z ; Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo ,,ZaTje ‘A,La *791. se je pričelo drugo pregar ta* je bila na krmilu ranjenemu K j v ujici Ш1 ki huiu ranjenemu le *l?otna stranka in veliki mandarin ^ - AU1Iia zatreti. JUo sedaj je iravlov taat т°Ги to zadraeval ; sedaj sta pa on in : ‘ akob sama podala’orožje v roke zag U s°vražniku kristjanov. Poletje je bilo izvanredno vroče in posledica tega so bile nevarne bolezni, zlasti vročnica. Mnogo ljudi je pomrlo v glavnem mestu. Bonči so seveda pravili, da je Budova jeza nad kristjani vzrok teh kužnih bolezni. Že to je povzročilo veliko ogorčenje in Pavel je le s težavo se upiral pritiskanju velikega mandarina na dvoru. Pravkar je zopet enkrat pregovoril kralja, da ni podpisal povelja za preganjaj e, kar mu prinese služabnik listek, na katerem so bile zapisane besede : „Mati so nevarno zboleli. Pridi takoj!“ Takoj pohiti s kraljevim dovoljenjem v nam že znani selski dvorec. Pri vratih mu pride nasproti njegov brat ves objokan. I „Ali so mati že umrli ?“ vpraša Pavel prestrašen. i „Ne še, toda' izginila nam je vsaka nada. Željno te pričakujejo in naročili so, naj kmalu prideva oba k njim“, odvrne Jakob. Brata stopita torej nemudoma v bolniško sobo ; dolgo časa morata čakati, da ju mati spozna; huda vročica ji je otemnela duha. Nemirno se premetava na ležišču semtertja in zdi se, kakör bi se borila z nevidnim sovražnikom. „Nazaj !“ tako klice vedno. „Jaz ostanem zvesta svojemu Izveličarju — in tudi Pavel in Jakob mu morata ostati zvesta. — Peter seveda — no, on je bil slab — in mogoče mu skaže Gospod še milost. Tudi prvi Peter ga . je zatajil, pa je vendar postal svetnik. — Grdi bone je že zopet tu, ki mi hoče vzeti moja otroka — nazaj v imenu Jezusovem ! — zdaj se umika in sveta Devica prinaša tri vence, meni enega, Pavlu enega in Jakobu enega, — Samo tri ? nobenega za Petra?[Ah, molite da tudi on dobi. tem zapustili lastni bratje ; zopet smo se pa prepričali, da se na liberalca ne moremo zanesti v nobenem slu-< aju. Proračun, ki se pa ne dovoljuje samo vladi, marveč v prvi vrsti eržavi, se je ustavno sklenil. Niso bile pa s tem zaključene sovražne nakane sedanje vlade in njene večini ce proti nam. Brez nas in proti nam so hoteli še to poletje spraviti v veljavo stvari, ki bi bile v nepopisno škodo naših narodnih in gospo-tiarskih koristi; Lahe, ki so pomagali pn agrarni banki nemško - poljski zvezi in njeni vladi, so hoteli neme-neč se za nas, obdariti z laškim vseučiliščem v 'brstu; kmeta so pa hoteli pritisniti z rumunsko trgovsko pogodbo in s pooblastilnim zakonom, po katerem bi se bile odprle Srbiji, Bolgariji, Crnigori in južnim ameriškim državam meje za govedi in prašiče. Tu. je bilo treba odločnosti. Morali smo pokazati, da ima naša potrpežljivost svoje meje, in da smo sposobni tudi za najljutejši, najbrez-oLzirnejši boj. V zvezi s češkimi kmečkimi zastopniki smo zastavili dnevni red s svojimi nujnimi predlogi in tako izpričali, da se mora v stvareh, ki se tičejo koristi našega ljudstva, govoriti tudi z nami. Mi nismo proti laškemu vseučilišču, kakor tudi mi nismo krivi, da so jim ga nemški razbijači onemogoči.: v Wiltenu pri Inomostu, kjer so že dlje časa imeli svojo pravno fa-bb.vtot-sr Smo jva prot. Lernt,, cu, bi bC to vprašanje rešilo enostranski, in samo na našo škodo. Pripravljeni smo bili in smo še na pameten, moški dogovor z vi do in z Lahi; ne moremo pa dopustiti, da bi mnogo manj številni Lahi za svojo vladno politiko dosegli to, kar se nam Slovencem, naj smo med vladnimi strankami, ali v odporu, žaljivo in prezirljivo odreka. Tudi to vemo, da se moramo trgovsko zbližati balkanskim narodom, in da so trgovske pogodbe ž njimi potrebne, toda to se ne sme zgoditi ne da bi se popolnoma, za vso škodo, ki bi jo imel od tega, odškodoval naš kmet, ki nas je poslal na Dunaj, 'da ga branimo v njegovem težkem Oba brata poklekneta k ležišču in molita tiho, Pavel pa hladi materi čelo z mrzlimi obkladki. Končno se pomiri bolnica in ko se Jakobu posreči ji vliti nekaj zdravilnih kapljic v usta, se še enkrat popolnoma zave. Smeje se stegne svojo roko k bratoma, ki jo poljubita in omočita s svojimi solzami. „Jaz grem sedaj v nebesa ; upam saj, da me usmiljeni Bog sprejme milostljivo v svoje naročje“, reče mati svojima otrokoma. „Rada u mr jem in mirno ; toda obljubita mi, da ostaneta zvesta svojemu Izveličarju kakor vajni učitelj Tomaž !“ „Obljubiva vam iz srca !“ „Obljubita mi tudi, da sporočita moj zadnji opomin Petru, naj se vrne !“ „Tudi to vam obljubiva, mati !“ „In obljubita mi slednjič tudi to, da me pokopljeta, kakor se spodobi kristjani. Nobenih poganskih šeg, nobenih daritev podobam naših pradedov — čujeta ? Le skromen križ na moj grob“. „Vašo voljo izpolnim, če je to tudi moja smrt“, reče Pavel in Jakob dostavi A „In če me tudi za to mučijo !“$| „Bog vaju blagoslovi, moja sinova. Zdaj obudita še enkrat kes z menoj. — Na svidenje kmalu — kmalu — za večno !“ Nato zatisne umirajoča svoje oči in se nič več ne prebudi. XII. Pogreb. Ko je mati umrla, ji sklene Pavel roke okolu križa in ovije okolu njih molek, kakor je videl življenju. Doseglo se je tudi z našim prizadevanjem od vlade, da bi bila razdelila po šest milijonov kron skozi 10 let v povzdigo živinoreje, toda to je odločno premalo. Združili smo se s češkimi kmetskimi zastopniki, ter zahtevali ob ti priliki, naj se v zakonu sklene zavarovanje zoper ogenj, točo in za živino tako, da vsaka dežela ustanovi v ta namen svojo zavarovalnico, in da se ves zemljiški davek prepusti deželam v te zavarovalne namene. S tem bi v resnici odškodovali kmete za bremena, ki bi. jih prevzeli z novimi trgovskimi pogodbami in po tem bi mogli mirno doyoliti vladi pooblastilni zakon. Pred očmi smo in bo o vedno imeli koristi vseh stanov, tudi trgovine in obrti. Vsak resen in uspešen pripomoček proti neznosni draginji, proti umazani, dobičkaželjni špekulaciji z živili delavskega ljudstva bo našel pri nas naj večjo podporo. Politiko, ki bi kmeta bila, delavcu pa nič ne koristila, pa zametamo, ker je hinavska in neiskrena. V tem oziru gremo mirno mimo lažnjivih demagogov in hinavcev svojo pot. Ц!; Dolžni smo pa pri ti priliki svojemu narodu in avstrijski državi naj-odločnejše obsoditi hinavščino tistih, kateri so na eni strani trdih, da je treba s trgovskimi pogodbami dobiti prijateljstvo balkanskih narodov, na drugi pa bili krivi, da se je potrdila oderuška bosenska banka. Nobena pogoaoa nam nie ne more pomagati, če se bo pod cesarskim imenom z oderuškimi obresti (10%) izžemal bosanski kmet, tiral na beraško palico in njegova zemlja, ki jo je stoletja s krvjo in znojem obranil svojemu rodu, prodajala madjarskim judom, morebitna izguba pa pokrivala iz žepov naših davkoplačevalcev. To je bila za nas prva in poglavitna reč, ko smo se pogajali z vlado in vladnimi strankami o tem, ali naj umaknemo svoje nujne predloge. — Vlada je ta naš pogoj kratkomalo zavrgla, kakor je tudi zaničevalno odklonila vsako besedo o našem vseučilišču in o deželnih zavarovalnicah v prej povedanem zmislu. V petek dne 9. t. m. so se pa vladne stranke na sliki, kjer je bila naslikana smrt pravičnega Nato poklekne z bratom pri mrliču na tla in oba jokata in molita nekaj časa ; potem se pa začneta posvetovati, še predno je bila naznanjena smrt domačinom, vpričo mrliča. „Brez dvoma“, začne' Pavel, „povzroči to krvavo preganjanje ne le proti nam, ampak tudi proti vsem drugim kristjanom, ko izpolniva najino obljubo, j Že zdaj vlada veliko ogorčenje radi bolezni, ki jo pripisujejo bonci nam, in le s težavo sem danes še enkrat odvrnil nevarnost, s katero nam preti' veliki mandarin že tako dolgo“._____________________________ „Pa vendar nočeš-Js tem reči, da|naj prelomiva besedo, ki sva jo dala materi ?