Orem in Waaaiaflon nudi naša društvo Dosebno tal ugodno in izredno ceno čez Osli letie Odhod na tej prosi iz Bremna S . enkrat mesečno. \9 T u se dobivajo pa tudi listki preko Ealtiaerain na vse ostale dele sveta kakor tm BraiiHjs. Kuki? BieassAires. Csisase. siurapore v Avstralija. Itd. 7Q ORIGINAL MCTOREN Ia svetlimi slin, stanlal plim, hmIi, nsaool, petrolej itd. Pazite: motorfi sat snrovo olje sistei lBOMtlOT.lt Zsntevsfte specialni Specialni oddelek: Siroti Popolne opreae taf ia mizarsic LANGEN &W0LF, WIEN. X Slovenski optični zavod Ji 8 ■S p FR. P. ZAJEC 2832 Ljubljana, Stari trg štev. 26 priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomeri o v, barometrov, daljnogledov itd. — Očala in Ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. V strokovnjaŠko dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v :: očala in v sčipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno :. Zlatnina, razne ure, prstani, nhani, verižice, naprsne igle itd. Lffii it list avtomobili Zmagovalci Dirka Opčine: darilo team in rekordno darilo, 5 prvih daril. Cestna dirka Komorau-Schdabrunn: prvo in drugo danlo Dirka na sto vrst Moskva: prvo in drugo darilo 2660 Laurin & Klement, A-G.. Mlada Boleslav. Pariza 190 j. Ustanovijeno leta 1900- Odlikovana at LoadODo1905. 3964 FR. IGLIC Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zasanja naročila se izvrlnjeio hitre is točno. Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere Ljubljana Mestni trg 11-12. Lili Fr. Ševčik »a oi./. 56 puikar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, snlakik in čeikih strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo rudam lahke trOCOVkO in pnŠke Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin Pf* po najnižjih conah. ~^nj Popravila In naroobe so izvriulelo točno in zanesljivo. Cenovnikl na acahtevanje zastonj ia poštnine prosto. krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo voliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. ledena ka¥a se dobi v slaščičarni J. ZALAZNIH Stare trg št. 21. S. Cadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve mannf. trgovine priporoča klobuke slamnike cepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. □iniDininiDinin t- - - 1 er Lini 1 I tovarno steznikov j I Ljubljana, Mestni trg I Edina zaloga izvirnih ameriških čevljev. 5 zalega levile? v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. Tople in ložne kopeli kopale na HrvaŠkem. Postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stubica. Se zija od 1. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje. RitDIOAnlTITITET A. Soba od K 1 — naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. •v o Ameriko z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane rez Anlvverpen v Nevtfork je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwcrpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz fjubljane vsak orek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkratl čez Kanado v Severno Ameriko in je tal vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc! nve psa NewYork v Ljubljani, Kolodvorska ulica ^e, štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tislerju". 9 xxxxxx xxxxxx XX XX XX XX Najnižje cene. xxxxxx xxxxxx Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modroci na vzmet ifannatt modrod, otroški vozički Itd. XX XX XX XX__- xxxxxx xxxxxx Najsolidnejse blago. |XXXXXX lxxxxxx Preblavske rudninske vode. CtlMfillMfl nitrnncl/n l/irnlim velike vrednosti in izvrstnega okusa. tflulUMuillu ilOlIUlliliE ulviSlllb neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. OrflhlaUtlf!) ClStiim naJčistei§a alkalska rudninska voda, preizkušeno rlbllldl.nd .1(11111(1, zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja -novu katanh, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblavski livadni vrelec 'a^,^^ rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279 Dobiva se v Ljubljani pri A. Sarabonu, Mihaelu Kastnerjo, Peter Lss-w snlkn, A. Stscsln ia T. Mencingerju, i-i ter po vseh lelcarnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpo- šiljalnici Preblav, KoroSko. 56 5706 348412 6234 3303 1000 rodbin se oblači s tfcalsMml Izdelki lz Poizkusaa pošiljatev po povzetja s 23 m kanafasa „REK0RDIA" rdeče ali modro 2126 pasastega K 10*60, 23 m bele tkanine za srajce „IRIS" samo 11 K. Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega blaga pošiljata radovoljno zastonj. Starek & Machanč, Spy štev. 58, Češko. ■ st. 64 Razpis službe. 