LETNIK XXX!X. CELOVEC, PETEK, 27. APR!L 1984 Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. A. .... . .................... ŠTEV. 17 (2172) Solidarni smo z rojaki v Italiji v njihovem enotnem prizadevanju za dosego globalne zaščite Slovence v Italiji je minila potrpežljivost, s katero zdaj že leta in teta čakajo, da bi italijanska vlada sprejela zakonske norme o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Po dolgoletnem odlaganju in zavlačevanju je prejšnji teden izgledalo, da se bo končno te začela razprava o takem zaščitnem zakonu — toda v zadnjem trenutku so jo spet odložili za nedo-točen čas. S tem pa je mera potrpljenja pri Slovencih prikipela do vrha in odločili so se za akcijo. Enotna delegacija Slovencev v ttaliji, v kateri so predstavniki vseh slovenskih narodnopolitičnih organizacij in tistih političnih strank, ki V PRIMERU JUŽNE TIROLSKE: združujejo Slovence, je namreč objavila poziv, naj se odborniki in aktivni člani vseh slovenskih kulturnih, športnih, gospodarskih in drugih organizacij in ustanov, izvoljeni predstavniki v krajevnih upravah, ..skratka vsi aktivno angažirani Slovenci iz tržaške, gori-ške in videmske pokrajine" udeležijo deželnega zbora slovenskih javnih delavcev, ki bo v soboto 5. maja ob 17. uri v tržaškem Kulturnem domu. Na tem velikem zboru bodo razpravljali o naporih za dosego globalne zaščite in z njim izpričali enotnost vseh Slovencev v Italiji glede načelnih zahtev o obsegu in vsebini pravic, ki jih terjajo. Hkrati pa bo zbor tudi že priprava na enotno manifestacijo Slovencev v ttaliji, ki bo v nedeljo 20. maja v Gorici na prostem. „S to manifestacijo", je rečeno v razglasu, „bomo Slovenci v Italiji tudi javno in odločno, v skladu z našimi izročili, izpričali voljo do življenja, za dosego naših jezikovnih, kulturnih, gospodarskih in drugih pravic povsod, kjer živimo." Ko prikazuje dolgoletno zavlačevanje pravičnega reševanja življenjskih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter pri tem opozarja na konkretne primere zapostavljanja in pritiskanja na Slovence, Primorski dnevnik v svojem uvodu poudarja med drugim: „Vse to lahko spravimo na skupni imenovalec: poskus pritiska, poskus morda ne povsem organiziranega in iz ene centrale vodenega, zato pa nič manj bolečega in zaskrbljujočega izsiljevanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da se raven morebitne bodoče zaščite znHa na tako nizko mero, da se o zaščiti pravzaprav ne bo moglo govoriti. Predvsem pa poskus, da se ločijo Slovenci treh pokrajin, da se nas razkosa in po koščih ukloni. Zato je tudi logičen in nujen enoten odgovor, ki ga bomo dali na dveh javnih shodih: 5. maja v Trstu in 20. maja v Gorici." V tem usodnem trenutku, ko se Slovenci v Italiji z združenimi močmi zoperstavljajo poskusom nadaljnjega zavlačevanja in izničenja svoje zakonske zaščite, se jim v njihovem boju solidarno pridružujemo tudi koroški Slovenci, ki na lastni koži doživljamo podobno prakso, ko nas z restriktivnimi predpisi in ukrepi poskušajo opehariti za pravice, ki so nam zagotovljene v členu 7 državne pogodbe. Izpolnjena ena zadnjih zahtev iz takozvanega ,,paketa" Medtem ko se Slovenci v Italiji se vedno brez uspeha borijo proti zavlačevanju reševanja svojih življenjskih vprašanj, pa so južni Tirol-ei sedaj dosegli pomemben napredek v Prizadevanjih za dosledno in celovito izpolnitev takoimenovanega „pa-keta", se pravi predpisov o uresničitvi popolne avtonomije. Italijanska V^da je namreč odobrila besedilo odloka o ustanovitvi bocenske sekcije deželnega upravnega sodišča. Ta odlok kaže, da so južni Tirolci tudi v tem vprašanju dosegli praktično vse, kar so zahtevali. Odlok namreč ustanavlja avtonomno sekcijo deželnega ustavnega sodišča, ki jo bo sestavljalo šest sodnikov, od katerih bodo trije pripadniki nemške Jezikovne skupnosti (torej ni govora o znanju nemškega jezika, ampak o Prtpadnosti nemški skupnosti, kar je seveda mnogo več). Predsednika sek-cje bodo zamenjali vsako leto, in stcer tako, da bo predsednik izme-mčno Nemec oziroma Italijan. Enakopravnost je popolna tudi pri sprejemanju razsodb: razsodbe bo sprejemal štiričlanski zbor, ki ga bosta sestavljala dva Nemca in dva Italija- na. In končno ie bilo ugodeno zahtevi južnih Tirolcev tudi glede prizivov: Nemci so ves čas vztrajali, da morajo imeti pripadniki manjšine možnost, da vložijo tudi priziv na državni svet v Rimu v ncmščmi. To vprašanje so zdaj rešili s tem, da so predvideli imenovanje dveh nemških svetnikov v državni svet; vsaj eden od teh deh svetnikov mora biti v sodnem zboru, kadar bodo odločali o prizivih