“ praša Jakob. „Tega ne !“ odvrne Pavel. „Toda oglejva si natančno najin položaj. Ako se braniva darovati pradedom in izvršiti druge običajne obrede, naju prav gotovo vržejo takoj v ječo, in ti veš da sva obljubila drugi teden iti ob reki Jalu po misijonarja in ga privesti čez mejo.“ „Kitajskega,!'duhovnika! Veliki Bog, in če naju ne bo tamkaj, pade gotovo v roke sovražnikom. Toda — meniš li, da bi sicer ne glede na najino obljubo dovoljeno darovati pradedom ?“ „To nikakor ne. Papež je to prepovedal kitajskim kristjanom. Toda midva bi mogoče lahko šla preko darovanja ; sedaj pa, ko sva obljubila ljubljeni mamici krščanski pogreb, morava javno pokazati svojo barvo, naj velja, kar hoče.“ „Jaz se še veselim, bratec, da sva prisiljena k temu ! Odločno storiva svojo dolžnost in prepustiva vse drugo' božji previdnosti. Bogf bo Z A' R J A - začele pogajati jim kot srojo- na videz brez vlade z nami. Postavili smo političko zahtevo, naj glasujejo za nujni predlog, ki bi ga v prvi seji državne zbornice vložil naš načelnik in ki v njem državna zbornica odločno zahtevala od vlade, naj z vsem; svojim politiškim vphvom prepreči delovanje oderuške bosanske banke z ozirom na odkup kmečkih posestev. Voditelji vladnih strank so pa šli vprašat Bienertha. Ta je pa zopet odklonil to zahtevo, voditelji so se mu udali in pogajanja so se razbila. Državni zbor je zdaj zaključen. Vladine stranke so raj še rešile barona Bienertha nego zbornico. Nanje pada vsa odgovornost. Javno so vladni poslanci izjavljali da obsojajo oderuško banko in da bodo obračunali z vlado, če jo ne prepreči. Ko je pa treba odločnega koraka, jim zmanjka poguma, doslednosti in značaja in več jim je na Bienerthovi vladi, nego na usodi avstrijske zbornice in bosenskih kmetov, več na tem, da je vlada proti nam, nego da bi se storjena krivica popravila. Krivica, ki jo je storila sedanja vlada stotisoč slovanskim kmetom, skeli v živo vsacega pravicoljubnega človeka. Slovesno izjavljamo, da je ne bomo nikoli pozabili. Zastopniki slovenskih in čeških kmetov, ki smo si podali k trdni bratski zvezi roke, ne bomo mirovali dokler je ne popravimo, ne bomo pa tudi mirovali, dokler ne dvignemo iz teme' in pozabe svoje zapuščene domovine in njenega Bogu in državi zvestega, značajnega ljudstva Državni zbor je zaključen v znamenju kmetskih pravic, v znamenju boja proti oder u št v u m hinavstvu. V tvm boju, ki smo ga začeli, bomo tudi nadalje vzdržali in ne moti nas, da je par liberalnih slovenskih poslancev izkušalo prekrižati naše namene. Naša pot je ravna. Vest nam pravi, da je tudi edino prava. Prepričani smo, da se bo slovensko ljudstvo, ki mu mirnega srca izročamo sodbo o našem delu, ravno tako izreklo. Na Vašem zaupanju, prijatelji, sloni naša moč. Ker se ga zavedamo, zato ne odnehamo, naj se zaganja v nas, kogar je volja. Svobodni možje smo, ne poznamo človeških ozirov, še manj pa strahu pred mogočniki sedanjega dne, nobenemu nasilstvu ne uklonimo tilnika; Bogu in ljudstvu zvesti poj demo veselo naprej v svojem boju, ko vemo, da bo dan nasprotnikove moči minul, in da /a-sine potem tudi našemu ljudstvu dan boljše bodočnosti. Na Dunaju, 10. julija 1900. (Slede podpisi 17 poslancev „Slovenskega kluba“). Delovanje'„Kmečke gospodarske zadruge v jKedoših“ pupnije Korte) v 3strV В£ИУ nedeljo dne 18. t. m; blagoslovi naslovljena zadruga svoj društveni prostorček, kakor je naznanjene»v današnji št. „Zarje1’. Umestno1 je, da spregovorimo nekoliko o delovanju in koristi te zadruge. Znano je sploh o gospodarski revščini Istre. Ljudstvo z malo izjemo ni organizirano v skupno delovanje, temveč samo sebi pripuščeno, po nekod zelo trmasto držeč se vedno svoje stare navade „uzance“ . Stara „uzanca“ je ljudstvu v nekaterih krajih naj višja božja, cerkvena ini državna postava. To je vzrok gospodarske stagnacije in revščine v Istri. Tako najdemo po Istri polne kleti vina, napiu vij enega po stari „uzanci“, a ljudstvo ne ve kam z njim , ne zim si [poiskati izvoza in trga. Tako se je godilo i našim kmetom v Izolanskem in Piranskem okraju. Kako si pomagati ? Kje iskati izvoza svojim pridelkom ? Ljudstvo se je žalostno obračalo do svoje duhovščine proseč jo -pomoči. Ta mu je svetovala in spodbujala k lastni samo pomoči potom zadrug. V zimskih večerih se je vežbalo nekoliko čitanja in pisave zmožnih , mladih, podjetnih mož v računstvu; knjigovodstvu in v korespondenci!. „Zadružni kurs pri sv./Ivanu v Trst-u jim je dal pogum m navodilo. Tako ste si ustanovili dve gospodarski zadrugi ena v Kaštel-u, druga v Medoših (župnije Korte), ki vino svojih zadružnikov razpečavati v razne kraje monarhije, da celo izven, monarhije na Prusko in Poljsko; Lansko leto meseca julija so- imeli naši kmetje še vse svoje vino v kletih. Ko je pa zadruga v Medočih začela svoje delovanje, se je vino kmalu razprodalo. Letos pa je vino v istem mesecu že skoraj vse razprodano za ceno 20-3(3 Kron hekto, dočim v drugih krajih ne morejo> vina razpečati niti za ceno 10—20 Kron hekto. Stvar sicer ni lahka. S prometom so združeni mnogi stroški,, sitnosti pri ekspediciji, nevarnost da se pokvari vino po železnicah, mnogo dela pri dopisovanju, računstvu, knjigovodstvu. Toda vstrajnost vse premaga. Občudovati moramo spretnost, žilavost in srčnost mladih mož, kako sami po trudapolnem poljskem dnevnem delu zvečer pozno- v noč pišejo, računajo in se trudijo za točnost v vodstvu društva. igjKako potrebna in koristna je- bila zadruga nam pove poročilo revizorja „Zadružne Zveze“ o reviziji izvršeni dne 4. novembra 1. 1908, ki se dobesedno glasi : „Ustanovitev te zadruge je bila zelo potrebna in bi bila sploh potreba, da se te vrste zadruge ustanovijo po celi Istri. Zadruga o-i,—? namreč namena, da nabavlja skupno razne gor spodarske potrebščine, katerih pa nima v zalogi, marveč vsaki elan naroči, kar potrebuje in ko. blago pride, se razdeli vsakemu to, kar je naročil. Na drugi strani pa zadruga svojim članom spe-eava vino in je v tem oziru ta zadruga že veliko-storila. Ta zadruga jasno dokazuje, da bi se dala vinska trgovina v Istri izdatno povzdigniti po zadrugah, in da bi se veliko pomagalo, tem potom ubogim kmetom. Ako že posamezna zadruga veliko koristi, kolika korist bi bila še le tedaj, ko bi se več takih zadrug združilo v centralo, katera bi potem lahko poiskala velike trge tam, kjer ni doma vina in bi se tako polagoma tudi jelo izpodrivati razne prekupce, kateri le škodujejo v tej trgovini, ker več vina fabriciraj o, kakor pristnega prodajo. Poslovanje zadruge je v splošnem dobro“. Radi ogromnih stroškov in imajoč pred očmi le korist zadružnikov, bati se je bilo zgube pri vsem tem, da načelstvo brezplačno deluje. Vendar nam računski zaključek za’ L Г908 kaže čistega dobička Ж 55.58 v pot leta delovanja. Ta zadruga po vsej pravici zasluži, da ji je cv kr. namestništvo vsled prošnje za tekoče leto določilo podpore v znesku K 300. Slovensko ljudstvo v Istri zbudi se, druži se, uči se, pomagaj si na podlagi! kršaaske ljubezni samo i Bog tti bo pomagal izdajstvo zadruge voznikov. S||||jNaši cenjeni čitatelji se gotev.o.