2731 Podpisani zdravstveni zastop razpiše s tem službo sekundarija na cesarice Elizabete javni bolnici v Novem mestu z letno plačo 1800 K, prosto hrano in prostim stanovanjem v bolnici. Prosilci za to mesto morajo biti doktorji vsega zdravilstva in upravičeni izvrševati zdravniško prakso v deželah, zastopanih v državnem tbcrr* zdravi, samskega stanu in zmožni obeh deželnih jezikov v govoru in pi*ivi. Prošnje je vlagati najpozneje dO 20. L m. pri vodstvu zgoraj imenovane bolnice. Zastop zdravstvenega okrožja, Novo mesto, dne 7. avgusta 1911. Telefon številka 154. EBERL akoslikeria, lakirana, stavbna Prodajalriica: Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union1*. ■ is polivena pletoj;;.: 243 Delavni~n: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Pripovedovanje enega častnika. Nancy, 8. februarja 1887. Gospod di Robotard, častnik pri konjikih, trpel je dolgo časa na želodcu in na Eevih. Njegova bolezen se je še povišala, vsled žalostnih razmer. Bil je nervozen in vznemirjen. Nehote se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v žalostnem stanju. Poskusil je kopelji, železo itd. toda vedno brez uspeha. Nek prijatelj mu je svetovai naj poskusi. »Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan pa je imel hude bolečine v želodcu več kot navadno vzel je eno žlico Oglja Belloc. Bil sem iznenađen (pravil) ker nisem čutil siabega okusa. Takoj sem vzel še drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čutil po malo minutah neko mirnost, katero nisem popred dolgo čutil, ter sem nadaljeval z vzemanjem »Oglja Belloc« Bolečine v želodcu se niso več vračale, prebavanje je bilo lahko, ter v kratkem času sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo »Oglja Belloc,« sem popolnoma ozdravel. Maks di Robotard, dragonski stotnik. Gospod doktor Maks „ jf remici zadostuje da se oživa o^^^J^J^^Jpam po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu Robortad. zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat vlia presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo. Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič ker so'-pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zados* ljejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoc?y itd. p1 iisli-iEDC Karel Novak 0 — državni izprašani kamenoseški mojster v Št. Vidu pri £jubljani 2653 se priporoča slavnemu občinstvu in preč. duhovščini za izvršitev kakor nagrobnih spomenikov iz granita, sijanita, labradorja ter vseh vrst mramorja, stavbnih ter cerkvenih del, altarjev itd. Pohištvene plošče! Vsa dela se izvršujejo točno in po najnižjih cenah. ~SlyJ| -1^1=.^ =FSCV% Avgust ftepit v U.bllanl 40 : mm um ». li (i tam):. zdelaje. popravlja ia predaja vsakorrstae sode pa aajaliiih Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11 priporoča cilindre, čepice itd. aw«s najnovejše fasone = po najnižji ceni. Uastrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. I ~ 3 domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19, stari trg 4, Prešernova ulica 4. ^..^mmfMit'..... •Mf* y^ati?rt že?/t/o rxs, p& c*?rxM in jrći/rtt?*?t/iv>€T/x?£ovcili na/ s*> ahrn*y& J J. X. Kaiscr puškar v Ljubljani Selentaaroove ulite št. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov linkil potrelKiD. nek KI koles (kitikln) kakor tudi umot&lnl ogosj po najnižjih cenah. Poprafila »lik. sanokmsf is bicikle, totoi in soIMn. g. •g ti tiskom in za sororo olje od 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje. Tvornica motorje* I. WARCHALOWSKI g Dunaj UL, Faulutga L Na tisoče motorjev v ratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoju V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji AW4 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premo g oko p ne družbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljnjoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2438 raznih uradov in na j slovi te j ših tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. Prva največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in sn H. SUTTNER Ljubljana, Mutni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ ,» „ „ 9*70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „44*— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50 „ Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9-50 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „20-— „ Uhani zlato na srebro -..,.„ 1*80 „ 14 kar. zlati uhani..... „ „ 4-50 „ Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „lko". Teon št. 273. Telefon št 237. li 19 g ANTON ŠARC, LJUBLJANA. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ,TETRH* srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.:: Vzorci na razpolago. 