pripadnikov nemške manjšine. Obenem pa je prisotnost vsaj enega nemškega sodnika jamstvo, da bo sodni zbor pravilno seznanjen s splošno problematiko, ki je v ozadju kake sodne obravnave. Tako so južni Tirolci — sicer po dolgoletnem zavlačevanju — tudi v vprašanju avtonomije upravnega sodišča dosegli rešitev, ki takorekoč v vseh vprašanjih odgovarja njihovim zahtevam, saj je zdaj dvojezično poslovanje uzakonjeno na vseh ravneh sodstva. Spričo tega uspeha in v zavesti lastnih težav pri izbojevanju enakopravnosti Slovenci v Italiji res povsem upravičeno ugotavljajo: „te-mu se res pravi zaščita". Kdaj jo bodo dosegli tudi sami? ZSO pri SZDL Slo veni j e V okviru stalne izmenjave mnenj med SZDL Slovenije in organizacijami koroških Slovencev je v četrtek 19. aprila delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika Feliksa Wieserja v Ljubljani obiskala republiško konferenco SZDL Slovenije. Delegacija ZSO je predsednika RK SZDL Franca Šetinca in njegove sodelavce izčrpno informirala o aktualnih vprašanjih koroških Slovencev in njihovih dejavnostih. Poseben poudarek so namenili akcijski enotnosti koroških Slovencev, zlasti v skupnih prizadevanjih za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe in trenutno še posebej v zvezi s problematiko dvojezičnega šolstva. Predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc je predstavnikom ZSO zatrdil, da se jugoslovanska politika do manjšin ni in ne bo spremenila ter bo Jugoslavija tudi v bodoče podpirala manjšine v njihovem boju za dosego narodnostne enakopravnosti, kakor jim je zagotovljena z dvostranskimi sporazumi in mednarodnimi pogodbami. * Prav tako je predsednik SZDL Šetinc sprejel tudi predstavnike zamejskih mladinskih organizacij — mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, mladinske sekcije Slovenske skupnosti, Zveze slovenske mladine na Koroškem. Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, Kladiva in Kluba zamejskih študentov v Ljubljani —, ki so se prejšnji teden udeležili dnevov sodelovanja z zamejsko mladino. Kar je res, je pa res V pogovoru z novinarji, ki ga je imel prejšnji teden ob desetletnici svoje izvolitve za deželnega glavarja, je Wagner med drugim dejal, da Slovenci na Koroškem še nikoli doslej niso imeli toliko demokratične podpore v svojem boju, kot je imajo zdaj in to tako v zveznem avstrijskem merilu kot na Koroškem. Z njegovo izjavo se lahko strinjamo — samo jo po vsej verjetnosti razumemo nekoliko drugače kot Wagner. Res je, da v trenutnem boju proti napadom nemških nacionalistov na dvojezično šolstvo koroški Slovenci nikakor nismo sami. V tem boju nas družno podpirajo demokratične sile, katerih lok sega od socialističnih preko krščanskih do komunističnih organizacij; načrtom za uvedbo šolskega apartheida na južnem Koroškem se upirajo skupine in posamezniki ne glede na narodno pripadnost ali svetovnonazorsko opredelitev. Tako na ..nasprotni strani" stoji le nemško-nacionalna grupacija od FPd do KHD (ali obratno) in bo torej odvisno od obeh velikih strank, ali bosta prisluhnili svojemu članstvu, ali pa bosta dovolili, da jima bo od- ločitev spet vsilila najmanjša stranka, kakor se je to v imenu strankarske troedinosti že dogajalo v preteklosti. Izpit demokratične zrelosti (gl. Karnt-ner Landeszeitung) to ravno ni bil, prej bi lahko govorili o tem, da sta SPU in OVP kapitulirali, ker sta se zbali za glasove iz nemškonacional-nega tabora. In letos smo spet pred volitvami: ali bo spet strah rodil pogum? Sicer pa je Wagner na omenjenem pogovoru z novinarji v nekoliko čudni luči prikazal tudi svoje poglede na sosedsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Svoje zagotovilo, da stoji SPd dosledno na načelih takoimenovane eisenstadtske izjave (v kateri so se socialisti izrekli proti skupnim akcijam s komunisti — op. ured.), je neposredno povezal z zadnjim srečanjem s predsednikom slovenske vlade Zemljaričem, ki se je zavzel za sodelovanje med koroško SPU in SZDL Slovenije. In tudi slovenskega zunanjega ministra Jana — ki je v slovenski skupščini opozoril, da člen 7 državne pogodbe še ni docela izpolnjen — je menda „z velikim poudarkom prosit", naj se ne vmešava v notranje zadeve Avstrije. PREBER!TE no *troni 2 Predpisi o poiogu ostanejo 2 Kmetijstvo med Siovenci v itaiiji 3 Gustav Januš prejei Petrarkovo nagrado 4 Razstava „Po koroških partizanskih poteh ^ Partizanska pesem— de! koroške kutture 8 Še o občinski seji v Žitari vasi 8 Šport: Dva poraza SAK Dediščina OF je živa tudi danes VTg^o/ctgZ 27. 4pri/ je v 5/oveniji rcpgF/Zš/bZ pr%z-gZ^ — v spom/M gg zgor/ovZgs^Z 27. apri/ 79-D,