\še sp»:>mmja-jiT;. da je „Zarja“ povodom dolgotrajnega štrajka voznikov vedno trdila, da je izključeno, da bi tržaški magistrat oddal dovažanj?-gramoza zadrugi voznikov. Nikdar nismo pisali proti sta- ker bi-vladne stranke gotovo dovolile’ ustano-viteEvdaškega vseučilišča, če že ne ' Trstu, pa vsaj na Dunaju, kakor tudi škodo, ki je pretila kmečkemu stanu. ako bi državni zbor- sklenil pooblastilni zakon, da sklepa vlada trgovske pogodbe z balkanskimi državami. Saj ca vlada, ki ni znala varovati avstrijskih koristi nasproti Ogr ini pri ustanovitvi bosanske agrarne banke, ne bi znala varovati ali ne hotela braniti koristi kmečkega stanu. Vlade ni vrgla obstrukcija, ker jo vzdržujejo1 močne vladne .-tränke, a preprečila je nevarnost velike narodne in gospodarske škode, če to ni vspeh, ne vemo, kaj naj se še-imenuje uspeh-! Obstrukcijske stranke niso poražene prav’nič, njih namere deloma dosežene Državni zbor je- torej zaključen. Sliši j о"ве novski organizaciji voznikov, kakor se je ljubilo I 8las0ftri da bo državni zbor sklican v zasedanju varoval in ščitil najine krščanske brate in kitajskega duhovnika. In da se ne moreva več skesati svojega sklepa, zažgiva najprej« vse podobe pradedov !“ „Dobro, Jabok ! Poklekniva še enkrat in prosiva milosti in pomoči. Ali veš, česa sem se sponmil, ko je zahtevala umirajoča mati to obljubo od naju ? Na mater makabejskih bratov, ki je zaklinjala svoje sinove, naj gredo v najhujšo smrt pogumno, da le izpolnijo zapoved božjo. „Glej proti nebesom !“ je rekla naj mlajšemu. Tako glejva tudi midva proti nebesom, kjer ima ljubljena mamica že svoj venec in kjer naju čakata tista venca, o katerih je govorila. Brata poklekneta in obljubita svoji mrtvi materi še enkrat zvestobo do smrti. Nato odpre Pavel vrata in naznani služabnikom, ki čakajo zunaj sobe, da je njihova mati umrla. Nekaj med njimi jih je še paganov in ti začno takoj običajne žalostinke peti. Toda Jakob j im veli, naj molče, in zbere krščanske služabnike, da zmoli skupno ž njimi rožni venec. Ranjka je bila kristjana in pokopati se jo mora'po krščanski šegi in po ne poganski; to je njen zadnji ukaz. tj g|Proti temu se glasno upre stara dojnica ranjke, ki je zakrknjena budistinja. „Vsi bogovi se upro temu“, zakliče Vaice, — tako je bilo ime dojnici, „ako se moja gospa, ki sem jo jaz hranila in nosila na svojih rokah, ko je bila še majhno dete, ne pokoplje po postavah Bude ! To je edino, kar zamore rešiti njeno revno dušo pekla, ki ga je od vas zaslepljena ubožica zaslužila zato, ker je sprejela tujo hudičevo vero. Pustite mi torej, da jo oblečem tako, da jo bo imel sodnik mrtvih za dobro bu-distinjo in da pošlje njeno dušo, ako je že ne sprejme v nebesa, saj v kakega lepega golobčka ali kako drugo tičico. Jaz imam vse pripravljeno — belo, volneno oblačilo, ki jo je poškropil sam pobožni predstojnik boncev, Laolu s sveto vejico z vodo iz samostanskega ribnika, posvečene igle iz želvovine za njene kite, srebrni papir za njene nohte, rdeče in belo in modro lepotičje za — „Ti je ne boš niti oblačila v bončeva oblačila nitij e mazala oblaza s tvojimi barvami, Vaice. Njena duša je okinčana z obleko krstne nedolžnosti in njeno telo je zaznamovano s sv. križem“, odvrne Pavel.| „Ali ste kdaj že kaj tacega čuli na Koreji ?“ se ujeda starka. „Jaz ji ne smem pobarvati njenega obraza z belo barvo in njenih ustnic z rdečo barvo in njene brade z modo barvo ? Niti minute ne ostanem več v tej od bogov prokleti hiši ! Jaz idem k vašemu stricu Kimu. Ta naj pride in vama zadači ta nezaslišan zločin. S tem odkrevlja starka iz hiše vsa izven sebe od jeze in togote. 1 „Zdaj pa le uničiva takoj podobe pradedov“, reče Jakob Pavlu. „Stric in drugi poganski sorodniki bodo gotovo zahtevali, da se jih nese za pogrebom in da se opravijo njim običajne daritve". ■ „Uničim jih pravzaprav nerad. Tega papež kristjanom na Kitajskem ni ukazal, le to je rekel, da se jim ne sme skazovati božje časti“. „Toda ako jih ne uničiva, jih vender po-nesö proti najini volji za pogrebom in jim darujejo“, meni Jakob. „Ti imaš prav. Le tako zamoreva izpolniti najino obljubo. Na delo tedaj, naj sledi temu kar hoče !“ "Nato ukaže Pavel služabnikom, naj pri-neso podobe pradedov na dvorišče, kjer zažgeta brata velik ogenj in pomečeta vanj rdeče pobarvane deske, na katerih stoje napisi pradedov z zlatimi črkami in drugimi naslovi in izreki. 1 (Dalje prihod ni č) govoriti in pisati nekaterim voditeljem vozniške zadruge, ker smo načelni in odločni-zagovorniki zadružništva, in ker nas že dosedanji sadovi, ki jih rodi prav ume rano zadružništvo, na Slovenskem, potrjujejo >v mnenju, da mora maš ubogi narod voditi uspešen boj proti kapitalizmu le potom zadružništva. Toda če nismo odobravali štrajka in če smo - izpraševali vest uprizoriteljem in voditeljem istega,, smo- storili radi tega, ker smo vedeli, da pri- tržaškem magistratu tudi v samogospodarskih radevah ne odločuje korist celih stanov, ampak ima glavno besedo politiško mišljenje, in smcozatoibili mnenja, da bo štrajk brezvspešen. In v tem domnevanju nismo bili osamljeni. Tu pa naenkrat zadoni glas;: Sijajna zmaga vozniške zadruge ! Pričakovali smo vsled te zmage veliko navdušenja med1 vozniki, zastonj smo čakali. Navdušenja ni bilo, pač pa vlada slejkoprej med njimi nezadovoljnost in pnparjenost. Da, tudi sami voditelji zadruge so pobiti in med njimi ni opaziti tiste- samozavesti, ki se navadno -kaže pri onih,, ki po dolgih in- hudih bojih zmagajo; — Pö’praviei rečemo, zmaga zadruge voznikov se nam’ je zdela zelo čudna ! Radovedni smo bili, kako-se je stvar po tolikem boju kar naenkrat rešila navidezno ugodno za zadrugo. In-zvedeli sm», kako je prišlo do tega. Ih to kar -smo - zvedeli, da je storil odbor vozniške zadfuge, zato>da je lahko govoril o zmagi, imenujemo’ n>a r o d; n; o» i z d a j s t v o in- izdajstvo’ materijalnih kori st i v oz ni k o»v. Z a d’ r u ga voznikov mora namreč pri p ustiti Kala b r e ž u P i c c i n i j u 2%, dobička zato • d! a j o ta odstopil o>d natečaja, ker magistrat ni hod, el pripustiti z a d r u g i d’O’b a vi jen j a gramoza... ako ni P'i o c i n i pri tem. Zadruga sit je morala torej "dovoljenje- dovažanju gramoz* kupiti. Voditelji štrajka so vedno obljubi j ni i v.,«-nikom povišanje plačo, če pa pomislimo, da mora zadruga oddajati dva procenta «obleka Kalabrežu,.da mora plačevati obrest - in amortizirati posojilo'od 2000Kron, da so upr . vni .