1977 Hotel „Evropa" - Bled Zmerne cene! Zmerne cene! P. n. izletnikom in letoviščarjem se priporoča HOTEL „EVROPA" oddaljen dve minuti od železniške postaje Blodi moderno preurejen, ima 40 sob, kopelj, dve veliki verandi s krasnim razgledom na Blejsko jezero in planine, dva salona, sobe z balkoni. Češka in dunajska izborna kuhinja, . Češko in domače pivo. Specialiteta: garantirano pristna ^^^^= vina : iz veletrgovine z vinom Rudolfa Kokalja ▼ Kranju. Dolenjska in bizeljska vina, lutomerčan, pikerčan, istrska in dalmatinska vina (opolo in chianti v steklenicah i. t d. Pa naroČilo skupni obedi. Preskrbe se vozovi na vse kraje. CM * 72 18 42^1 2264 t Modna trgovina v Ljubljani mi Stritarjeva ulica &t. 7. Solidno blmo. Nizke cene. vnrd neitniie prosto. Novosti konfekcije za dime in deklice, bluze« modno blago za dame in gospode, delen ceffirf batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in ■s žepni robci- n Veliki ton na Moravskem m mladega, saldokontista," ki je popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod aanr „Slovinec L 6088" odpošilja Rudolf Mosse, Dnnaj I., Seilerstltte 2. XXXXXXXXXXKXXXKXXXXKXXXXXKXKX s "-"-ifoa zadruna liublianskib i*"""" * x x 2266 registrirana ladruga s omejeno imu X s sedežem v £jnbljani, ]Karije herezije cesta 11 (Kolizej) x X K £ Zaloga pohištva lastnega izdelka S x in tapetniškega blaga. x Izvršuje vsa mizarska stavbna dela. * u Lastna tovarna na GUncab pri Ljubljani. x X x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Priznano največja, resnična domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: on torej lanko po originalno Milili cenah :•: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, ni kl i u in jeklu :-: prodaja. Medosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. H. Krištof Ic-Buccr j manaannnnnnnnnannnnnnnnnnnnni #m unnuuuuuuu Ljubljana, Stari trg štev. 28 Krasne BLUZE, fine KOSTIME, KRI'A, plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, tudi po meri, otroške oblekice, čepice, potrebščine za novorojenčke, moderce, pasove, nogavice, rokavico, moške srajce, ovratnike in drugo modno blago. Pošilja se na ogled po posti. Li [Mi (k(k »ilir. trum z imi te ^Uv zipristfnisntijstitailK. 236 tjobljana, Voljove ulice &3. Velika zaloga juvelov, zlatnine in sre-brninc, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Blago me visi«. Solidna postrežba« Cene na jnižje. ffaroflna _ knjigarna _ v Ijubljani Prešernova ulica štev. 7. priporoča Zrgovske knjige v vseh velikost h, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Odjemalne knjižice *«*2?* Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za nrače v vsen velikostih — Velika izber ~ vseh plseniskik potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk, kamenčkov, takile. gobic, črnila Itd. JarVt za šole in umetnike - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umet ni$ke vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. Ribami za slike in dopisnice, vezane v plii in v usnje -poezilske knige. — podobice za otroke. Cestni okvirčki za razglednice. ag M Risane deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, ttše, čopiče. Jfotesi ia tiatniki. k ž 9 'i k i S k k m t m k k k k k k k k k PAT NT vseh dežela izposluje inženii 35 •LT«. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37. 19 I Popolnoma urejeno in 2e nad dvajset let obstoječo kamnoseško obrt pokojnega mojega soproga Ignacija Čamernika v Komenskega ulici v Ljubljani oddani ▼ najemi z vsemi zraven spadajočimi prostori, eventuelno prodam tudi hišo s kamnoseško obrtjo vred. Posredovalci izključeni — Obenem opozarjam cenj. občinstvo, da izvršujem kamnoseško obrt nadalje in prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela, zlasti pa priporočam veliko zalogo nagrobnih spomenikov, enostavne do najfinejše izvršbe po izredno nizkih cenah. 2650 3vana Camemik, £jubljana, Komenskega ulica. Telefon Štev. 237. > Zajec & Horn Ljubljana, Dunajska cesta 73. Beton in železo-beton. Fundamenti, Stropovi, a* Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. KsiloUt, umetni kamen: okraski za tasade, obbajilne mize, balnstrade. j-II- Oljnato barve priznano najboljše ...—„-„-, Fasadne barve T edino stanovitne proti vre« j menskim vplivom 1 Kranjski f irnež in laneno olje Lake angleške in lastnega izdelka lU Steklarski in I mizarski klej Čopiče _ za vsako obrt - H" j Prašno olje i za pode Kanbolinej g in gips Olje in mazilo za stroje Barve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje itd. Dri poroča \ Adolf Hauptmann L prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. J J Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike 1 0 i1 ii ■ " -11=11 01 Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur-bogeneratorji. električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vysočany 2377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.) Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 12 GA C3-A 14 3329