-broški narastli, če' upoštevamo konečno ogromno škodo, ki so jo imeli vozniki vsled štirimesečnega štrajka, tedaj umevamo nezadovoljnost voznikov in potrtost voditeljev. Razmere so se pa tudi toliko- poslabšale za voznike, da jim sedaj merijo vsaki koš gramoza, ki ga pripeljolöy česar poprej ni bilo. Omeniti moramo pa, da vozijo razim zadruge nekateri na svojo roko. Splošno. mnenje je, da je magistrat zadrugo tako vlovil v mreže, da bi on imel od tega dobiček, škodo pa vozniki. , Tako izgleda ta slavna zmaga ! Takrat se je obregnil Mandičev, v klasični slovenščini pisan „Narodni delavec“, tudi ob nas in govoril o „črni morali“. Sedaj ga pa prosimo, da nam-pove, kako se imenuje njegova morala ! Najbrže „narodno radikalna“ ! Za pogodbo med zadrugo in Piccinom smo mi takoj zvedeli, toda nismo hoteli pisati o njej, ker so se bližale volitve, da se ne bi reklo, da delamo razdor ter da škodujemo slovenski stvari. Če bi kdo hotel tajiti pogodbo med Piccinom in zadrugo, mu povemo, da smo imeli Pr®' pis; notarske pogodbe, katere stroške je plačala zadruga, na vpogled. Sedaj ima dr. Mandič besedo. Lahko napise-diskusijo o „rumeni morali“. meseca avgusta ali septembra, in da na to delajo slovanske stranke, ki niso stale-v obstrukciji. Čuje se tudi, da utegne biti razpuščen. Da se proti Slovencem ne bo dalo vladati in državni zbor ne bo mogel sklepati o naših zadevah nam v škodo, dokler bomo imeli take narodne in ljudske zastopnike, kakor so se izkazali sedaj je gotovo. ISTRSKI DEŽEL№1' ZBOR. Pb naj novejšem poročilu se bo istrski deželrii zbor sklical dne 22. t. m. v Kopru ; tržaški občinski švetr pa 21. t. m. — Pö novem zakonu se ne reče vee „tržaški mestin-švet“, ampak „tržaški občinski svet“, tudi delegazione municipale“ so-spremenili v „giunta municipale“, ki bo štela 18 članov,, to je 15 italijanskih 1 ibe-raleev, dva Slovenca in enega socialista. — Istrski deželni glavar postane dr. Rizzi, njegov namestnik .pa ■ dir. Laginja. K o v 3 e c politične vesti. DRŽAVNI [ZBOR ZAKLJUČEN. Zaključenje državnega zbora je najvažnejši politični fakt tega tedna. Njegova zgodovina je jasno povedana v uvodnem članku. Zato pridodamo tu samo nekaj svojih opazk. Mnogo se razpravlja pb časopisih vseh strank, kdo je zmagal ali vlada ali obstmkcijo-nisti. Da sodi vsakdo iz stališča svoje stranke m zato skoro vsakdo drugače, je umevno. Da časopisje nam Slovencem sovražnih strank silovito in nesramno napada voditelja tega boja dr. Šušteršiča, si je lahko tolmačiti. Izbruhov silnega osebnega sovraštva in strankarstva zavisti nad uspehom obstrukcije pa ne more zadržati slovensko liberalno časopisje, pose mo „Slovenski narod“, ki noče pripoznati ,kako velik ugled si je slovenski narod po odločnem nastopu svojih pravih, res narodnih zastopnikov (seveda ne liberalnih) priboril pred svetom — in ne pre-jirečenja ustanovitve laškega vseučilišča, kar je velike narodne koristi. Tako daleč sega njih strast ! Poglejmo, kakšen namen jo imela obstrukcija ! Obstrukcij ske stranke so hotele s tem, ali vreči nam Slovencem in Slovanom sploh toli sovražno vlado, ako bi večina zbornice več cenila državni zbor kot vlado, ali pa vsaj preprečiti škodo, ki nam je v narodnem oziru pretila, n Škofova boICzerr. Naš prevzv.meni gospod škof je pri svoji zadnji kanonični- vizitaciji po Mri obolel 'najbrž, vsled nezdrave pitne vode. Že v Plavju se je precej slabo počutil, vendar je za silo še opravil cerkveno opravilo-tu in tudi A Dolini, kjer je pa moral vsled slabotnega zdravja skrajšati svoj obisk za en dan. Ko.se je povrnil v j‘Trst in se' je splošni utrujenosti m potenju pridružila še» precejšnja mrzlica, j e.« moral pre vzvišeni, dasi nerad'irr s težkim srcem na zdravnikov pritisk odreči zadnji čas vizitacijb in birmo vanje v Miljah. Iž istega vzroka je moral opustiti tudi slovesne* pontifikalm» mašo na praznik sv. Petra in Pavla. Oslabel je bilo celo tako, da ni mogel niti doma maševati. Ker se je bližal čas napovedane vizitacijC'pO’ drugih župnijah in duhovni-jah dolinskega dekanat.. prev "-išeni špre- videl, da mu ne-gre- nič ijeln d* bi-znal » svojim odhodbm rta vizil.i j », svoi:; slabotno zdravje popolnoma p .'trni, se je odločil go-tovo^s težkim-srcem, a, opusti za sedaj kanonično obiskovanje po imenovanih krajih ter da je odnese na jesen v prve dni meseca oktobra. 0 tem so. se - tudi takoj obvestili vsvprizadet/ župni uradi! Pa kaj se jč zgodilo ? Ljudje, ki šobili birmo-z vso gotovostjo pričakovali; so bili svojim otrokom nakupili' obleko m marsikaj drugega. Kako jim je bild težko, ko-so zvedeli, da je birmovanje odneseno na jesen.- .Ker so bili svojim birmancem in birmankam nakupili povečini letno obleko, se jim je zdelo res skuto ne-možno- počakati do jeseni, ko M bila obleka skoro-brez vrednosti. Zato so se pa sami odločiV prositi prevzvišenega gospoda škofa, da če n' more- priti osebno k njim birmovat, dl* bi vsaj hotel' birmati njihov» otroke v Trstu- Prvi, ki so. se v to odločili ,s» bili Borštanci. Poslali so k prevzvišenemu deputacijo, ki naj iti ga za to prosila. Pre vzvišeni je bil v to privolil in določil v-ta namen pondeljek 5. julija. Ta dim so res prišli v Trst v cerkev-starega sv: Antona pa ^ ,e Bbršfcanci, ampak- tudi birmanci iž mnogib sosednih vasi, tako, da jih je bilo prav lepo število-Komaj je to minulo, so se oglasili'pa Divačani s slično prošnjo. Tudi te ni hotel prevzvišeni zavreči temveč je dbločil. da bo na njihovo prošnjo dne 1.3. julija zopet birmoval v г(‘<'е1Ј' tržaški cerkvi. Divačanom se je ta darr pridružilo še veliko birmancev in birmank iz brezoviške in drugih sosednih župnij, tako. da je )ilo(ta dan birmanih nad 300 otrok. — Prevzvišeni se ne počuti še dobro, ter po'de v nedeljo dne 18. t. nv v gorski zrak na oddih, kjer ostane potem ‘G 14. avgusta. , / Škofova bolezen je bila nekaterim hudo»' nežem v farizejsko spodtiko. V ljubljanske^ „Slovenskem Narodu“ so začeli jamrati, „kolik0 da stane letos uboge kmete zakrament sv. birme“. V' tem gnusnem listu je nakopičenih proti našemu škofu toliko grdih laži in podlih podti' kanj, da jih ne bodo verjeli niti pobožni ..Nar°' dovi" bravci sami. Med drugim lažejo, da ‘e škofu ni poljubilo iti na birmovanje in da j e * svoji komoditeti raje zapovedal, daj pridejo bir manci v Trst. Gori smo jiovedali golo resnic0' ki se glasi, da škof je le vsled bolezni prisiljen povedal obiskovanje, ker mu je to zdravu1 odločno zapovedal. To je storil le s prav težki0 srcem, saj gre vedno rad na obiskovanje po svti škofiji in med svojo duhovščino. Tudi ni res. bi bil sam določil, da bo ta in ta dan v Trstu bi ^ moval in da naj jiridejo k birmi, ampak ljudsU samo ga je prosilo, da bi smeli uriti v Гrst na ’’ movanje, v kar je škof privolit. To nas; ID k sami dobro vedo, zato ne bo „Narod s svod lažmi nič opravil. Da bi bili imeli s tem še p . krat večje stroške, to je sama izmišljotina. U tudi če bi bili res veliko večji stroški, jih °ko kriv, ker ni prostovoljno obolel. Stroške' I ljudstvo ni imelo posebnih izvzentii vožnje ZARJA“ ,železnici, ki je pač malenkostna, vse drugo so imeli že itak pripravljeno, za obed bi bili pa doma potrošili najbrž kaj več kakor so potrosili v mestu. To ljustvo dobro razume, zato je tudi motiviralo svojo prošnjo z razlogom, da se z bir-movanjem v Trstu izogne nepotrebnim stroškom v jeseni. — Ljustvo je škofu za storjeno uslugo gotovo hvaležno in mi želimo prevzviše-nemu skupaj z udanim mu ljudstvom kaj kmalu trdnega zdravja. n Birmovanje. V torek je bilo birmanih v eerkvi Starega sv. Antona 339 otrok. BiH so iz različnih župnij. Iz Brezovice je bilo 70 dečkov in 63 deklic, iz Divače 32 dečkov in 24 deklic, iz Škocjana 19 dečkov in 14 deklic, iz Vatovelj 3 dečki in 7 deklic, iz Slivi j 13 dečkov in 16 deklic, iz Lokve 10 dečkov in 11 deklic, iz Podgorja 19 dečkov in 7 deklic, iz Klanca 7 dečkov in 6 deklic, iz Drage 5 dečkov in 5 deklic, dalje so prišle 4 deklice iz Rodika in po ena deklica iz Povirja, Barke, Sežane in Doline. Vseh dečkov je bilo 178, deklic pa 161, skupaj torej 339. n Mašniško posvečenje. Č. g. Julij Rutar absolvirani bogoslovec naše škofije, je bil mi-nolo nedeljo od prevzv. g. nadškofa goriškega dr. Fr. Sedeja posvečen v subdiakona, v pon-deljek v diakona, jutri bo pa posvečen v duhovnika. č. g. novomašniku kličemo : ad multos annos! Za goriško nadškofijo so posvečeni ob enem čč. gg. Anton Gratton, Alojzij Majcen, Ernest Scremin, Higin Valdemarin, za poreško škofijo pa Ivan Toncovich. Č. g. Alojzij Majcen bo daroval svojo prvo sv. mašo v uršulinski cerkvi v Gorici in sicer že v pondeljek dne 19. t. m. ob 9. uri; n, Novomašnikov v ljubljanski škofiji je letos 21 krat toliko kakor v tržaški škofiji, v kateri imamo samo eno novo mašo, namreč v Rojanu. V ljubljanski škofiji je bilo posvečenih 11 četrtoletnikov, 7 tretjeletnikov in 3 frančiškani. n Profesor dr. Tarlao ponesrečil. Iz Gorice nam poročajo : Dne 14. julija se je vozil gospod dr. Tarlao, profesor v centralnem semenišču, po pravkar končanih izpitih II. letnika, ob 4. in pol popoldne domov, ko se je v ulici sv. Klare preplašil konj. Dr. Tarlao je skočil — videvši nevarnost — iz kočije, pri tem pa se precej nevarno ranil na glavi in je dobil pretresenje možganov. Po isti ulici sta šla prav takrat mimo njegova kolega monsig. dr. Brumat in dr. Ujčič ko sta na svoje veliko začudenje in žalost, prepoznala v ponesrečenem, okoli katerega se je bilo zbralo nekaj ljudi, profesorja dr. Tarlao. Za srečo je šel mimo v istem hipu tudi zdravnik Morpurgo, ki je obvezal rano in je rekel, da je najbolje prepeljati ranjenega v bolnišnico k usmiljenim bratom, kar sta omenjena gospoda tudi takoj odredila.-------Upadlo, da rana ne bo nevarna in želimo dr. Tarlau, da bi kmalu okreval. Bog daj! n Iz goriškega semenišča. Sklep šolskega leta s „Te Deum“ je danes 17. julija. n Sestanek katoliškega hrvatskega dijaštva se vrši, kakor smo že javili, dne 3. in 4. avgusta v mestnem gledališču v Spljetu. Dne 5. avgusta se popeljejo udeležniki v Kotor in Dubrovnik, da se tamkaj udeleže sijajne procesije ob sklepu evharističnega sestanka. Stroški za stanovanje, parobrod in hrano znašajo samo 15. Kron. Prijave, s katerimi je poslati tudi dotične zneske po 15. Kron, sprejema odbor v spletskem semenišču do 20. t. m. Če bi se kdo prijavil, pa bi moral potem vsled nepričakovanih zaprek odreci, bo dobil svoj znesek na zahtevo precej nazaj. - Kakor jo razvidno iz poslanega nam vsporeda. se bodo na tem dijaškem sestanku obravnavale vrlo važne stvari. Naj omenimo samo predavanja kakor : Delo inteligence v narodu, dijaške razmere v Banovini, v Bosni in Herzego-vini in Dalmaciji, vseučiliške razmere, akademik kot katoličan, smer naobrazbe katoliškega dijaka, bogoslovci in naobrazba s posebnim ozirom, na sholastično filozofijo, skupno delo hrvatskih bogoslovcev, duhovnik in javnost, sodelovanje bogoslovcev in svetnih dijakov ter • srednješolske razmere po raznih hrvatskh mestih. — Omenimo še, da se pokažejo ti naši hrvatski dijaki res kakor vzorni katoliki, ker bodo imeli oba dneva pred predavanji sveto mašo. nAmieo“ se zopet bavi s tržaškimi Slovenci. Povod mu daje vsoučiliško in šolsko vprašanje. Ne gre mu v glavo, zakaj zahtevamo Slovenci v Trstu svoje šole. Kdor tisočem tržaških Slovencev odreka pravico do slovenske ljudske šole in med temi so tudi Amicovci), ta naj ne zahteva od istih Slovencev, da se bodo navduševali za laško univerzo. Glede šolskega vprašanja se dalje ne bomo prerekali z. „Amicom“, ki v tem oziru stoji na istem „pravičnem“ stališču, kakor „Piccolo“, „Gazzettino“ in drugi liberalni listi. Ožigosati pa moramo njegov nekrščanski poziv na bojkotiranje Slovencev. Tako daleč se ni spozabil niti judovski „Piccolo“. Do sedaj je imenoval „Amico“ Slovence v Trstu goste in nam je odrekal tu domovinsko pravico. V kolikor imamo priliko priti v dotiko z laško duhovščino, moramo v čast večine reči, da ne odobruje tega stališča „Amicovega“. Zaradi tega smo „ Arniča“ že parkrat okrcali, pa tudi drugi slovenski listi mu niso prizanesli. V zadnji številki pa zavzema "Amico v tem oziru neko drugo, prav smešno ^tališče. Razločuje dve vrsti Slovencev: domače m tuje „privralndrance“. Domači Slovenci, pravi, so dobri in smo z njimi že stoletja in stoletja v miru živeli (torej vendar le nismo še le od včeraj tukaj !), oni se čutijo Tržačane in ljubijo svojo domovino, ne tajijo italijanstva v Trstu, kakor Jim ne brani Trst, da se čutijo Slovence in imajo pravico do'vzgoje v materinem jeziku (zakaj pa nam, sol ne date ?), drugi „tuji“ Slovenci, ki so prišli iz Kranjske, Štajerske, Češke, ki so fakini, državni uslužbenci, sluge, policaji, finanoarji, žandarji itd. ti so pa naši sovražniki in pred njimi se moramo braniti. —Jemljemo na znanje, da „Amico“ saj indirektno prizna, da smo Slovenci v Trstu domačini; nekoliko je torej že popravil stari greh. Iz tega sledi tudi, da nam mora dati občina, kar nam gre po postavi, torej tudi slovensko šolo v Trstu. Še to naj prizna „Amico“. To zahteva logika! Kar sc pa tiče „pri-vandranih“ Slovencev naj blagovoli vzeti „Amico“ na znanje, da tudi ti Slovenci plačujejo davke; če imajo dolžnosti, imajo tudi pravice. Dalje naj vzame „Amico“ na znanje, da kakor on ne dela razlike med domačini in iz Istre, Dalmacije in Furlanije privandranimi Lahi in med onimi 40 tisoči beračonov iz blaženega kraljestva, tako tudi med nami Slovenci ni razlike, naj je gledala naše rojstvo Adrija, Soča, Sava ali Drava. Če pa „Amico“ z nekim slabo prikritim zaničevanjem pove o teh „privandranih“ Slovencih, s kom da se pečajo, in služijo vsakdanji kruh, naj ve, da so nam ti ubogi in pošteni slovenski delavci, veliko ljubši, mestu samem pa veliko koristnejši in manj nevarni kakor. razni laški pritepenci, lazaroni, anarhisti in kar take sodrge še prihaja iz lačne Italije. n In vendar je pomagalo. Menda pred letom i smo pisali v „Zarji“, da je oddala družba sv. Cirila in Metoda neko mizarsko delo Lahu, pre-zrši, mnogobrojne slovenske mizarje v Trstu. Te dni smo pa brali v „Edinosti“, poziv na slovenske mizarje, s katerim se oddaja za prih. šolsko leto nabava oprave za en razred. Torej je naš lanski opomin vendarle nekaj izdal. Mogoče bo tudi sledeči našel poslušna ušesa : Na slovenski c. kr. pripravnici v ulici Chiozza se blišči še vedno samonemški napis : „Vorbereitungsklasse für Mittelschulen“... Ta, kogar dolžnost je, naj skrbi, da neha enkrat ta škandal ! . n Romanje na Brezje in Bled. Romanje naše velike tržaške ženske Marijine družbe je postalo že tradieionelno. Naj se pusti tržaškim in oko-ličanskim vernim Slovencem mesec ali pa samo par dni za zglašanje, vedno se jih priglasi na stotine. Tudi letos je odpeljal v sredo točno ob 21/, iz državnega kolodvora impozanten vlak, „Marijine družbe“, v katerega sta bili vpreženi 2 mašini, nad 800 romarjev, na najprijaznejšo slov. božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje. Tudi na okoličanskih postajah so vstopali novi romarji. Ko je vlak prekoračil svetoivansko strmino in zavil proti Krasu, so zapihljale hladnejše sapice in tako ugodno vreme smo imeli vso pot in tudi v četrtek. Med romarji je bilo najboljše razpoloženje. Petje se je vrstilo za petjem, in vse je občudovalo krasote naše mile slov. zemljice. Le neka mala neprilika se je med potjo zgodila. Ko smo se namreč peljali od Bleda, kar naenkrat vlak obstoji in ne more naprej. Kon-dukterji poskačejo iz vagonov, vse povprašuje, kaj je ? Nekdo je nevede potegnil za ročaj zavore za silo in tako ustavil — vlak. Vlak je kmalu zdrdral naprej, toda tega dogodka je kriva železniška uprava sama. Zakaj pa ima samonemške napise povsod. Vsi Slovenci pač niso dolžni priučiti nemščino. Noč je že legla na zemljo, ko se je zvrstila procesija ria Otočah. Nepopisljiv prizor je bil videti romarje z gorečimi svečami vspenjati se ob hribu. Ob veličastnem zvonenju in pokanju topičev smo stopili v božji hram, v katerem je pozdravil v imenu romarjev č. g. Tomec nebeško mater. Drugo jutro je bila po krasnem nagovoru č. g. Tomci, slo\ esna sv. maša, pri kateri je pel vrlo izvežban družben zbor ix>d vodstvom č. g. Škabra. Nad vse ganljivo je bilo ob %10 slovo od Brezij. Do solz te je moralo gabiti, ko je vsa množica ihteče obljubljala zvestobo Mariji. Potem ko se je družbena zastava trikrat poklonila nebeški kraljici, smo zapustili svojo Mater in njene varuhe, č. g. frančiškane in vlak nas je odpeljal v raj slov. domovine, na divhi Bled. Naenkrat je mrgolelo čolnov po jezeru in iz vseh je donela : „Po jezeru bliz’ Triglava“. Na otoku je imel č. g. Križman A. nagovor. Da je šlo vse tako v redu, se imamo zahvaliti v prvi vrsti čast. g. župniku blejskemu Oblaku. Po'kosilu smo si ogledali še novo župno cerkev in ob 5. mas je vlak zopet odpeljal proti Trstu. Na obrazu si bral romarjem zadovoljnost in veselje, ki so ga občutili nad vrlo vspelim romarjem. Pisec teh vrstic se je udeležil že več takih romanj, ampak še pri nobenem ni šlo vse tako gladko kakor pri tem. Aparat je izborno funkcioniral. In to je zasluga skromnega, a za vse dobro naudušenega voditelja č.g. Guština, kateremu bodi na tem mestu v imenu vseh romarjev izražena najpri-srcnejša zahvala. _ Odposlan je bil tudi na vzvišenega vladiko dr. Nagla sledeči telegram : Nad 800 slov. romarjev iz Trsta, klanjajočih se Mariji na Brezjah, moli za Vašo Ekscelenco in izraža svm'o otrnšbn udanost. n Evharistični (sestanek) shod v Dubrovniku 3. 4. in ;>. avgusta t. 1. obljubuje biti sijajen : vže se je oglasilo mnogo odličnih gospodov duhovnikov in lajikov. Kedor želi na škod naj čim prej pošlje,38 kron za vožnjo iz Reke do Kotora in Dubrovnika veleč. g. Antonu Glumac, uredniku „Dana“ v Spljet; 3 do 5 kron pa veleč. g. Andru Spiletku, biskupskom tajniku „Dubrovniku za najnujneje potrebe shoda. Iz Reke odide posebni parobrod „Daniel Erno“ 2. avgusta^zju-traj' okoli 7V2. n Šolski dom v Gorici jc>štel v minolem šolskem letu vsega skupaj 1468 učencev. V 15 razredih ljudske šole je bilo 840 otrok, priprav-Ijavnico za srednje šole je obiskovalo’52 dečkov, pripravnico 'za žensko učiteljišče 108 deklic, dekliško obrtno šolo 79 deklic, deško obrtno šolo .157 dečkov, otroški vrtec 117 dečkov in 125 deklic. — Število otrok na teh izvrstnih šolskih zavodih se od leta do leta množi, posebno, odkar se je otvorila nova železnica. Uspehi so prav dobri. Učiteljski zbor šteje 10 moških in 18 ženskih učiteljskih moči. „Šolski dom“ je vsega priporočila vreden. n Šolnina se bo po srednjih šolah drugače pobirala kot dozdaj, ko se morajo, kakor znano, od leta 1866. sem kupovati po državnih srednjih šolah šolske denarne znamke. Naučno ministrstvo je zdaj ukazalo, da se od bodočega šolskega leta nadalje šolnina ne bo več plačevala s šolninarskimi znamkami, marveč po poštni hranilnici. Ravnateljstva srednjih šol se zato priklopijo šekovnemu in clearinškemu prometu poštnega hranilničnega urada. Prodaja sedanjih šolninarskih znamk po javnih blagajnah in davkarijah se ustavi koncem julija letos. Do takrat kupljene, nepoškodovane in neporabljene znamke se vzamejo do konca septembra letos nazaj in se povrne njihova vrednost po prošnji na deželno šolsko oblast. n Toča v Istri. V Grožnjanu, Završja in Castagni je dne 9. t. m. zvečer padla huda toča in grozno opustošila lepe vinograde in druge poljske pridelke. Osemdesetlet stari možje ne pomnijo take toče. Potrebna bo hitra pomoč. n Na koperski gimnaziji je bilo v šolskem letu 1908-09 198 dijakov in sicer 48 iz Kopra, 111 iz raznih istrskih krajev, 18 iz Trsta, 15 iz Furlanskega in 4 tujci. Z odliko ie izdelalo 26 dijakov, 15 jih je pa propadlo. n Goriški deželni zbor razpuščen. „Wiener Zeitung“ je objavila lastnoročni cesarjev patent, iz dne 6. t. m., s katerim se razpušča deželni zbor goriški. n Parnika trčila skupaj. Minolo soboto sta trčila v tržaški luki skupaj dva parnika. Parnik „Fausto Cosulich“ je zadel v parnik „Aussa“ in ga poškodoval prav v sredini. „Fausto Cosulich“ se je le malo poškodoval. Izmed mornarjev ni nihče ponesrečil. n Cesarjev avtomobil. Zelo dragocen avtomobil si je dal izdelati naš cesar. Voz je prav fino prirejen Temeljna barva je temno zelena z zlatimi progami. Za vodnika tega cesarjevega voza je poklican neki Stary, ki je vodil do sedaj vozove kneza Windisehgrätza. Cesarjev avtomobil spravijo najprej v Ischl, potem pa tudi na velike vojaške vaje, n Rojstvo pravnukinje cesarjeve. Kneginja Elizabeta Windischgrätz, soproga Otona Win-dischgrätza, je porodila minolo soboto princezi-njo. Elizabeta Windischgrätz je hči, pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in je'seđaj 26 let stara. P oročena je leta 1902 in ima do sedaj troje otrok. n Naš prestolonaslednik v Rumuniji. V ao-•boto se je pripeljal naš prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo čez rumunsko mejo, kjer je bil najprej od rumunskega prestolonaslednika potem pa na postaji Sinaia' od rumunskega kralja Karola in kraljice Elizabete prisrčno sprejet. n Promet na električni železnici Trst-Opčina. Lanskega leta se je vozilo na tej progi vsega skupaj 260.972 oseb ; izmed teh je 30.832 plačalo po 10 v. ; 8603 po 20 v. ; 4870 po 25 v. ;; 25.973 po 30 v. ; 5242 po 40 v. : 69.503 po 50 v.” 20-071 po 60 v. ; 73.837 po 80 v. in 22.041 'po 1 krono. Sploh pa na tej progi ni posebnega navala ljudi izven ob praznikih ; vzrok temu je, ker je železnica nekoliko predraga. n Naboden berač. Neki Frančišek Lapajnä je po cesti na Opčinali o koli beračil in poznalo se mu je, da je nekoliko pijan. Žandarji so ga opozorili naj odneha in gre domov. To je ubogega Lapajna tako razkačilo, da je začel razsajati in žandarji so ga morali aretirati. Temu se je pa Lapajna branil in orožniki so ga sedemkrat prebodli tako da je ves krvavel. Zdravnik Bellen je ukazal nesrečneža takoj pripeljati v tržaško bolnišnico. • n „Delavski list“ prenehal. Glasilo slcmm-skih socialnih demokratov na Primorskem je nehalo izhajati. Smrtno obsodbo mu je podpisal izvrševalni odbor soc. demokratične stranke. n Slovenskemu skladatelju H. Volariču nameravate postaviti v Kobaridu spominsko pločo in spominek. n Nevihto smo imeli minoli torek predpo-ludne. Med hudo ploho je parkrat treščilo. Po strmih ulicah so tekli celi potoki deževnice. Iz montuškega tunela se je valila deroča reka in privlekla seboj na trg Goldoni mnogo kamenja in blata. Temperatura je padla na" 12 stopinj Celzija in bilo je treba rabiti površnike, čemur nismo vajeni v tem letnem času. Naraščanie barometra obeta spet lepše vreme. n Velika tatvina na pošti. Na Dunaju se je izvršila te dni na pošti „Minoritenplatz“ velika tatvina. Neznan zlikovec je odnesel iz pošte svoto 119 tisoč kron. Vsa poizvedovanja polieije, katero podpira tudi občinstvo, so bila do sedaj brezuspešna. n Zelo fletno. „Zlata doba“ glasilo proti-alkobolnega društva piše : V neki občini jel bilo pri občinski seji vloženih naenkrat šest novih prošenj za gostilne (! !) Odbor je bil tak > pameten, da je odbil vse. Med drugimi prošnjami je bila tudi — županova. V isti občini so Šli župan in žandarji delat ponoči red in zapirat gostilne ob policijski uri. Ob t eh zjutraj so morali župana in žandarje iz gostilne vreči ! ! n Grof Baden! umrl. Bivši ministrski predsednik grof Badeni je umrl te dni v ga-liškem mestu Bušk. Naš cesar je poslal udovi in bratu pokojnikovemu sožaljne brzojavke, i in se je dal zastopati tudi pri pogrebu minoli torek. Jugoslovanski klub je sklical slovesno sejo v počaščenje spomina bivšega minister-skega predsednika. Na seji se je sklenilo brzojaviti udovi, da Jugoslovani obžalujejo smrt velikega državnika in prijatelja Slovencev in Hrvatov. Naročajte ZARJO! Kjer eden ne zamore naročnine, naj se jih naroči :: :: Več skupaj. :: :: h okolice. o Iz sv. Ivana pri Trstu. (Odmev iz protialkoholnega shoda). Preteklo nedeljo smo imeli javno predavanje v prostorih Marijinega doma. Predaval je g. Jožef Ferjančič o alkoholizmu in protialkoholnem gibanju. Udeležba je bila velika. Skrajni čas je, da se začne tu pri nas na tržaškem gibanje proti pijančevanju. 3z krasa. k Iz Repentabora. Dne 9. t. m. je preminula na Vrhovljah Marijina hči Angela Ravbar. Krasen pogreb, petje Marijine družbe pri hiši žalosti in na grobu, nagovor gospoda župnika so priče, da je bila Angela vsem spoštovana deklica. — Štirinajst let je doživela in Bog ni hotel, da bi še dalje ostala, se vojskovala in trpela v tej solzni dolini. Po kratki pa mučni bolezni jo je poklical po Mariji k sebi v boljše življenje. Že večkrat je prosila, da bi se jo kot šolarko sprejelo v Marijino družbo, kar pa po pravilih ni navada. — Da je resno mislila, je dokazala s tem, da je bil njen prvi korak, ko je šolo dovršila, da se je vpisala v Marijino družbo in to v nedeljo. V pondeljek je vsa vesela grede iz Trsta pripovedovala svojim sosestram, kako se čuti srečno v Marijini družbi, v torek je obolela ,v petek zjutraj pa ji je zatisnil smrtni angelj za vedno oči. — Ganljivo in pomenljivo je bilo njeno slovo iz tega sveta. — Tik pred smrtjo je zapela Marijino pesem „Trenutek je prišel vesel“, objela svojo žalujočo mater ter tifyo rekla : ,.Z Bogom“, pa mirno za večno zaspala. — Kdor ljubi Marijo v svojem življenju, ga tolaži Marija v smrtni uri. — Veseli se sedaj draga sosestra. tam v rajskih višavah pri Mariji svoje večne sreče pa tudi nam izprosi vesel trenutek od Marije ob koncu "našega življenja. Marijina hci. 3z 3stre. i Iz materijske občine. Zadnji dopis je na ljudstvo močno učinkoval in ga razočaral. Nekateri pravijo sedaj, da bi bilo bolje izdati posebno brošuro v spomin, kako se je pri nas županovalo zadnja leta. Ni dvoma, da se bo taka brošurica razširila na vse strani naše občine in bo ljudem še bolj odprla oči. Marsikateri ubogi ljudje pri nas so denarno odvisni od župana in to je vzrok, da morajo obtičati tudi v občinski pisarni, ki bi prav za prav nič ne imela opraviti z zasebnimi obveznostimi posameznikov. Tako niso mogli nekateri dobiti potnega lista, dokler niso poravnali svojih privatnih dolgov napram županu Državni poslanec dr. Laginja je pred leti apeliral na vse občine v Istri, naj se zglasijo za državno podporo. Vse občine so izpolnile svojo tozadevno dolžnost, le iz materijske občine ni bilo nobenega glasu. Zakaj ? Zato, ker županstvo sploh ne trpi, da bi si ljudstvo kakorkoli opomoglo. Po revnih, zatiranih in nesrečnih ljudeh se ložje vihti pasji bič. Pred par tedni se ni hotela izdati občinska potrditev siromašnemu ,očetu, ki je hotel spraviti svojega otroka v tržaško bolnišnico. Ljudem se tako pomanjkanje ljubezni in'pravič-nosti zelo zameri. V zadnjem času je poginilo pri nas mnogo živine. Vendar ni še sedaj nobenega duha ne sluha o zavarovalnici za govejo živino, ki se je imela ustanoviti že pred tremi leti. V to se je bil takrat ponudil naš župan, da izpelje~to prepotrebno in -prekoristno zadevo. A ostalo je samo pri obljubi. To je tisti nesrečni istrski sistem, ki nasprotuje vsaki zadružni misli, samo zato da bi imeli nekateri ljudje toliko več trpinov v svoiih z V zadnjem dopisu smo že omenili, kako so se na županstvu zadrževale važne prošnje, ne da bi se bile poslale pravočasno na višje oblasti. Danes pa se moramo pritožiti o še večji krivici, ki se nam je že zgodila, da niso bile namreč niti od višjih oblasti rešene prošnje dostavljene'dotičnim prosilcem, ki so kaj željno pričakovali rešitve. To je še toliko bolj peklo doticnika, ker je bila prošnja ugodno rešena. Vsled neke take res važne prošnje se je celo v občinski seji sklenalo in je g. župan navidezno razjarjen razložil, da oblast še sedaj ni rešila te prošnje. Sveta jeza je pograbila vse občinske odbornike, nakar so soglasno sklenili podrezati dotično oblast, nai se že vendar enkrat gane in reši ono prošnjo, ki je med tem ležala že par let vsa zaprašena v občinski p i s a r ni Ugodno rešena za prosilca. Najbrže je dotični prosilec premalo klečeplazil ali pa s kako drugače ..zameril“ pri g. županu. Ko je p stiskalnicah. Prav tako se tudi eeste popravl ja obljubami. - prejel od višje oblasti zagotovilo, da je njegova prošnja ugodno rešena in da mora ležati v občinski pisarni, je dotičnik pokazal županu črno na belem in kmalu dobil svojo rešeno prošnjo. Kako so morali ostati občinski odborniki z dolgim nosom, si lahko mislimo. K večjemu dvakrat na leto je tu pri nas občinska seja. Na dnevnem redu je večinoma kaj takega ,kar nam malo koristi, ali pa nič. Ob takih dnevih izplača g. župan pošteno vsakemu odtiorniku dnevnino, kakor je to predpisano, po tem pa povabi vse g. občinske svetnike h kosilu in tako morajo radi ali neradi pustiti ti občinski .očetje svojo dnevnino v županovi gostilni. — Sicer se pa včasi niti za važne zadeve ne skličejo občinski odborniki, kakor bi bilo to potrebnö, ko se je med ljudstvo delila državna podpora v obliki tistega slabega sena. Skoro eno leto je že, kar je nakazal deželni odbor 1500 K podpore za vodnjak na Golcu. Čuje se pa, da Govčani do danes še niso prejeli tega denarja, ki pač mora biti v rokah našega županstva. Morda bo ta svota zagledala beli dan tik pred občinskimi volitvami, že vemo zakaj. Ker smo se že dotaknili občinskih volitev, moramo zopet povdarjati, da ni o njih ne duha ne sluha. Izpostavljeni imenik je bil torej le pesek v oči. Vendar bi bil čas, da bi se ganile tudi c. k. oblasti ,in naredile temu konec ker sicer pride ljudstvo še do prepričanja, da je le ena sama oblast s sedežem v Materiji, kateri morajo biti pokorne tudi ostale oblasti. Mnogi so se tu pri nas izrazili, da bi dopisnika ..Zarje“ na ramah nosili po vaseh, če bi ga le poznali. Omenimo to, da sprevidite, kako zelo želi ljudstvo, da pride resnica na dan. Tu ne gre za osebno nasprotstvo, ampak za krivičen način zatiranja ubogega ljudstva, ki se mora čim prej odpraviti. Če se ta led enkrat prebije, bo bolje pri nas, pa tudi bolje v marsikateri istrski občini, kjer vladajo nad ljudstvom slični izkoriščevalci revnega kmeta-trpina. i Kmečka gospodarska zadruga v Medoših pri Piranu vilstri vabi vse somišljenike k blago-slovljenju društvenega prostora, ki se vrši dne 18. julija 1909 po sledečum vsporedu ,: 1. ob 10. uri sv. maša, v župni cerkvi Korte ; 2. ob 11% uri blagoslovljenje draštvenega prostora; na to 3. nagovor. Opoludne skupno kosilo. Ob 3. nri popoldne sv. blagoslov. Po blagoslovu pa ljudska zabava. Pri tej priliki igra iz posebne prijaznosti tamburaški zbor „izobraževalnega društva pri sv. Ivanu pri Trstu“. Za one, ki se hočejo udeležiti te ljudske slavnosti, je najpri-pravneje, da se odpeljejo iz Trsta z vlakom po-reške železnice, ki odhata ob 6 uri 10 m. zjutraj Postaja za Medoše je s. Bartolomeo. Cerkveni vestnik. c Romanje na Trsat (Reka). Dne 29. julija 1909. cdide iz Trsta posebni romarski vlak po znižani ceni iz državnega kolodvora na Reko, od koder se podajo romarji na sv. Trsat (pol ure peš). Odhod iz Trsta približno i 1 uri po noči. Odhod iz Ricmanj 1-25 Cena e-— kron „ „ Boršta 1У2 „ 5-80 „ „ „ Drage i3A „ 5-70 „ „ „ Kozine 2 „ 5-60 „ „ „ Rodika 2-10 5-60 „ „ Divače 23/4 „ 4-50 „ „ „S. Petra 3% „ 4-20 n Cene se-'fazumejo tje in nazaj. Prihod na Reko ob S1^ zjutraj. Odhod iz Reke ob 3. pop. Vlak se vstavi v Trno-novem 2 uri. Ta čas se porabi za obisk cerkve in samostana. Prihod v Trst zvečer ob 9% na državni kolodvor. Morebitne spremembe se pravočasno objavijo ! ! Za romarje izven, Trsta da bi sprejemali tozadevne denarne svote so prav vljudno naprošeni sledeči gg. duhovniki : A. Kjuder za Barkovlje, A. Čok za Sv. Ivan, G. Piščanc za Skedenj, J. Ukmar za Ricmanje, F. Cvejn za Borst, I. Vovk za Dolino, I. Vranjac za Drago, I. Stržinar Za Katinaro, L. Šonc za Bazovico, I. Elsnic za Rodik, M. Arbanassich ia, Brezovico, Kozino in Materijo, A. Kraševec za Predloko, F. Škvarč za Kubed, A. Petelin za Klanec, A. Hreščak za Slivje, I. Theuerschuh za Lokev, Gročano in Škocjan, A. Martelanc za Divačo. Imenik udeležencev in sprejeti denar naj bi imenovani čč. gg. poslali podpisanemu (po poštni nakaznici odbivši tozadevne stroške) 3 dni pred romanjem, tako da ga gotovo vdobi dne 27. julija zjutraj. To je potrebno radi pogajanja z upravo dveh železnic. Kdor se pozneje oglasi (od 27/7. naprej) se ne more udeležiti romanja. Josip Križman, kaplan Rojan 3, p. Trst. c Trsatskim romarjem na znanje. Ovire, ki so nepričakovano zadele upravb železnice, zahtevajo, da se romanje na Trsat, katero je bilo določeno za sredo 28. julija, preloži na četrtek dne 29. julija z istim vsporedom. Književnost. kn. G. Benk, kurat pri usmiljenih bratih v Gorici je ravno izdal I del „Poezije“, prestavljene iz raznih ptujih izvirnikov. Te in razni drugi deli že poprej izdanih „Pesmi“ je udobiti v prodajalni katol. tisk. društva v Trstu, ulica delle Poste št. 9. Cena „Poezijam“ K 2.—, Pesmim K 1.—, za vezan izvod po pošti 10 vin. vec. KOLEDARČE K: Mali srpan — Julij. 17. Sobota: Aleš, spoz. Generoz, muč. (Mlaj ob 1P50 predp.) 18. Nedelja: 7. pobink. (O lažnjivih prerokih). Kamil Lel. spoz. Friderik.—Zgod. kol. : Proglasi se papeževa nezmotljivost leta 1870; Weron da zapaliti Rim 1. 64 po Kr. 19. Ponedeljek: Vincencij Paol; Makrina, dev. 20. Torek: Marjeta, dev. muč.; — Zgod. kol. : f Albreht Modri 1. 1358 ; f papež Leon XIII. 1. 1903 ; Bitka na Visu 1. 1866. 21. Sreda: Daniel, prerok ; Olga, dev. — Zgod. kol. : * Aleksander Veliki leta 356 pred Kr.; Prva ruska duma razpuščena leta 1906. — 22. Četrt ek: Mar;ja Magd., spok. ; Teofil, muč. — Zgod. kol.: Dr. Jan. Evg. Krek, posvečen v mašnika 1. 1888. 23. Petek: Apolinar, škof in muč. 24. Sobota: Kristina, dev. muč. Vreme bo ta teden vroče. Zasebni Dekliški licej, trgovski kurz, gospoDinjska in ljuDska šola šolskih sester v Trstu. Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik je nemški poleg tega francosko, angleško, italijansko m kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 kron. Šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. S prihodnjim letom se otvorijo prvi 4-licejalni razredi. -— Na željo se do-pošljejo prospekti. Za prvo sv. obhajilo priporoča prodajalna katoliškega tiskovnega Društva v TRSTU lepe obhajilne podobice. Ciskovine za čč. župne urade priporoča prodajalna „kat. tisk. Društva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. Kupite čevlje pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru Josipu Stantič TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST (pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. likerjev v sodčkih in butiljkah I JAKOB pERHAVC ; TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. ,krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo. jtovo pogrebno podjetje VIA VINCENCU BELLINI ŠT. 13. Z bogato opremo za|jvsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d. se preseli meseca julija t. I. w € :евеж:*»«» št. л $> blizu lekarne Ftovis. m LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. I^ocl ii t-fi <1 -v- t* . vi 1 i o« ж delle Poste 0. Teletoxi —110 in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q Rentni davek plača hranilnica sama Sprejema hranilne vloge od vsa- ^1 Q kega in jih polmeseč .obrestuje po Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri ro. i 1 j o n e kron. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%. Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in od nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in od 3— 4 in pol ure popoldne. elst t v o . u Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče : Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najornščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne teurere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun ; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum. KUPUJTE ,UžigaUce v korist obmejnim Slovencem“ in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva" v Trstu, ulica delle Poste 9. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missaiov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d. :: Častito Duhovšično opozarjamo posebno :: na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5. , I. vrste „II Santo di Padova“ kg ä K 4.40, H- vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 jn 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo] ovitke z poljubnim naslovom. Obilno^obiska in naročil prosi „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. Slovenec KOHRAB SKAZA, delavnica za vsa cerkvena dela v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. ■ ■ ■_ "T^ Dobava cerkvenih oblačil 122 » ^ ^ cerkvenih potrebščin vsake vrste. Izdaje: KatoL tiskovno društvo v Trstu. Tiska: L. Herrmanstorfer.